DcafrL atcacl Tudi letos Vam ..Knjižice" poklanjajo nekaj lepih zgodbic, ki jih boste z vese Ijem prebirali. Zbrane so pod naslovom ..Zlate zgodbice". To zato, ker je na teh malih straneh toliko lepih misli, toliko za¬ nimivih dogodbic in zdravih naukov, da jih lahko zares imenujemo zlate zgodbice. Knji¬ žica bo dosegla svoj namen in bodo njene zgodbice res zlate, če boste nauke sprejeli in izvršili. Sedaj pa, otroci, nekaj drugega. Gospod katehet, pa tudi učitelji, vas v šoli učijo, da moramo premagovati jezo, lenobo in druge napake. Tudi jaz bi vam nekaj sve¬ toval. To ne bo' nič težkega, nasprotno vem, da boste mnogi z veseljem sprejeli moj nasvet Poslušajte! Knjižice gotovo poznate. Verjetno je ne¬ kaj različnih knjižic tudi v vaši hiši. Zna¬ no vam je, da stane ena knjižica eno li¬ ro. Prepričan sem, da prav vsak izmed vas dobi v enem mescu eno liro v dar. Nekateri, oziroma kar jasno povejmo, mno¬ gi jih dobite tudi več. Vem, da jih radi dajete za misijone, ali za siromake, ali zbirate za zvezke in podobno. Kakšno li¬ ro ali še več pa daste na mesec tudi za (Nadaljevanje na 3- strani ovitka.) ČASOPIS ZA DUH. PREBUDO IN PROSVETO L. XI. 15. april 1944 Štev. 68 a 2laU vg&dUte, Šerjak Jože Herausgeber, izdajatelj: Salezijanski Inšpekto¬ rat; Schriftleiter, urednik: Prof. dr. Andr. Farkaš; fiir „Salezijanska tiskarna 11 , za Sa¬ lezijansko tiskarno 11 : dr. Jos. Valjavec. Alle, vsi: Ljubljana, Rakovnik. Knjižice šf. 68 a 63954 Nihil obstat Ljubljana dne 3. aprila 1944. Anton Vovk, škof. cenzor Impr imatur Škofijski ordinariat v Ljubljani dne 4. aprila 1944, št. 628. Ign. Nadrahv gen. vikar PREIS — CENA 1 L Zgodba o tičku črnulčku Družinica V grmičju ob gozdu je domovala dru¬ žinica kosov: stari kos, oče, mati kosulja in sinček črnulček. Suknjiča črna, hlačke rumene in kljunček kot sončnice cvet. Imeli so zbor. Kosulja je žvižgala flavto, oče basiral, črnulček je sviral piščal. Čiču fiču na konjiču irčiči! Vse večere in vsa jutra je poskakovala po obronku pesem. Sončni žarki so zara- jali z njo v poskočen ples, vijolice so visoko dvignile glavice in opojno dehtele, ves parobek je drgetal od razkošja. Nekega večera pa, oj! je ostalo vse tiho. čmulčka ni več. Kosulja in kos sta iskala, vpraševala po njem brundajočega čmrlja, klicala, vabila, nič. Črnulček! Pojva ga iskat, sta sklenila stara in od- prhnila v goščo in mrak. 3 V ječi črnulček je bil ujet. Ob oknu je visela kletka, v njej je san¬ jal črnulček o široki svobodi pod neizmer¬ nim nebom. Toliko sonca je tam, toliko pesmi. S prvo zarjo se je prebudil in se spom¬ nil, da je v ječi. Žalostno je ščebetnil ter povesil glavico. Zbogom, mamica! Ne bom te več videl. Prijatelj Tedaj se je prikazala dečkova roka in mu ponudila črviča, okusnega, lepega. Črnulček je začel begati po kletki, ska¬ kati s prečke na prečko. ,,Jaz sem, črnulčič. Ne boj se!“ je pri¬ govarjal deček. črnulček ne sliši. Zaganja se v steno. „črnulčič, ne bodi no taki" Tiček obstane, obrne postrani glavo in dvomi. „črnulčič!“ Nisem črnulčič. Ime mi je črnulček. „Črnulček, dobro ti bo pri meni." Oh, ne! „Vsega boš imel, kar boš poželel." Premalo! 4 „Črvičev in vode in zrnja.“ Premalo! „Rad te imam. Pela bova.