f List slovenskih delavcev v Ameriki. S-fce-TT^ 64. IsTe w 5. □Q-Q^7-e-rri Tpra 1898. Leto TI. Razsirna politika. Kakor so glape novejša poročila, ima ist inito am^rikanska mirovna komisija v Parizu nalogo od Spancev zahtevati odstop vse filipinske otoke Zjedinjenim državam. Gaslo j«' to raj: razsirna politika do začasno skrajne meje. Kakošno je vendar naše, to je delavsko stolišče k tej razsirnej politiki? Glasujemoli za ali zoper njo? Iz vsega, kar se je dosedaj slišalo > tem, ji* razvidno, da se na to vprašanje za nas ne more v krat-kom odgovoriti z ,,da" ali „ne". Stvar ima namreč pri luči teoretičnih in taktičnih načel delavcev dve strani. Naj prvo smo na vsak način prin-cipijelno zoper vsako razširjauje nosestv. , ktero bi v istini ne bilo Ugrahljenje filipinskih ototof. nič druzega n go ojitev t. j. nasi 1st vo p tu ji h narodov proti volji množini d«itičti ira ljudstva. Za tako razširjanje nikakor ne moremo glasovati, kajti pravico določiti, h k t - i državni zvezi hoč jo pripadati, • prva pravica vseh narodov. Pa Ij«\ nikakor nismo slepi proti g t vi -1.1 »i strani, kt ro imaosvo-v lna pol. '''za resuične intere-delavskega stanu osvojene dežele, tedaj v tem slučaju amerikanskih delavcev. Slaba stran pa ima dvojno smer; prvič omogoči uvažanje kuiij' v* na sedajne prostore delavci'V v i.n iz"mstvu. da bi t"k-m ovali z našimi domačimi delavci, k tori s«; že itak pod težavnimi okoliščinami borijo za svoj obstanek in mnogokrat le za uborno Drugič bi 3pložno razširjena moč amerikau6kega velike-gikapitalai, kteri bi delavce Zjed. d"žav š • !»ol} kakor do sedaj zadrževal, tirjati svoje pravične zahteve. Kako zapreke se bodo stavile vladanju tako daleč odstranjenih ot »kov, dalje o možnosti medna-r »dnih diplomatičnib zapletk, nočemo tu razpravljati. To so stvari, ktere naj država sama med seboj jior.ivna in zaradi kt rih, si de-i ivcem 111 treba beliti gteve. Oglej-mo si rujše drugo lice vprašanja. Naj vs vojne t stveu i lizma e di žnejš nač' lo delavske raz-;-i" * je ti. da se gosp lnega preobra- hitr.-j se to razvija, pridemo delavci bližje Nič ne de, ako se močki kapitali 'ojega društve ga reda po-l*otem bode stal ves proletariat dozorelim razmeram in dolor* lerau -poznanju delavcev z neupogljivo voljo na strani, — potem jim pa tudi nobena moč na zemlji ne bode mogla zabraniti zmage. Malomeščanstvo in srednji stan, ktera ima od razvoja velikega kapitalizma pričakovati smrtni udarec za vso večnost, imata tudi po vsem uzrok se temu razvoju z vso svojo močjo zoperst a vit i. Nasprotno naj delavci pretehtajo dobro in slaljo stran tega vprašanja, potem pa ko so enkrat zavzeli principi jelno stališč« — naj ostanejo hlad nokrvni. FR. HAKSER A: CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v s t a r o do m o-V i n o Slovencem in Hrvatom, za UMI gold. avstr. veljave treba dati $40.75. Slovencem smo že odposlali blizo 3 milijone gold. Pišeta lahko slovensko, ali kakor drago, pošte, fare in vasi so nam dobro znane in se nemore nič zgubiti, svoji k svojim ! Zahteva Amerikancevnaj Španija odstopi vse filipinsko otočje je dala povod ,,Soleilu", da se je lotil prvoimenovanih z nastopnim očitanjem : ,,Nobena monarhična vlada, bi se ne upala na ta način obnašati, kakor Amerikanci, kteri imajo vedno polne usta praznih besedi o pravici in svobodi. Načrt Amerikancev je sedaj jasen in obstoji v tem, Španiji vse kolonije od vz ti, plačevanje dolgov na kolonijah pa njim prepustiti. To je posledica „svete vojske4', ktero so navidezno pričeli, da priborijo „ue-odvisnost Kube". Kako nesramno hinavščino kažejo ti liberalci, de-mokratje in republikanci!" Istinito pa je needinost med španskimi in amerikanskimi mirovnimi komisarji obudila pozornost vse Evropi, ktera bi bila lahko imela neljube posledice, da ni Fa-slioda zadeva občno pozornost vsa j nekoliko odvrnila. Spanci zagotavljajo, da se bodo amerikanskim zahtevam odločno zoperstavili in Zjed. državam ponudili Filipine za gotovo okrog!-) sveto. Ako ta predlog ne bode sprejet, bode Španija svoje komisarje odpoklicala in Vankeejem prepustila, naj store kar hočejo. Toda, da bi se sprli v prihodnji seji je zelo neverojetno. Španci bodo poskušali apelirati na velikodušnost amerikanskega ljudstva, da pri tem kolikor le mogoče zase pridobe. Ne bodo Bi upali ponoviti vojske, ako so jo le izogniti zamoreio. Nasprotno pa piše ,,Daily Chronicle" v nekem članku: ,, Vojna, v kterej bi kak narod po pravici podlegel in tirjal 830,000.000 za bolečine, bi bila tako velika novost, da bi ga morali videti, če bi mu hoteli vrjeti. Vsekako pa bi pričalo o španski blaznosti, ako bi Spanci zakrivili, da se ponove sovražnosti. " Kako mnenje vlada na Ruskem, glede filipinskega vprašanja in po-sebno o zahtevi Zjed. držav, zahtevati od Španije vse otočje, izražajo .Novosti" takole: „Velevlasti lahko z Španijo vred protestirajo proti odstopu otočja Vmeriki ker so razne vlade intere-sovane, da se ohrani „status quo". V nujni potrebi naj bi se vprašanje pr -dložilo razsodnem sodišču." Sploh pa špansko upiranje in pretenje s prenehanjem mirovnih bravnav, ako Amerikanci pri tem ostanejo vzeti vse filipinsko otočje, ne bode predrugačilo vedenje ame-rikanskih komisarjev. Najbrže bodo rekli Spancem, da so Amerikanci zastopnikom Filipincev obljubili otoke nikdar več prepustiti Spancem, in da jih veže častua beseda to obljubo tudi spolniti. Ako bi tudi Španci nato odgovorili, da je kaj Čudno, zakaj zahtevo odstopa Filipin niso omenili v mirovnem zapisniku in bi Spanci potem vsaj vedeli pri čem da so in morda ukrenili drugačne naredbe, vendar to Amerikance ne 'ode omehčalo. Sicer pa španski zastopniki še vedno trdijo, da amerikanskih pogojev ne bodo priznali. Najmanj kar bi tirjali za odstop Filipin, bi bila plača tolike svote kolikor znaša španski dolg na otokih. Tudi nemški časopisi slede obravnavam