“ Izpusti me k mami. „Ne morem. Prijatelja bova. Veš, kako mi je ime?" Reci, povej! „Janezek.“ Tiček je veselo požvižgal in skočil za palčico niže. „Žvižgala bova. Znaš lepo žvižgati?" Čiču fiču na konjiču irčiči. „Lepa je. Kakšno še znaš?" Čažgaja čažguja čažgi. „Jaz znam še druge. Naučil te bom." In je požvižgal: Zdrava Marija, nebeška Gospa. črnulček je trdovraten. Le svoj čiču - fiču goni venomer. Nič si ne daš blizu. Za mano ponovi! Vse jutro sta se učila in zvečer spet. Na koncu tedna je črnulček že sam od sebe požvižgaval: Zdrava Marija. Zdrava Marija. Dečku je poskakovalo srce. Vedno lepše Črnulček se je privadil. Ob dečku je kar pozabil na mamo in gozd. Imel je že 5 kletko odprto in Je svoboden poletaval po sobi. Celo na vrt mu Je deček zaupal. Komaj se je kje pokazal, mu je že ti¬ ček priletel na rame, ga ščipal v lice in roko, dokler mu ta ni ponudil drobtinioe kruha. Še v krožnik mu je šavsnil s klju¬ nom, ko je bil deček pri jedi. O, da bi ga, razvajenca priliznjenegal 6 Huda žalost Nekoč je prišel deček k črnulčku in videl, da je tičnica prazna. Tudi drugod ga ni bilo videti. „Črnulček, kje si?“ Tedaj je opazil na pragu kup perja, zra¬ ven pa se je oblizovala muca. „Ti, ti grdoba!" Pograbil je šibo in stekel za morilko. Ušla mu je na drevo, le po repu je do¬ bila močan krc. „črnulček, kako mi bo dolg čas brez tebe." Ves dan je prejokal. Nihče ga ni mo¬ gel utolažiti, niti mama ne. „Črnulček, ali te res ne bom več videl?" Pogovor z Jezusom Drugi dan je šel deček k Jezusu in mu zatožil muco hudobno. Kaj naj počne brez čmulčka! „Prav je napravila muca." „Jezušček! Ti si tudi tak!" „Jaz sem ji rekel, naj ga!" „Ti? Že vidim, da me nimaš več rad." 1 ,,Motiš se, Janezek. Ti me nimaš več rad. Polovico srca si prepustil črnulčku, ubogemu tičku. Kaj bo pa zame ostalo 1“ »Odpusti, Jezušček. Res nisem prav na¬ redil. Ali vendar — tako dolgčas mi bo brez njega." »Dolgčas ti bo? Zakaj pa k meni ne pri¬ deš, da bi se z mano igral. Lahko ti na¬ pravim dva druga črnulčka in zabave, ko¬ likor si boš poželel." »Prav imaš. Zdaj bom drugačen." »Hočem, da ohraniš vse srce zame. Ali obljubiš, da boš?" »Jezušček, bom. Ne bom ga več odda¬ jal nikomur. Le tvoje bo vedno." Kdo je bil Jezus je bil zadovoljen z dečkovim skle¬ pom. Vedel je, da ga bo držal. In držal ga je. Mar mislite, da mu je bilo žal! Nikoli. Tako vesel je bil vedno kot malokdo. Pa veste, kdo je bil ta dečko? Ta deček je bil — Janezek Boško. 8 Mamico je našel Naj večja sreča Ali veš, kaj je mamica? Mamica je otroku vse. Če ima njo, mu je življenje košček nebes. Če je nima, je sirota kakor cvetka brez sonca. Si že kdaj gledal negodne tičke v gnezdu? Kako so živahni, kako veselo cvrkutajo s širokimi, rumenimi kljunčki, dokler je pri njih ma¬ mica. Ko pa odleti iskat hrane, se boječe stiskajo skupaj in težko čakajo, da se po¬ vrne. Kaj bi bilo ž njimi, če se ne bi nikdar več vrnila? Cirilek je bil tak tiček brez mamice. Umrla mu je in ga pustila samega. Pove¬ dal ti bom, kako se je zavzela za njega druga mamica, ki jo imamo mi vsi v ne¬ besih. še živa Slaščice je prodajala Cirilova mamica Mina. V nedeljo pred cerkvijo, sicer pa drugje. Bonbone vseh