filipinskega vprašanja z veliko pozornostjo. Posamezne vlasti, in med temi tudi Rusija, baje na meravajo washingtonsko vlado opomniti, da se prisvojitev otočja še le po skupnem sporazumljenju raznih vlastij, ktere so pri tem intere-sovane, za more pripetiti. ,,Hamb. Korespondent" pravi, da Zjed. države obravnave ravno tako sodijo, kakor so pričele vojsko Krinka Človekoljubja pada čedalje bolj in nečloveško pravica močnejšega stopa na pozorišče. Ko so podpisali mirovni zapisuik, niti pedanj Filipin niso imeli Amerikanci v rokah. Takrat nihče ni mogel vedeti, sedaj no osodo otokov, da jih bodo namreč zahtevali Aneri-kanci. Tudi poznejši padec Manile ni zamogel tega nič predrugačiti. Konečno pravi omenjeni časopis, da se predaja Filipin zahteva le glede prihodnjih volitev. Ameri-kanske zahteve niso samo udarec proti Spauiji, ampak tudi proti evropskim vlastim, ktere so hotele ustanoviti na Filipinah mornarske postaje. Nemcem, bolje Prusom, pa itak ni po volji, da Amerikanci zasedejo Filipine, ker sami tja svoje požrešne oči obračali. 0 položaju na M in na Spanci bodo hudi. Pariz, 1.' nov. Španski komisarji so danes prav pazljivo premišljevali pred loge,'ktere jim je stavila včeraj amerikanska komisija, kar pa sprva niso prav razumeli. Mislili so, da je Amerika pripravljena za odstop otokov plačati gotovo svoto. Amerika pa le predlaga Španiji povrniti tisto svoto, ktero je ta za stavbe na otoku porabila. Vse stroške za Filipine so do 1. 1897 plačevati iz nekega gotovega rezervnega zaklada, izvzemši 38 milijonov peset, ktere so vzeli iz kubanskega zaklada in porabili za voje-vanje proti vstaji. To svoto so potem povrnili iz 200 milijonov posojila, 100 milijonov so izdali za splošne vojne stroške, 55 milijonov so dali Kubi zanaprej in ostalo je le še kakih 400.000 peset. Od tega posojila nočejo Zjed. države niti centa prevzeti. Zadržanje španskih komisarjev je težko popisati. Pred četrtkom ne pričakujejo nikakega odgovora iz Španije in mislijo, da bode njihova vlada naravnost odklonila, tudi dvomijo, da bi Španija stavila le kake nasprotne predloge. Španski komisarji mislijo, da bodo bržkone, takoj po odklonitvi amerikanskih predlogov, z obravnavami prenehali. ,,Temps" svetuje daneB večer ta korak dobro premisliti- Ne kaže se zanašati na človekoljubnost in do posredovanja je še precej dalječ. Amerikanci bi pa tudi ne smeli zlorabiti svojo moč in udrihati po ne-oboroženem sovražniku. Dostikrat se pridobi več, ako se ne ozira na kako materijelno prednost. Washingtou, 1. nov. Pri splošnem razgovoru o filipinskih razmerah v današnjej seji kabineta se je pokazalo, da so vsi člani za dovoljni z namenom predsednika, vse otočje obdržati. Kabinet tudi smatra samoumevnim, daseSpaui ji povrnejo stroški, od kterih bodo Zjed. države dobivale pozneje dobiček. Ko so se članom kabineta naznanila navodila, ktera so prejeli mirovni komisarji v Parizu, so bili zadovoljni, da so Zjed. države skle nile gledfe Filipin držati se določne politike. Kako predrugačenje danih navodil ni verojetno, že zato ne, ker imajo komisarji mnogo prostega delokroga. Napade političnih nasprotnikov na vladino politiko so podrobno pretresovali in se naposled zjedinili najbolj primerno pogoditi. Da mislijo Španci obravnave pretrgati se sicer ni poročalo, vendar se ne da tajiti, da zadovoljni zaključek mirovne obravnave še nikakor ni zagotovljen. ti Filipine Zjed. državam, marveč izjavo, da jih Amerika že poseda in jih ne misli dati nazaj. Vlada Zjed. držav se drži tega, ker se je Manila Deweyu preje podala, nego je ta zvedel o sklepu mirovnega zapisnika. Manila pa je toliko kakor ves otok Luzon in ako bi Španci tudi imeli velike posadke na drugih otokih, bi vendar Zjed. države le nad-kriijevale vse otočje. Zato so Španiji sporočili, da Filipine ostanejo v posesti Amerikancev, kteri so pa nasprotno pripravljeni Špani ji pla Cati gotovo svoto, ako dokaže, da seje edino lo v prid kolonije porabila. Denarna veljava 11a P o r t o R i c o. Washington, 1. nov. V današnji seji kabineta so razpravljali iftzmero denarne veljave na Porto jiico. Menjajoči kurz med ameri-tanskim, portoriškim in raznimi ienarnimi vrstami na otoku je slednji čas dalo mnogo povoda, da so it ljudje, kteri kupcu jejo s Porto ■lico pritoževali. Pri coluiuskih iradih jemljejo dve portoriški pe-aeti za jeden amerikanski dolar. Pomožni tajnik Vanderlih pojde drugo polovico tega meseca na Por-t)Rico preiskovat tamošne razmera denarne veljave. Se le. ko s>-ptvrne od tam, smemo pričakovati, df; se stavijo določni predlogi o uavnavi omenjene zadeve. narno pomagati in tako svoje last V zalivu pri Wei-llai-Wei zasi-uo stališče med evropejskimi via- drat 10 angleško vojno brodovje ob- E>lniški zapisnik vojne v Manili. M a 11 i 1 a, 1. nov. Tedensko pobilo o bolniškem stanju raznih \>jnih oddelkov je sestavljeno sle-cbče: legar 146, malaria 573, dy-snteria 9 a, diahrroe 242, druge Dtranje bolezni 22, mrzlica 17. ra-d in poškodovanje 83, vročina 7, bze 24, druge bolezni 630, skupaj 157 bolnikov, minoli teden nu 143. Ta teden jih je umrlo: za le-grjem 5, dysenterijo 1, diahrroejo in kozami 2. O izpraznenju Kube. H a v a n a, 2. nov. Španski voj-1 komisarji so danes naznanili aierikanskim komisarjem, da bo- izvauredue važnosti. p os I >no a ko si jih mislimo v zvezi z velikimi vojnimi pripravami, ktere so se >ršjl>-m i noli h deset dni na ob-It straneh kanala. Ker primanjkuje natančnejih poročil, si lahko mislimo, da je Rusija hotela izkoristiti napetost mod Francijo in Anglijo in v svoji iztočni politiki tako drzno napredovala in zasedla p gojno važno pristanišče New Chwang. Radi l>'ga k raka Rusije pa se je poslatil ne samo Londona, ampak vse Angleške velik nemir. Občno mnenje se bavi sedaj z v prašanjem kaj Salisbury-jev kabinet namerava, in kaj da pričakuje. Mnenje, da bi Francija zaradi