barv in oblik: sladke, ostre kot citronin sok, z likerjem napolnjene, 9 v čokolado povite, tiste, ki se žvečijo kot gumi. Medeno pecivo: rumene po vitice, rde- ča srca z belimi kačicami, nadevane ko- tančaste potičke, petelinčke v srebrnem in zlatem papirju. Potem steklenice malinov¬ ca, skatijioo gumbov in bučk in dolgo vr¬ sto rožnih vencev s križci, lesketajočimi se v soncu: bele, črne kot žamet, modre kot jasno nebo in rjave, iz rožičevih pečk. Koliko bogastva! Kar zavidaš Cirileku, a po krivici. Ni se usedel opoldne h krožniku samih pi¬ škotov. Le včasih je dobil enega, dva za posladek. Drugače pa sta živela revno, ta¬ ko revno. Beraček Poleti je šlo. Pa je prišla zima in mraz. Bolezen je s trdo pestjo pribila mamico Mino na postelj. Pri vseh treh oknih je pogledala lakota v izbo. Kaj je hotel Ci- rilek! Vzeti je moral bisago in oditi za kruhom. Tok, tok, tok! Vrata so se odprla in prikazal se je pre- mražen fantek v zakrpani obleki z (Jvojioo plašnih, velikih oči. 10 „Kaj boš povedal, vrabček?" „Če bi mi dali kruha..." „Lačen si? Reveži" „Lačen. In mama...“ „Kako ti je ime?" „Cirilek Drnovnik." „Si od daleč prišel?" „S Polic." „Sirota! S Polic, v takem mrazu. Bliže h peči stopi, da se ogreješ." Gospodinja si je pomežiknila z očetom, stopila v vežo in se vrnila s kosom kru¬ ha in skodelico mleka. Otroci so se ga nehali bati in kar hoteli bi, da bi deček ostal pri njih. ,.Zbogom in naj vam Bog poplača!" „Rog daj tako! Ali znaš kaj moliti?" „Znam.“ Pokrižal se je tako lepo, da ga je mati stavila otrokom za zgled. Potem pa znova v burjo in mraz. Od daleč se je zdelo, da nad visokim snegom plava sam samcat ši- last klobuček. Zgodilo se je pa tudi, da ga je skoporit sitnež nahrulil, kaj dela nadlego ljudem, in ga napotil k sosedu. Naj da on, ki lahko. Trd je kruh siromakov. 11 Dobri otrok Hudo narobe je, če otroci ne ubogajo mame, če so izbirčni, nagajivi. Vem, da ti nisi tak. Ge pa si jo le morda kdaj u- žalil, pa še danes poprosi, naj ne bo hu¬ da, in ji obljubi, da boš v bodoče priden, prav priden — kot Cirilek. Bil je .dober otrok. Ni se pozabil po¬ križati, kadar je vstal. Ni zatisnil oči, ne da bi se priporočil angelu varuhu. Vedel je, da ima v nebesih še drugo mamico, ki ne bo nanj pozabila. Ko je bila mama Mina še zdrava, sta šla vsako soboto obiskat Marijo. Mamica ji je prižgala lučko — za pokojnega ata, Cirilek pa je natrgal narcis ali ivanjščic in lučk in jih ji dal na oltar. Reven je bil šopek. Ni bil ovit v pro¬ zoren papir in ne z zlato vrvico pove¬ zan; pa mislite, da ga Marija ni bila ve¬ sela? In še kako, saj je bil Cirilek tako pri- priden, ubogljiv otrok. Ni dovolj, Mariji delati šopke. Lepo du¬ šo, čisto, brez greha moraš imeti, potem ji boš všeč. 12 Sirota Mamica je umrla. Na pokopališču se je v snegu kazala uhojena gaz otroških coklic. Od novo na- 13 sute gomile je šla k drugi, že usedli, in zopet na pot. Mrzel zimski dan, v cerkvi je mračno. Nenadoma zapojejo po tlaku coklice. Re¬ ven deček je pricapljal k Marijinemu ol¬ tarju, sezul se je, zlezel nanj in tik ob Marijo položil — živozeleni smrekovi ve¬ jici s šopkom drnulj. Rdeči, polni plodovi so se kaj ljubko skladali s temnim ozad¬ jem dolgih, gostih iglic. Poljubil je Mater božjo, zlezel na tla, se naslonil na oltar in zajokal, zajokal tako krčevito, globoko, ohl Prvo srečanje Tedaj se je vzadaj v cerkvi zganilo ne¬ kaj črnega. Ostarela gospa je Stopila k njemu. Dečkov jok ji je segel v dušo. Fantek se je preplašil. Mislil je bil, da je sam. Obrnil se je in stekel na prosto pa si otiral vroče, vroče solze. Cirilek je bil, kdopak drugi. Ni se i- mel komu potožiti in je prišel sem, kjer sta se včasih z mamo spominjala umrlega očka. Kako je pogrešal ljubeče roke, ki bi ga pobožala po belih laskih in mu obrisala solze. 14 Bogata najdba Ko je še istega dne odhajal čez grič v drugo selo k dobrim ljudem, ki so ga vze¬ li iz usmiljenja, da bi jim poleti pastiril, je zapazil v snegu nekaj rdečega. Kaj bo pa to? Pobere. Rožni venec je, glejte si no! Pa še kako je lep. Kot bi bil iz samih biserov narejen. Verižica je srebrna in križec, križec, ve¬ lik, iz težkega srebra, ves na drobno po¬ sut z mavričnimi kroglicami. Če bi bil njegov! Pokazal ga je temu in onemu. Nobeden ni vedel, čigav bi bil. Kar Cirilek ga bo obdržal. Saj ga zasluži, ko pa tako po¬ božno in lepo moli kot noben drug otrok. Neizpolnjena želja Tu so pa v nedeljo slišali s prižnice, da nekdo poizveduje za takim in takim rož¬ nim vencem, ki mu je drag spomin. Rad bi ga nazaj, proti nagradi, seveda. Cirileku se je bilo težko ločiti od njega, pa se je premagal. Ko ga je oddal gospodu župniku, ga je ta vprašal, kaj bi hotel i- meti za to. Kaj bi hotel? 15 »Nič!" O da! Nečesa se je spomnil. »Da bi maševali za mamo." Župnik še ni poznal novega prišleca svo¬ je fare. Pozanimal se je, kdo je in od kod. »Dober deček si, da tako misliš na ma¬ mo." Za mašo bo že on sam poskrbel. Stisnil mu je v roko Srebrnjak, ki naj ga za kaj pametnega porabi, in pobožal ga je za slovo. Kdo je lastnik Rožni venec je zgubila stara gospa, ki je osamela preživljala stare dni v vili ob ce¬ sti. Najdenega je bila vesela do solz. Ko pa je slišala povest o sirotnem, dobrem otroku, ga je hotela videti. V Cirileku je gospa prepoznala dečka, ki ga je slišala v cerkvi jokati. »Kako ti je ime, da te bom vedela kli¬ cati." »Ciril sem." »Jezus! Ciril. Prav kakor on." Sklenila je roke in jok jo je posilil, a Cirilek ni prav nič vedel, zakaj. Gospa ga je obdarila in rekla, da se bo zanimala zanj. 16 Gospa pripoveduje Ko se je prepričala o njem, kakšen je, ga je dala poklicati k sebi. „Cirilek, bi hotel pri meni ostati?" Otrok je bil naglo pripravljen. Pa mu je gospa povedala povest, res¬ nično, žalostno povest. Imela je sina, zlatega, dobrega. Duhov¬ nik je postal in šel v misijone. V divji pustinji so ji ga ubili neverniki. V zadnji spomin nanj so ji poslali dobri ljudje njegov rožni venec, ki ga je dobil v dar od imenitnega domačina - spreobr¬ njenca. Iz samih koral je nanizan, verižica srebrna in križec z dragulji posut. Mati, starka, vsak dan moli nanj in se spominja sina - mučenca. Dvojha sreča Pa se zdi, da ji je Marija poslala to¬ lažbo. Našli sta se dve siroti, obe žejni ljubezni, ena po sinu, druga po mami. Odslej bo ona Cirilova mamica. In Cirilek mamičin sin. Nebeška Mati je nadomestila dobremu, otroku tudi zemeljsko