F a shode pričela vojsko, seje že čisto pozabilo. V ist.ini pa je francoska vlada že sklenila majorja Marchajada odpokiicati. Napsojt- ^ no pa se boje, da ne bi Francija s pomočjo Rusije razvila egiptovsko vprašanje. Drugi zopet trdijo, da je razdelitev Kitajske, blizu in da se velika Britanija priplavlja pri plenu ugrabiti k«jlikor mogoče velik kos. Ljudstvo v brit»ski sevrnej Ameriki seje i > še le sedaj zavedati, kako velikansko oboroževanje izvršuje vojni oddelek že več nego mesec dni. Posadka in rezerve v Hali t'axu so pripravlj- ne za vojsko, arzenali so napolnjeni do vrha, mnogo ton brez dimnega smodnika, več neg' > sto topotov večinoma za vojno je na plamen in petdeset brzost relnih topov je pripravljenih za vojsko. Tisoče modernih pušk, zdravniški vozovi itd. so še le nedavno došli. Vse seje pripravljalo ua miren način, da seje med ljudstvom o tem 1» malo zvedelo. Zelo važna je tudi istinitost, da vojna zaloga n-' zpdostuje samo za posadko in regularno arma lo, ampak tudi za oboroženje meščanov in rezerve. Kanadsko pacitično parniško družbo v Va neon vem so obvestili, Vojni oblaki. Anglija Be oborožuje na vseh delih in krajih sveta. Radi Fashode se sedaj ni bati vojske, pač pa ostane egiptovsko vprašanje še nerešeno. Plaho se poprašujeje evropski in azijatski politikarji: „Kaj namerava Salisbury? In, bode li Rusija izkoristila ugodno priliko?" i Ako naročite SUPERIOR STOCK pivo, zvareno od Bosch Brewing Co., Lake Linden, Mich., l-odete imeli pivo, kter nadkrilju-j e vse druge glede čistosti. Naročite SUPERIOR STOCK. Prodaja se povsod i. 1 as second clas matter at ♦he New York, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovanskih delavcev v Ameriki, lakaja tel" in urednik: Published by F SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na let • velja list za Ameriko $3.—, za pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . .gld. 7.—, „ pol leta . . . . „ 3.50, „ cjtrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki ,,Gias Naroda" izhaja vsako Bredo in soboto. »GLAS NARODA („Von e of thk People'*) Will l>e isu-d every Wednesday and Saturday. Subscription yearly 83. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača i' centov. P' pipi brez podpisa in osobnosti > Money Order. Pri npr meinbi kraja naročnikov no, da se nam tudi prejšnje - naznani, da hitreje najde-u< • nasl«-vn ika Uo|.is«'m n pošiljatvam naredite .ias'i<»vou!: .,6ias Naroda" i ti Gr»* uwich >t. New York City. d: ui ira paruike: ^Empress ol India4*, ,,Htnpres oi" China", in ,,Kmpr"Sf of Japan" takoj pripra- drugi pa je ubežal. Pobitega Bea-sleya so prepeljali v bolnišnico, kjer je takoj nato umrl. Roparja sta spraznila vozniku vse žepe, samo sliko dveh otrok, ključ in ruto sta mu pustila. Kakor se je pozneje zvedelo, se je Beaslev nedavno ločil od svoje žene, ktera biva v Yonkers z dvema otrokoma. Zvedelo se je tudi, da je bil ubiti že pred mesecom dni enkrat oropan za svoj zaslužek. Ker je ravno ta večer prejel svojo plačo, zato mislijo, da sta ga tudi vprvičoropala tista roparja kakor sedaj. Policaji in trampi. Več osob seje * noči 2. nov. pri uew-yorškipoliciji pritožilo, da jih je sedem trampov, kteri so jih ustavili in oropali, jednega pa celo slekli do srajce. Poslali so več policajev, da bi trampe polovili. Našli so jih tudi na vogalu Broad in Market ceste. Dva sta takoj pobegnila, OBtalih pet pa se je postavilo v bran, tako da je bilo več policajev ranjenih. Se le potem ko je došla pomoč iz bližnje poli-licijske staje so zamogli trampe ukrotiti in spraviti pod ključ. Kolek za $5000. ,,Edison Electric Illuminating Co.'* v Brook lyuu je na njeno ta mošnjo posestvo, nedavno vzela,,mortgage" za §10,000.000. V pokritje vojnega davka prilepiti so morali na spis za S5000 davčnih kolekov. Grozovit cin Na grozoviti način je poskušala v New Yorku 2oletna Katie Muu-day končati svoje življenje. Polila je svojo obleko s petrolejem in potem zapalila. V božiča si je pro-nzročila strašne opekline in v kriti- so se upirale delavke, češ pri sla-bej plači niso vstanu zobozdravnika plačati. Morebiti sedaj gospod E. Gould prištedi t liko pri eni svojih „d; uklvuu in brata newyor--A-ga majorja; republikanci pa li os.-1.. }f-t, načelnika divjih jezdecev na Kubi in bivšega načelnika n \v vorškepolicije. Največje upanja da l odizvoljen Tammanv stranka kandidat, zato pa ta prireja pogleduj a dva tedna sleherni večer obhode z g> ubami, transparente nosijo plačani in neplačani mamelu-ki ; pridigajo umetalua ognja; pred i ii/. ii m i političnimi klubi so govori, po mestu vidiš transparente viseti potegnjene čez ulice, ali pa po noči lepo razsvetljene na hišah. Vse to pa naposled plača — davkoplače-valec. Tammanv ima svojo stranko tuko organizirano, da mora vsak uradnik plačevati, kteri ima do £1500 plače od nje stranke 10 odstotkov na leto za tak humbug, drugi bolje plačani pa še več, a vse to že nadomestijo pri korupcijah in javnih jaslih. Pod Tammany vlado zel«> trpi morala, že sedaj ko mesto vlada Tammany stranka se vidijo in godijo grozne stvari, posebno na takozvanej East side in Tenderloin district, ka) bode še le za via b> Tammany v Albany? Ubit in oropan. V New Yorku sta dva cestna roparja 3. novembra po noči pobila in oropala voznika Charley F. B^a-sleya. Nek m »ž v bližiui je videl zločin in tekel za bežečema roparjema. Pridružil se mu je še nek policaj in oberna seje po dolgem lovu posrečilo jednega zločincev vjeti, je prodrla plaščo dva palca globoko. Pri drugem strelu so porabili S5 funtov smodnika, hitrost je znašala 1730 na sekundo in ploščo je prebilo štiri in pol palcev globoko. Na ploščo so že poprej er.^rat streljali, takrat je bila prebita le palec globoko. Bethlehem Iron Co., je prejela od Rusije veliko naročilo za Kruppove oklepne plošče. Kotel razletel. Oil City, Pa., 4. nov. Vsled razstrelbe kotla v tovarni za olje, ktera se je pripetila minolo noč, >ta bila dva delavca usmrteua, dva pa smrtno puškodovana. Škode ima tovarna §2000. Zcpot trust. Pittsburg, 2. nov. Štirideset zastopnikov tovarnarjev stekla za ogledala je danes tukaj zborovalo in osnovali trust omenjenega izdelka. Temelj trustu so položili pred šestimi tedni v New Yotku. Novi Naskok na banko. Waterbury, N. Y., 3. nov. Včeraj se je pričel naskok na ^Dime Savings banko14 zar ;di njene zveze z bauko od G. S. Parsons & Co. za ktero je bil imenovan ,,receiver". Neka žena je bila tako razburjena, daje pustila svoje dete v banki in neka druga je prouzročila velik hrup, ker je imela tirjati 33 centov. Banka je dobila iz New Yorka zadostno denarne pomoči, daje zamogla naskok vzdržati. Kakor pravijo, bode vsled tega S15,-000 na obrestih pri hranila. Ponočni umor. Buffalo, N. Y., 3. nov. Danes zjutraj so našli v kolarnici ,,Grand Trunk" železnice 401etnega nočnega i trust s« bode imenoval ,,National čuvaja Peter All ana mrtvega. Bilje Mirror Manufacturers Association" ustreljen od tatov, ktere je hotel in j« že sklenil cen » steklu za osrla-zaaržati ko sta jim bila dva polica- dala za pptodstotkov zvišati. Na ja za petami. Najbrže so bili to čelu podjetja je Jaques Kahn iz tisti t; rje, Kteri so ob dveh po noči New Yorka kot predsednik in E. F vlomili v pisarno ,,Western Beef St "in man iz Cincinnati kot pod-Co". in razstrelili denarno omaro, predsednik. Policaji in tatovi so menjavali več strelov, toda nihče ni bil zadet.: Wanamaker v zaporu. Pozneje so čuli posamezen strel, Pittsburg. Pa., 2. nov. vprašal, ako ima še kaj povedati, je odgovoril: ,,Nič druzega nego vsem, z Bogom!'1 Zamorec Nelson je umoril prodajalca živil Zimmer-mnnna, ker mu ta ni hotel dati denar, kterega je zamorec od njega zahteval, da bi plačal neko kazen. Podal se je zasledovalcem. Terra Haute, Ind., 4. nov. George Fortune, nek mlad farmar, kteri je bil obdolžen, da je svoji materi pretil z smrtjo, ker mu ni hotela izročiti svojega pridelka, se je podal deputijem iu farmarjem, kteri so ga zasledovali. Že popreje je bil enkrat zaprt, ker je svojej materi pretil, toda takrat so ga na materinopriprošnjooprostili. Sedaj pa je mati prisegla, da jej je nastavil revolver pred glavo in žugal sprožiti, ako mu ne prepiše pridelka. Ko so sosedje to zvedeli hoteli so ga ujeti, toda ubežal je. Ko bi se deputiji ne bili udeležili zasledovanja, bi mu bila slaba predla, k^r so farmarji vzeli saboj vrvi. kteri je bržkone Allana usmrtil. Ce je bil strel n jemu namenjen, ali ga le slučajno zadel, nihče ne ve. lem bolnišnico. Gospa Munday je omožena agentom od .,Prudential Life li surauce Co." in ima troje otrok, dva dečka in deklico. Najmlajši otrok je še le (J mesecev star. Njen mož je že odšel za svojim poslom in otroci so se igrali v prednjej Bobi ko so naenkrat sosedje začuli kri čauje. Ko so prihiteli na pozorišče videli so gospo Munday v plamenu; stopala je počasi postopnjicah nav zdol in v enomer kričala: „Johny reši me !" Nekaj minut so bili ljudje kakor okamneni od strah u potem pa so planili na nesrečnico in sku šali plamen z rutami in odejami za dušiti. Med tem pa je vpila ne srečna žena: „Sama sem to storila hotela sem storiti vsemu konec zato sem polila s petrolejem moj obleko. Božje prokletstvo me je težilo šest let, odkar sem se omoži la z možem, kt* ri m bil moje vere in tako zatajila svojo vero." Z ve liko težavo so ženske plamen poga sile iu nesrečnico pomirile. V sol zah vtopljena je pripovedovala, da se z svojim možem ni n:kdar raz umela. ,,Po poroki ste me njegova mati in sestra peljali v sinagogo tam sem se morala svojej veri od posedati in njegovo sprejeti. Žena je bila na pol nezavestna, ko so je prepeljali v bolnišnico. Njeni sosedje so pozueje pripovedovali, da je bila gospa Munday katoličanka ko s-» je omožila z njenim možem Židom. 6ouldove delavke. V Continental tovarni za užiga-lic* v Passaic, lastnina Edwin G ulda, mlajšega Bi na Jay Goulda, se je pričel štrajk, vsled kterega so tovarno zaprli. V oddelku za zlaganje je delalo 125 deklet, ktere so dobivale po 6i centov za vsakih 12 tucat iu sicer vsejedno pri dnevnem ali nočnem delu. Ze več mesecev je imela tovarna ogromuo naročil in vsl<«d tesa delala noč in dan. Od 1. novembra so hoteli plačo znižati na 5 centov, kar je pr. »uzročilo štrajk. Skupno dela v tovarni 900 osob, toda štrajk deklet ovira druga dela. Možje, kteri so vsled štrajka prišli ob delo, g > skušali dekleta pregovoriti naj gredo zopet nadelo, toda zaman. Sploh pa so možje, kteri še niso pri štraj-ku, pri pravi jeui dekletam pomagati Pred letom dui so bile v tej tovarni aituosti, ker so izdali občno povelje, da morajo vse delavke, ktere imajo poškodovane zobe, iste zaliti, da jih nebi s fosforom na-polneni zrak zastrupil. Tudi takrat Philadelphiškega trg"vca, milijonarja in bivšega glavnega poštarja John Wanamekerja so danes po- , poludue v Ruchesteru, Pa., zaprli, Oropali so ga obleke. S kam. .r je bil prigel zaradi 1>olitične- 11 a h w a v, N. -i., .».nov. Da-j ga govora. Njegov zatožni k je nes zjutrajfiom. pr. .gi Pennsvlvanii Thom. M. Robinsou, nedavno še železnice blizu Lindena trampi u*ta-; superintendent državne tiskarne, vili Adolf a M iincha in ga oropali kterega je Wanamaker obdolžil, da obleke. Jed«n je nastavi; nanj re p tiskal popolno br z potrebe po-volver in mu velel: ,,Sleci obleko ! 1 roejia, kterih je samo jeden stal M (inch je ubogal. Trampi so poterj $G0 000, samo da bil dobil d.