mamo. Ona nikoli nikogar ne zapusti. Cirilek je rasel, postal tudi sam du¬ hovnik in verno vračal ljubezen z ljubez¬ nijo. 17 Prašiček z odrezano nogo V šumečem svetu Frančišek Serafski je bil svetnik vese¬ lja, sonca in ptičk. Oče je bil bogat trgovec. Denarja je imel kot revež težav. Frančišek je živel pri njem razkošno kakor kak princ. Na veselice se je vozil, oblačil se v svilo in žamet in prijateljev je imel, da sam ni ve¬ del koliko. Med temi prijatelji je bil tudi eden, najbolj veren in zvest, ki je bil vedno ob njem, pa ga Frančišek nikoli ni vi¬ del. Le slutil ga je že dolgo. Nekoč mu je ta skrivnostni spremlje¬ valec pošepetnil, naj pusti druge prijate¬ lje in gre z njim. Lepo jima bo. Za skrivnostnim klicem Frančiška je pograbila za srce neznana sila. Odložil je zlati nakit in baržun, se poslovil od prijateljev in pustil vse, tudi očeta, ter v raskavi halji kot revež odšel med ljudi. 18 Tako Je hotel zagonetni prijatelj, ki je bil — Jezus. Potem so se začele dogajati čudovite stvari. Svetnik Frančišek je postal brat vsem in vsa¬ komur. Pogovarjal se je s tički in oni so mu sedali na roke. Poslušne so mu bile ribe in celo volk - ropar se je poboljšal na njegovo besedo. Z Jezusom in svetni¬ ki je govoril. Dobil je pet svetih ran na telesu kot Jezus. V duše je videl, spre¬ obračal grešnike in roparji so ob njem postali goreči redovni bratje. Zakaj mu je Jezus dal tolike prednosti? Ker mu Frančišek ni nikoli ničesar od¬ rekel. Najmanjšo željo mu je izpolnil. Kakor ti Jezusu, tako Jezus tebi. Tudi drugi Ob svetniku se je nabiralo vedno več dobrih ljudi, ki so tudi bili prijatelji Je¬ zusovi in so želeli živeti kot Frančišek. Postali so v svoji preprostosti zelo sve¬ ti, a se sami tega niso zavedali in so ostali ponižni. Tako je Jezus vsakemu od njih dal svoj dar, da so bili čudotvorci in se 19 Jim je zdelo to vsakdanje, naravno, kot tebi, če pozoblješ merico češenj. V božji moči Neki brat je z gobavcem v naročju v kratkem času prehodil take daljave, da jih niti orel ne bi preletel. Brata Vemia je Jezus hodil obiskovat. Drugemu svetemu bratu je v bolezni Marija prinesla zdravil. Prerokovali so, videli skrivne stvari, vča¬ sih pa v svoji preproščini tudi delali reči, ki bi se tebi zdele smešne, a niso smešne, saj so bile storjene iz velike ljubezni do Jezusa. Edeln. izmed njih Brat Juniper je bil tako vnet za Boga, da je nekoč sam sveti Frančišek rekel o njem: „Ta bi bil dober manjši brat, ki bi sebe in svet tako premagal kot brat Juniper." Hudobec seveda ga je imel zavoljo te¬ ga v želodcu. Da bi se ga odkrižal, se v človeka spre¬ menjen odpravi k oblastniku Nikolaju in ga naščuva proti bratu Junipru, češ da je lopov in morilec, ki streže Nikolaju po življenju. 