-nariz pobrali iz ž-pov; naj).olj ra* državne blagajnice. Robinson trdi sedaj, da ga je Wanamaker ,,obre-koval". Ker je Robinson orodje zloglasnega ,,Boss" <>uaya, proti kteremu že Wanamaker nekaj časa „kik->'', lalik" tolmačim« -latožbo proti slednjemu, kot politično maščevanje. Parnik na morju pogorel. Boston, Mass., 4. nov. Y Vineyard Haven, Mass., je danes popo-ludue dospela obalna jadernica ,.Alice E. Clark"' iz Portlanda, Maine, in seboj pripeljala 22 mož od možatvaiu potnikov parnika ..Croa- trgan in umazan izmed njih se slekel in oblekel Munchovo oblekt 3vojo pa je vrgel Miinchu rekoč ,,Obleci to in glej, da st* zgubišl| M iinch j'-zopet ubogal i t p" tii proti New Yorku, kj r je poll liji sporočil Bvojo dogodbo. Mo je bil zelo smešen videti v razcap» uej obleki, ktera je bila poleg teg še Veliko premajhna. Policija p •sedaj išče take. kterim bi bilaobU iia veliko prevelika. Dvanajst poslopij upepeljenih. Več nego dvanajst akrov obsegi .oco tovarniško napravo ,,National tan" 0a Clyde črte, ta parnik je Starch Co." v Glen Cove je 4. no-vtorek v bližini Cap Charles na vembra zjutraj obiskal uničevalnimorju pog in Se potopil. Ž njim požar pogorelo je vseh dvanajst po-vred je pa vtonilo pet osol\ trije slopij tovarne, kar ni samo pro-možki in d ve ženski, vsi od možtva vzročilo-$125.000škode, ampakžali-Ogenj je nastal v notranjščini par-bog tudi stotine delavcev je more-.jii-a jn se tak0 hitro razširil, da ni biti za dalj časa ob delo. bilo misliti na r- šitev. Rešeni Bilo je ob polu petih zjutraj. kri reševal-dal alarm. Zvonenje požarnega iixiem naporu; ako bi bilo morje re--rkevnili zvonov je prebudilo pre-mirno, bi g.4ovo vsi vtoniii s par bivaistvo iz spanja. Delavci tov^ar-jikoui vred. ne, ktere je družba za tak',* slučaj v sili osnovala v požarno hrambo, Avstrijski izseljenci pozor! so bih kmalu na mestu in iiemu- W a s h i n g t o n, 2. nov. Od-iloma pričeli boj zoper uničevalniiek mornarske bolnišnice je prejel element. Med tem se dospele tudi>d glavnega konzula Hurstauradno požarni brambi iz Glen Cove in Sea>oročilo o kugi na Dunaju. D Cliff na pogorišče, takrat so bila žeieda j so na Dunaju tri oseb" umrl" tri poslopja tovarne v plainenu.«a ku^j, še=t osel« pa leži bolnih Ako ravno so delali vrli ognjegasci^iiga seje prikazala v ožjem krogu z nadčloveškim naporom venduj istih, kteri so prišli v dotiko s oiso bili vstanu zabraniti nadajlnu»rvo žitvijo bolezni, ta pa jo j razširjan e ognja. Og n j je nastallobil pri vzgoji kužnih bacil. Glav-v hiši za stroje vsled slabo osamljeni konzul svojemu poročilu še pri-ne električne žice. tavlja, da okuženje avstrijskih zseljencev ni verojotne. Glavni Krupp zmaguje. dravnik dr. Wyman pravi, da ni South Bethlehem, 2.ainerjeuo izkrcanjeavstro-ogrskih nov. Prvo jekleno ploščo, kterojgeijeucev ovirati. Konzuli v evrop-" Bethlehem Iron Co. po Kruppo-fcih lukah bodo izpraševali vse izvem načinu izdelala, so danes blizu^lnike, iu ako pridejo iz okužnih R »dingtona poskusili. P iskušnjarajev, njihovo prtljago desinlicirati je izpadla najbolj uspešno kar jihj izvrševali nadaljue naredbe proti j" tvrdka le kdaj izvršila. Pri tem^zširjanju nevarne bolezni. Na -te je pokazala večja moč plošče^beu način pa ne bodo izseluikom ktero so izdelali po nemškem na5i-pvoliIi, nadaljevati potovanje, nu. Med pričami poskusov so bilico s pokaže, da so prišli s oku-častniki ruske mornaric*, kteri somci v dotiko. Glavni zdravnik sedaj v Philadelphiji, da nadzoru-rymau meni, da se je malo ali jejo stavbo od Rusije naročenih,p, uič bati razširjanja kuge po križark m vojnih ladij. Plošča, naseljencih, ktero so streljali, je bila š« st palcev debela, devet čevljev dolga in šest; Zamorec na električnem stolu, čevljev široka. Iz topa v premeru C o 1 u m b u s, O., 4. nov. Nad 8 palcev so izstrelili dve kroglji poprilcemChas. Nelsonom so daues 250 funtov težke. Pri prvem strelu^ršili smrtno kazen na električ-so porabili 75 funtov smodnika,jm stolu. V slednjih treuotkih kar je prouzročilo hitrost kroglje[je obnašal mirno in je bil močno 1G23 čevljev na sekundo in krogljaajeu. Ko ga je jetničar ColTiu Dragocen japonski privilegij. C h ic a g o, 2. nov. Siemeus-Halske električnadružba v Berliuu, l/ondonu in Chicagu se posvetuje ravno o ponudbi japonske vlade osnovati v Chicagu sindikat z $10,-000.000 kapitala, kteri bi vse električne železnice, razsvetlevalne na prave in tovarniške sile v japonskem cesarstvu nadzoroval. Ta privilegij 5 i bil izključno jeden najdragocenejših kar jih je dosedaj bilo izdanih. Mislijo, da se bode tudi Elkins-Widener sindikat udeležili nove osuovalne zadruge: Nek tigent japonskega cesarja, kteri biva sedaj na iztoku in čegar ime še skrivajo, je oddal predlog W. T. Blockuod tvrdke Siemens & Halske z opazko, da bode osnovo zadruge povsem njemu prepustil. Nevarni sosedje. Chicago. 3. nov. General John M. Bacon, kteri se je povrnil iz vojske proti Chippewa Indijanci, ne ve nič dobrega povedati o svojih nasprotnikih rdečekožcih. On misli, da so Indijanci vsaki čas pri pravljeni za ki.ko krvoločno zločin stvo. Za sedsj imajo zadosti od praske pri Bear Lake, toda značaj Indijancev je takošen, da nihče ne more vedeti, kdaj bodo prijeli za orožje in napadli svoje sosede. Ge neral se je seznanil s rdečekožci v mnogih iudijauskih vojskah in si o njih kaj slabo mnenje pridobil. On pravi, da je dandanes Indijanec na bojnem potu ravno tako krvoločen in prekanjen sovražnik, kakor pred I- ti na prerijah. Ako bi bila imela i itka s Chippevci drugačen izid, got- vo bi se bili tudi Indijanci drugih plemen pridružili vstaji, potem pa bi bilo le z mnogimi žrtvami možno upor zadušiti. Creek Indijanci so s 344 glasovi večine odobrili od njihovih glavarjev in Dawes komisijo sklenjeno p--godbo. Iz nekterih krajev še si-c r manjka vojnih poročil, toda ti ue bodo izid jiredrugačili. Vsled pogodbe bode posestvo Creek roda, ktero je bilo do sedaj občinsko posestvo, med posamezne družineraz-leljeno, da bode bolj pripravno go-spodarstveno obdelovati. Zvezna vlada bode Indijance v njihovih uaprednih prizadevah podpirala. Creek Indijanci spadajo k takozva-nim petim ominkanim rodovom. Zavitki so dražji. Chicago, 3. nov. Podraženje pismenih zavitkov za 25 odstotkov je očiten dokaz trustovega delovanja, in da so se izdelovalci zavitkov vendar le zjedinili v trust. Pravijo, da zadruga nadzoruje 90 odstotkov izdelka. le, nobene ženske zavarovati, ako ista ne preživi družine, ali ako-ni popolno neodvisna od svojega moža. 7amorski vojaki se puntajo. Knoxville, Temi., 2. nov. Pešpol š št. 5 države Virginia se je danes upiral vežbati in vse prizadevanje častnikov ga primorati, j" bilo zaman. Poslali so pešpolke št. 6 Ohio, št. 1 Michigan, in št. 1. We3t Virginia upiranje zatreti, toda dospeli so k taboru še le, ko so se puutarji že podali v svoje šotore. Padli so posamezni streli in neka j mož je bilo ranjenih. Virginia polk obstoji iz zamorskih vojakov pod poveljništvi m belopoltnega polkovnika Croxtona. Nedavno so prisilili dv;:i!;: .-t zamorskih častnikov k odstopu, da so napravili prostore dvanajsterim belopoltnim častnikom, kterih polki so bili razpuščeni. Zaman bo se temu upirali zamorski vojaki. Zamorci prav;j ). ako ne dob« zagorskih častnikov, druge ne bodo ubo-1 gali. Umor in samonmor. C If i c ag o, III., 3. nov. Muzi-kant Karol Do lie je danes zjutraj ustrelil gospo Bertho Riedel iu potem še sam sebi pognal kroglo v glavo. Dolle je zahteval od gospe Riedel, naj zapusti svojega zakonskega moža in ž njim uide v nepoznane kraje, in ker je žena to odločno odrekla, jo je blazen ljubimec usmrtil. Dobro sredstvo. Toronto, Out., 2. nov. Ker se tako pogostoma pripetijo umori, da dobe zavarovalne svote, so kanadske zavarovalne družbe skleni- Boj z lim-arji. Augusta, Ga., 3. nov. Tolp oboroženih mož, med temi tudi nekaj vojakov iz tabora, j • zaht-v.da od jetničarja, naj j- j izr< ;i tunelskega vjetnika, kt- ri včeraj napadel gospodičino Minit Wanamaker. Ker jetničar i.i hotei vstreei njih želji, pričela je t :pa nanj streljati in v hipu se je prio o str Janje med linčarji in d -> ihni t iica-ji. Pri tem bojuj-* bi prc-tovoljni vojak Viljem Moore siurtno ran j« n. Zarotnike na sini t obsodili. Portland, Oreg., 'J. n >y. Kakor „Japan Herald-* clii" 11. okt -bra iz Seoul, glavneg: m -ta Koreje poroča, so KimK.-u i Yu.Kong Chansik in nek g. aiu: ga, • -rije bil na sumu udeležbe poskusnega umora cesarja in pr..-.-t -i :e.s!edni-ka, k smrti oi .i11,. N jihova trupla so vlačili po ulic iti mi sta. jih strašno razmesj.rili m pot* m j iz pustili, da so jih : -u i požrli. (entralua Amerika. San Franc isc o, 2. nov. 1'ar-uik „Acapulco" je-danes jnžjie. Amerike prinesel vest zvezi treh centralameriških drxav Salvador, Nicaragua in Honduras, ki re i>odo zanaprej pod skupno v,ado znan kot Zjednijene držav.* cen I rain* Amerike. Ustanova m_.\ : v ia'i bode vršiia danes r. v« i. s.....-j^t- jo v Amapli, stolici a v ..v . Z:» sedaj bodo vladali trij- zastopniki treh ijudoviad m sicer: Dr. Salvador Callayo iz Salvadoia. M i .;u. Agneingarte iz Honilu rasa m cir. Manuel Currold Matus i z Ni ) duš večinoma mešanji in za m i -i iu samo 10.0OQbeiopoltu.li. Nicaragua ima 3SO.OOO prebivale v, m ti temi 30.000neomikanili Indijanc v. drugi so zamorci, mulatj-- in drugi m -šanci in samo 3 do 4,0CH> Evropejcev. Honduras ima400.0*i0 prebivalcev, med temi kakih .000 be-lopoltnih, 10.000 zamorcev, ostali pa mešanci in Indijanci. Evropejske in druge vesti. K a n e a, Kreta, -J, nov. Ptuji admirali so obvestili turškega govemerja na Kreti, da bode 4. nov. otok zasedlo vojaštvo vse urade, in da turškim oblastim n * b de ved dovoljeno se istih polastiti. Tuške čete, ktere se bodo nahajale na otoku ne bobo več pri poznane kot turške posadke na Kreti, in vso turške vojne postaje bodo odpravljene. Dalje so admirali governerju naročili, naj se vkrca toliko turških vojakov kolikor jih le v Suda zalivu v sidrane prevožne ladije sprejeti zamorejo; prosi naj svojo vlado, da mu pošlje toliko pre-vožnjih ladij, da se tudi OBtali odpravijo iz otoka. Pariz, 2. nov. Razne častnike francoske vojne, kterih osobnosti ugoslovaiiska Katoliška Jednota. URADNIKI ^dsednik : JožkfAgniO, Box 266; Lpredsednik: Gkorg Kotce ; tajnik; Ivan Govže, Box 105; . „ Štefan Banovec; lagaj.: Matija Agmč, Box 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: >hn IIabjan ; )hx Pkešihn, Box 286; irp Mantel; i stanujoči v ELY, St. Louis Co.t Minn. Glasilo: „GLAfc> NARODA". K društvu sv. Barbare štev. 4, Vdcral, Ft., so pri=a< pili: Anton ?r«K F rune Hribar in Jožef Pluth. prej'ti v Jugoslov. kat. J od no to ne 2'.J. okl Ura 1S9S. Društvo šte-u 36 udov. Ivan Govže, tajnik. niso dal" dolomiti, so mi nolo noč idyedli v Mont Valerien v zapor, plošn s*; misli, da .-o ti dogodki »vezi Dr- viusovo zadevo. D u u a j, 2. nov. Oddelek av-trijskih m ruarj v od avstrijske ^orvete ,,1'rou -dal org", ktera je se-aj v kitajekili vodah, b< d» evropsko p »sadko \ Pekingu pomnožil. L o u d o n, 3. nov. Posebna brzojavka iz llima poroča, da je v»*ti o< •* papež Leo XIII. zbolel. Poklicali >■ • k bo'uikovi postelji ]»a-•ž. vega za* mi gu zdravnika dr. Lapponia. L o 1 - n. I. !.ov. T,St.indar- jih vodila na sprehod. Nje najljubša p'»t v lepem vremenu ie bila na pokopališče, kjer je obiskala grob pokoj nega moža. Oestokrat je milo Bogo p' »tožila ob grobu vse težave in nadloge, najbolj jej je tožilo srce, ko o starejšem sinu ni nič čula in zamogla zvedeti. Tako je ostala pri Skopčevih, da so otroci dorasli in niso več potrebovali nadzorstva stare Bare, a vendar jo niso še iz hiše pognali dobri ljudje. Otroke je dobro vzgojila, niso bili poredni, radi so ubogali, ker Bara jim je vedela pripovedovati mnogo zelo dobrih povesti, ktere so plemenito upljivale na nepokvarjena otroška srca. Neko spomlad je Baro na poBtelj položila naduha; poklicani zdravnik je odredil, da so jo v bolnišnica prepeljali, a tudi sama ni hotela, da bi Skopičevi imeli stroške za zdravnika in zdravila. V bolnišnici so jej dobro stregle usmiljene