20 Samosilnik se razsrdi, da ujeti brata Junipra, ga mučiti in obesiti konju, na rep, ki ga po tleh privleče do vešal. Že mu hočejo zadrgniti vrv krog vratu, kar se ga Bog usmili in pošlje človeka, ki ga reši. 21 Še drug dokaz Svetemu Frančišku so večkrat pripelja¬ li obsedence, da bi jih ozdravil. Ge na njego¬ vo besedo hudobec ni brž odšel, mu je zagrozil, da pošlje nanj brata Junipra. To je vselej pomagalo. V najkrajšem času je zlodej izginil. Zdaj pa poslušajva, kako je nekoč ta sveti brat živemu prašičku odrezal nogo. Bolni brat Si bil že kdaj bolan? Hudo je to, zlasti če nimaš nikogar, ki bi imel sočutje s teboj in te prišel obiskat. Brat Juniper je imel veliko sočutje do bolnikov. Nekoč je obiskal bolnega brata in ga sočutno vprašal, s čim bi mu mogel po¬ streči. Bolni si je poželel okusne krače. Brat Juniper je bil takoj pripravljen, da jo dobi. V preveliki vnemi nič ne po¬ mišlja, kaj in kako. Poišče si oster ku¬ hinjski nož in jo mahne na lov. Čudno junaštvo V gozdu se je prav tedaj pasla čreda pujskov. Zadovoljno so godrnjavsali, br- 22 skali za žirom in če se je kaj drugega dobrega našlo. Kar na lepem pa se izmota iz gošče in grmovja rjavkasta halja in se požene med kruljaoe. Hop - hop! Nastane tekanje in beganje in v kratkem ni bilo videti nobenega rilca, le eden, ne- srečnež, se je znašel v rokah neusmilje¬ nega brata. Tebi nič meni nič mu ta odreže taoo s precejšnjim kosom stegna in jo zmagoslav¬ no odkuri domov. Praše pa jo kruleč kar po treh odkoben- clja za tovariši, da bi rešilo vsaj to, kar mu je še ostalo. Junaški lovec je kračo doma prelepo očedil in spekel in jo na moč vabljivo in dišečo nesel bolniku, ki jo je s slastjo oglodal do belih kosti. Hudi možakar Mož, čigar last je bil prašiček, pa ni bil tako zadovoljen s stvarjo kot goreči brat Juniper. Prirogovili k bratom in jih jame obdelovati z vsemi mogočimi nelju¬ beznivimi vzdevki. „Zakaj ste odrezali nogo mojemu pra^ setu?“ 2 > Sveti Frančišek o vsem ni nič vedel in si je prizadeval, da bi moža pomiril. Ob¬ ljubil mu je škodo povrniti. Sitnež pa si ni dal blizu in je z zmerjanjem in grož¬ njami na ustih odšel. Storilec Ne boš hud, če te nekaj povprašam? Kaj ti storiš, kadar si doma ali v šoli pokaran? Ne bi bilo prav, če bi napravil šobo in kuhal na tihem zamero. Poslušaj, kako je ravnal brat Juniper. Kdo je krivec, se je seveda kmalu raz¬ vedelo. Pa se ponižni storilec ni prav nič izgo¬ varjal in olepšava!. Iskreno je vse po vrsti priznal in zaključil: „Bog gotovo ne bi bil hud, če bi tudi sto prašičem noge porezal, ko pa je pečenka bolnemu pripravila ta¬ ko uteho.“ Kazen In vesel konec Svetnik je poznal preproščino svojega brata, ki je videl pred sabo le dober na¬ men, toda iz praviooljubnosti ga je po¬ grajal in mu ukazal, naj kar takoj steče za možem in ga prosi odpuščanja. 24 Ubogljivi brat jo ubere za jezljivim go¬ spodarjem in ko ga doteče, se mu vrže okrog vratu, ga poljubi in mu z vso iskre¬ nostjo zatrjuje, da je vse to storil le iz usmiljenja. Pripravil ga je do tega, da mu ni le odpustil, ampak mu podaril še ostalega prašička. 25 Čudoviti studenec Najlepši dan Gotovo se še spominjaš, kako lepo je "bilo, ko si šel prvič k sv. obhajilu. Takrat ti je prišel Jezus v dušo in si v njej uredil svoj dom. A Jezus rad biva le v srcu, ki je čisto in svetlo. Kdaj pa je domek v srcu svetel in čist? Kadar ni greha v njem. Vsakikrat, ko lepo opraviš sv. spoved, ko greš k sv. obhajilu, postaja lepši in lepši. Ge bi videla, dragi moj prijatelj in pri¬ jateljica, kako neznano vama duša žari v prečudni lepoti, ko jo Jezus obdari z mi¬ lostjo, bi ga hotela vsak dan prejeti. Zato seveda je