sestre in poletno solnce j< Baro zvabilo iz postelje, ker toliko je okrevala, da je zamogla postelj ustaviti in iti na pokopališče obiskat grob moža, daei je počasi, hodila, a vendar se ni ustrašila truda. Sedaj je našla pribežališče v — hiralnici. Ko je bila v hiralnici dobre tri mesece, je prišlo na površja vprašanje kdo plača stroške za Baro? Mesto je odklonilo plače- Drobnosti. V Ljubljani so ravnokar dogradili in pokrili novo dvonadstropno gimnazijsko poslopje (nasproti vrta „Nar. dom.") in petero jednonadstropnih poslopij nove vojaške bolnice v vodmatskem predmestji. * * * V sled deževja so bile vode sredi oktobra na Kranjskem močno narasle, deževje samo pa je poljskim pridelkom močno škodovalo, zlasti repi, korenju in pesi. Močvirje pri Ljubljani je bilo pod vodo. * * * Požar. V Tupaličah je zgorelo dne 13. okt. pet hiš. Skoda znaša nad 8000 gld. Požiga sumljiv je posestnik Andrej Zorman, katerega so že tudi zaprli. * * * D e t o m o r. V Tevnici pri Mirni je umorila 431etua udova Ana Modic svoje nezakousko dete na surov način, da mu je vlila v usta hudičevega olja ter mu vrdla prsi. * * * Letina v krškem okrfcju je biia letos precej dobra. Lahko rečemo: „ Ljudje so bili zadovoljni". Pšenica je lepo in bogato dozorela, a tudi rž, ječmen in oves so napravili kmetu veselje. Manj jt pa letos krompirja. Nekaj ga je segnjilo radi velike mokrote. Koruze že ve- vanj.■. k*T Bara m bila dostojna v liko let ni bilo toliko. Od sočivja m* -to in tudi nje mož ne. Občina, raste v krškem okraju največ fižol, v k t rej je bila rojena pa tudi ni katerega so ljudje v precejšni meri d"V l>' priliki \ iiogodbo ob p< mil>te pravi, da mov» _m 'biska sklenili i • smejo n -m^ki na-Vf- -j m« ji od Tripolis namerava tiapra-viti "jpr- » pr ; ai coskemu samo-v"!ju, k< r - 1'rtncozi slednji čae m»-jo /u 20 imij v svojo ;< >rist premaknili. Net- eija - * ; od« vkoreni-nila v h--verni Afriki, namesto v maiej Aziji. Sultanu j - to ljubo, ker I i us i i:i za t" dovo^enje nima prilike kar tirjati. K a n a, 4. nov. Mednarodni vojni »ddt .-ii t-. < zasedli tukajšnje rdbe. V s« upravne urade izven te in brz'-javH, ktere so pustili turškim uradnikom, so nastavili ;ujV". Kr -ti aiii in Mohamedanci lmroljti! no občujejo med seboj. hotela o njej nič vedeti. Toda kaj - daj? Zavod je hotel denarje, Ba- Jesen, (K. Iieža: B ra in nega dn iu< iža 2a i.» f t.« shranili. Repo bi bila kmalu letošnja suša zamorila, a poznejši dež jo ra jih ni imela, m^sto iu občina pa je okrepil in vidi se,da je ne bode :.»«• plačati hoteli. Kljubu boleh- j veliko premalo. Žetev ajde je bila n. sti in starosti so Baro odslovili Brednja, temu je bila tudi velika iz hiralnice, to je človekoljubje da- gQŽa kriva. Z zeljem in enako ze- našnjega sveta, to je ona usmilje-i >.-t one družbe, ktera ima tako rada na jeziku: Ljubi bližnjega! V istini sramota človeške družbe? Kam naj gre sedaj uboga Bara lenjavo smo zadovoljni. Detelja in mrva sta zadovoljila ljudstvo v vsakem oziru. Sadje je različno dozorelo. Jabelk je prav veliko, hruške se dobe le tu iu tam, najmanj i. 'j' in< pru, -t n in tra -c.) p stiraia se je . \< 41 osodepol-J'"! je s-'delavec -»tn • t»:»r.>eilo. Bare mož arui !joij> jermeni za ugrabili in tako pritisnili več r* !> t zlomilo ■tra poškodovalo. Odnesli 'a v bolnišnico, 11 ktere pa ni ir iiv vuu priš- 1 — umrl je po isk>'j muki in postil pra-»varut 111 stroja. M. al -t - - t Bara nama, toda ntara. ni več jrmandie „ 31. dec. Glavna agencija za Zjed. države in Can ado: 3 BOWLING GREEN. NEW YORK. 9 ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitveniki: Vrtec nebeški, z slonovo kostjo iu zlato obrezo, elegantno delo S 1.50 Lilija v božjem vrtu, z slonovo kostjo in zlato obrezo $2.40 Jezus govori, ravno taka vez $2.40 Hvalite Boga 81.40 Dušni vodnik $1.50 Golgota in Getzemaui 81.50 Kruh angeljski 00 ct. Duhovni studenec 55 ct. Ključ nebeških vrat tiO ct. Duševni venček ^0 ct. Vrtec nebeški CO ct. Spomin na ,J zusa oOct. Druge slov. knjige: Evangelij, 50 ct. Zgodba sv. pisma 50 ct. Veliki kat"kiz^m Iti ct. Mali katekizem, 7 ct. Sveta Notburga iS ct. Ave Marija (slike) 10 ct. Božja pot ua blejskem jezeru 10 ct. Sveta tier man a 12 ct. Sveta Genovefa, st:ira izdaja 20 ct. „ ,, nova ,, Iti ct. Baraga 40 ct. Perpetu 40 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Za Boga in domovino M0 ct. Zbrani spisi Pagliaruzi I., II. in lil. zvezek po 30 ct. Preko morja oO ct. Materini blagoslov 12 ct. Naš cesar Franc Jožef L 25 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa o0 c. Andrej lluter, nova izdaja 2U ct. ,, „ stara ,, 15 ct. Mar jetica 50 ct. Gozdovnik, nova knjiga (1. in 2. del) vsak 60 ct. Andrej Holer 20 ct. Knjižica za mladino 18 ct.!^ Princ Evgen Savojski 24 ct! Beneška vedeževalka 20 ct." Raznotere povesti 20 ct. Majer : Pravljice 20 ct. Cvetke (razne povesti) 20 ct. Cveti na Borograjska 30 ct. \ Srečo lovec 20 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vsak 20 ct. Stanley v Afriki 20 ct. Iledvika, banditova nevesta 20 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Vojska na Turškem 3G ct. Roparsko življenje 20 ct. Godčevski katekizem ali zbirka ljubi mskih pisem 20 ct. Šaljivi Sloy^nec 80 ct. Funtek zbrane pesmi 30 ct. Repoštev 20 ct. S prestola na morišče 20 ct. Hubad pripovedke I., II., in III' zvezek po 20 ct. Pavlika 20 ct. Vertomirov prstan 20 ct. Maršal grof Radeckv 20 ct. Pod turškim jarmom 20 ct. Najdenček 20 ct. Cesar Maksmilijan :i0 ct. Eno leto in« d Indijanci 20 ct. < 'rni bratje 20 ct. Nikolaj Zrinski 20 ct. 100 pripovedek za mladino 20 ct. Šaljivi .Jaka 20 ct. Sanjske knjig.- (velike) 35 ct. Pomenljiv citat. Sklice-valec zborovanja : ,,Gospoda moja ! Posamezni smo preslabi, da bi za-mogli izvršiti naše pravične želje. Toda pustite nam ustanoviti društva, in mi bodemo ustanovili moč, na ktero se celo spominja pesnik, da se proti njej (neumnosti namreč) celo bogovi zaman borijo!'