treba biti priden in skr¬ ben, vsak prašek in navlako vreči iz srca, da se bo Jezus v njem lahko prijetno od¬ počil in že težko pričakoval drugega dne, ko bo zopet prišel k tebi. Brat in sestrica Živela sta brat in sestrica, Julči in Ma¬ rica jima je bilo ime. 26 Prav danes sta doživela veliko srečo, ko sta prvič pokleknila k obhajilni mizi, o- ba v belih oblekcah, nedolžna kot angela. Kdo bi ju ne bil vesel! Najbolj, kajpak, sta bila vesela sama. Kako tudi ne. Že dolgo sem sta tekmo¬ vala, kdo bo bolj priden. Mami kar ni bilo treba več karati. Na besedo sta ubo¬ gala in še če sta ji kdaj kako zagodla, se je to zgodilo bolj iz pozabljivosti in nevednosti. Kako je bil Jezus zadnje dni že nestrpen! Kar dočakati ni mogel, kdaj bo prišel kra¬ ljevat v ti duši, tako lepi in ljubki. In danes se je to zgodilo. Seveda se je tudi Jezus hotel oddolžiti za toliko po¬ zornost. Položil je njunemu očku v sroe lepo misel in ta jo je takoj z veseljem sprejel. Veselo izhenadenje Poklical je mamo k sebi in sta se na tihem nekaj menila. Kadar se je kaj takega zgodilo, je na¬ vadno pomenilo nekaj lepega. To sta že vedela mala junaka. Kaj neki bo?. Zvečer je oče odkril svojo namero. „Ker sta bila Julči in Marica tako pridna, 27 bomo jutri vsi skupaj odpotovali na leto¬ višče k babici." Juhej! Planinski raj V prijazni samoti pod planinami je sre¬ di dišečih smrek in belih stezic sanjarila vila, prikupna in molčeča kot gozdna de¬ klica. Tu je izvečine živela Julčkova in Maričina babica, -h kateri so se namenili. Drugega dne so navsezgodaj sedli v svoj črni, urni avto in kar smuknili iz mesta ven v sveže jutro proti goram. Ne bom pravil, koliko poljubčkov in če¬ stitk je bilo in kaj raznih dobrot jima je pripravila babica. Le nečesa ne smem zamolčati. Bistri studenec Čudo te doline je bil nenavaden stu¬ denec, ki je klokotal nedaleč od vile. Naravnost izpod pečine je vrel na dan in v malem, umetno iz skal narejenem slapu padal v tolmun, obdan s kamenjem in peskom. Od tod naprej se je vil in v brzcu skakal čez mnoge ovire naprej, naprej, bog ve kam. Rdečepikčaste postrvi so švigale po tol¬ munu, se poganjale v zrak in igrale v 28 temnozeleni vodi, čisti kot srebro. Sem Je najrajši hodila posedat babica, če Je bila sama. Sem Je tudi zašla prvi večer s svojima vnučkoma. 29 Posedli so po klopi in mala se nista mogla načuditi ljubki divjini. Vtikala sta roki v padajoči stebrič vode, se škropila, poganjala za postrvmi in uživala v vlažni prhi, ki je škropila naokoli. Čudo gora Tedaj je pričela babica pripovedovati: „Tu nekje v teh gorah je čudovit, nena¬ vaden studenec, ki govori. Nihče ne ve, kateri bi bil. Mogoče je tale tu, mogoče je je drug. Je pa gotovo. Vsi ljudje govorijo o njem. Zgodilo se je nekoč v davnih, davnih časih, da je šel Jezus tam mimo. Zelo je bil žejen in truden. Napil se je sveže vode in se ulegel v mehko mahovje. Pa mu je potoček tako prisrčno igral in gostolel, da ga je uspaval in je Jezus spal dolgo, sladko. Ko se je zdramil, je bil čil in svež, studenčku pa je v zalivalo dal zmožnost, da govori. In od tedaj se studenec pomenkuje z živalmi in rastlinami, kot bi bil živ. Tudi ljudje so ga slišali, toda ne vsi in le včasih. Pravijo, da jim je odtistihmal sprego¬ voril le trikrat. 