* SCHNELLER & PLAUTZ naznanjata slavnemu občinstvu v Calum tu in okolici, da odpreta ^ ]par ocLslj 3-lorLico z GROCERIJAMI in RUDARSKO OPRAVO ua 510PINE ST. v HIŠI MATH. B. VERTINA dne 15. novembra 1808 in zagotavljata z dobro postrežbo po mogoče nizki ceni. Pošiljala bodeta tudi denarje v staro domoviuo. Z štovanjem SCHNELLER & PLAUTZ, 519 Pine Sti-eet, Calumet, Mich Skrbno. „Kam pa greš, Amalija?" — ,,Danes je prvi dan v me-83CU in hočem plačati stanarino!4' — ,,Kaj ti ne pride na um, Amalija? 1 Ako bi mi tako redno plačevali, nam bi še gospodar podražil stanarino I" Francozje so imeli \elike sitnosti zaradi Dreyfussa, sedaj jim dela preglavico Fashoda, ako se v vojno zapleto, bode pa vse obiskala velika čkoda. Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni SAivOOiV na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil. Vedno bodeva točila IZVRSTNO sveže SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in dobre PIJAOe kakor WHISKEY itd. : IZVRSTNE smodke in OKUSNA jedila ae bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi ua novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. SVOJI NAJ G-REDO VEDNO K SVOJIM! S& spoštovanjem Martin Bluth & Co., SALOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL. EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER & New York, »GLAS NARODA' 109 Greenwich Street, posreduje listke za vse paroMne in železniške proge, nprf uP,D!nSLdrDŽbe: GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRL Z j. A, BLEMNARSKI LLOYD, HAMBURSKA DRUŽBA, ROTTERDAM-jS! IEDERLAND LINE ITD PRINCE LIN Pošilja toiio in vestno DENAR V STARO DOMOVINO ceno in z a n e p 1 j i v o, dosedaj smo odposlali že nad poltretji milijon goldinar, avstr. veljave. Pri v.H-jih svotah in menjavi priporočamo menjice dobrih bank. Posredujemo hranilne IP W HVAncLa nriCAlilnina v * vloge v razoe slovenske posojilnice. , Vs;lk. naj se na nas obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov . potnik naj nam brzojavi ali natanko piše, po kteri železnici v New York pride in 5a* V York tie vozijo zelezniC": Wabash, Nickelplate, Rio Grande, Canadian Pacific in druge, k te re gredo samo do I nnfom nn nnvnmm.n i— - ~__J___t____ .1 j • ' . . navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz 3""STo:jcJ^lsl st~ G-en.0^0 i ~n I'Teapol ..Spartan Prince", ..Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", „Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. IVne: v Trst -S24." 0. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, Inšprnk $26. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, r~~—- nfw YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mcnt. priporoča svoje jocerij kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za rnožke, ženske in otroke. Dalje: - i- d vi ..............i------W.UO.VAXO.H i at,iuu iLi uj uSh, Ki^re greao samo do VINO, FINE SMODKE in ŽGA- t.nicag.- a i H uit a le potem pa spremene železnico in to je potreba ved-ti in to nam notreba naznaniti NJE in KUHINJSKO OPRAVO \ Nov ^ .,rk dospe železnice: Pennsylvauije, Grand Central, Lehig Valley. Baltimor Ohio, Eri- wa-Vee pr- daiam r najnižii c«i.i. n.; LakawMtia, \\ • st bhore, \Y ester□ Ontario itd. Ne poslušajte krivonosih agentov: nesnr.-imit- transfers t! K t< >V k' -r ti \ na rirrirla-oi.-, „ .v ; X _____J___i___ _. i T i • . J . . , ------ ——-—"v j/^.uoaj^ H.1HUUUS1U '^cliiuv , jjubfjr jniito transiers i iK'^tov. k r ti \as prodajajo v drage, a nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe: računajo .50 d< «3 za ..an. » ti i kaj jesti; pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzoiavno Vi pismeno naznanite, prihranite lepe novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče. da sni. «e n alali ali k ij iru j ,«•■ . Pri nas govori vsakdo, toraj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. GHte'na šte-vi ko 109 (ireenw'irh Str na koncu Carlisle Street! \ po8i«"injem času lovi naše rojake z našimi kovertami ljudilovci, kteri govore poljski slovaški hrvatski in tudi kdo zelo slabo kaj slovenski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peli-jo, a "a drugam od«e r. -n prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi get vi n >vci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci s-' Jud' lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEX 32S E. 70 STR. fj G. MARTINI lina 5- cesti v Red Jacektu, Mich., odprl in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA. ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. S loven sk - trgovce vabi. da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. ^ V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. d Dobra postrežba po nizkej ceni. 4 Prodajamo ^ parobrodne in železniške listke | po najnižjih eenab. i,.....— ... p S i. tu KMAUTK, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. 1'iodxji in na vs»» dele sveta denarne nakaaniee. menjice, dol/na pisma. Irp'^lnje j« irterinj*- zapuščine in dol^cre. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovole čestokrat obiskat moj SALOON 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, v kt»r«m tori m izvrsten ANHAEUSER & BUSH PIVOali ST T OT'm 1'IVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razneIJKERJE te^ imam na razpolago dobre SMODKE. ' H j .ki, posetite me parkrat in prepričali se bodete o dobrei niiači in postrežbi. S pošto van jem M ike Krawl, 1206 Scott Street, Joliet,Ill. Slika predstavlja srebrno uro Z j e d n i n: p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem je ndelana zl ta podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ii koi . i:1 stane z d.-Krim. Elgin k .»lesovjem na 7 kamnov samo. . ^>13,50 it. iia 15 kamnovsamo ^>11 <3.00 razpošiljajo ch-}'.■ jamstvo z:\ se prip