30 Skopuh Bil je mož, ki se je dokopal do velikega bogastva. Imel je mnogo zemlje in živine, toda bil je skop. Ob hiši je imel hude pse, da niso pustili revežev blizu. Ni pomagal sosedom, ko so bili v potrebi. Neusmiljeno je izterjaval dolgove. Pa se je zlogoltnik namenil v gore. Upe¬ hal se je in se sklonil čez studenček, da bi pil. Tedaj je studenec spregovoril. „Ti zajemaš iz mene in jaz ničesar ne zahtevam za to. Vsem dajem krepčilo in hlad brez plačila. Tudi ti ne zapiraj rok pred potrebnim. Deli od svojega obilja, ki ti ga je dal Bog.“ Možu so prišle solze v oči. Dolgo je ostal na kolenih in ko se je dvignil, se je ske¬ sano potrkal na prša. Dobra starka Drugič je spregovoril studenček materi vdovi. Sama je morala skrbeti za štiri lač¬ na usteča. V trudu in delu se je vidoma starala in moči so ji pešale. Napotila se je v goro iskat zdravilnih zelišč za otroke. In ko se je sklonila ob vodi in trgala zeli, ji je studenec rekel: „Jezus šteje kaplje znoja in ure trplje¬ nja. Nobena ne ostane nepoplačana.“ 31 In žena je vstala potolažena ter gibčno leot srna odbrzela preko skal in peči. Tretjič in zadnjič je spregovoril prid¬ nemu dečku. Nedolžen je bil in odkrit kakor angel. Nabiral je v gozdu suhljad in češarke. Prišel je do struge ter se za¬ čudil čisti in bistri vodici. Zadnji kamen in kamenček je videl na dnu. Pokleknil je, sklonil se čeznjo in srknil z žejnimi usti. Tedaj je studenček zable¬ stel kot kristal in mu rekel: „Ohrani srce vedno preprosto in čisto, kakor sem jaz.“ V sončnem zatonu Babica je prenehala in se ozrla v slap in tolmun. Šop žarkov se je prikradel vanj in o- svetii pršeče kapljice, da so kot srebro in zlato in v sto mavričnih barvah sumeč padale v strugo. „Poglejta! Zdi se, da tudi vama pravi studenček: Ostanita nedolžna in dobra, ka¬ kor sta danes 1“ Julči in Marica, oba še V belih oblekah, sta objela babioo; najprej Marica, potem Julči, in ji obljubila, da bosta vedno ohra¬ nila Jezusu dušo lepo in belo, kakor je zdaj. bonbone in druge sladkarije. Ali ni res? Res Je, res, mi sami priznavate, dasi se sedaj bonboni teže dobijo in so zelo dra¬ gi. Veste kaj, odslej naprej pa tisto eno liro na mesec, ki je navadno šla za slad- kosnednost, dajte za eno knjižico. In če ste pripravljeni tako vsak mesec storiti, potem se naročite na knjižice. Preglejte priloženo naročilnioo v tej knjižici, potem pa vpišite svoj naslov in vam bomo knji¬ žice redno po pošti pošiljali na dom. Za nas bi bilo sicer bolje, če bi vam jih pošiljali na šolo pod skupnim naslovom, pa kaj hočemo, ko pa imate v vaše ve¬ selje sedaj več prostega časa kakor po¬ uka. Pa še to. Knjižice so na splošno le za starejše ljudi, vendar lahko vsako vza¬ mete v robe. če vam ne ugaja, pa jo dajte v dar očetu ali mami, starejšim bratom. Tako boste postali mali apostoli dobrega tiska, apostoli tiskane besede božje. Izmed prejšnjih knjižic vam priporočam zlasti te, ki se še dobijo: Dominik Savio, Anica, Sveta birma, Ministranti, Otroci bož¬ ji, Otroci k Jezusu, Čudež sv. Januarija, Mati ubogih, Čudodelna svetinja. Celoletna naročnin/ je 12 lir. UPRAVA KNJIŽIC Rakovnik, Ljubljana