Glasilo Občine Lukovica April 2023, letnik XXIV, številka 3, izid: 20. 4. 2023 stran 12 60 let Moškega pevskega zbora Janko Kersnik Lukovica stran 16 Razglasitev KP Češeniške in Prevojske gmajne stran 20 Mogočni rimski Atrans 2 OGLASA Rokovnjač NOVI PEUGEOT 308 SW IZJEMEN Tehnološko napredni i-Cockpit Modularnost in izjemna prostornost Bencin, dizel in priključni hibrid peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 1,0 do 6,6 l/100 km. Izpuh CO2: od 22 do 150 g/ km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0215 do 0,0582 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00025 do 0,00091 g/km. Število delcev: od 0,04 do 2,37. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si Peugeot_308-SW_oglas-AC-PROFEKT_A5_maj2022_uk-V2.indd 1 09/05/2022 13:51 14. februar – VALENTINOVOa Semenski krompir KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O. Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani. Trgovina BLAGOVICA, Blagovica 10, tel: 041/370-437 Trgovina MORAVČE, Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84 VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT PROGRAM PAŠNIŠTVA in vse za hlev ter oskrbo hlevskih živali SADIKE JAGODIČEVJA ameriške borovnice, maline, ribez SADIKE SOLAT, KAPUSNIC IN DIŠAVNIC SEMENA, GNOJILA, ZEMLJE, VRTNO ORODJE, ZAŠČITNA KOPRENA, FOLIJE KOTIČEK DOMAČIH DOBROT suhe mesnine, domači siri, domači štruklji, testenine, moke, kaša, zdrob, … narezki, zaseka, …), domači siri, štruklji, testenine, moke, kaša, zdrob, … VSEBINA UVODNE BESEDE Drage bralke, dragi bralci, v rokah držite aprilsko številko Rokovnjača, ki vam tudi tokrat prinaša aktualne novice iz življenja in dela v občini Lukovica. V tej številki smo posebno pozornost namenili dvema jubilantoma; Moškemu pevskemu zboru Janko Kersnik Lukovica in Moto klubu Rokovnjači. Medtem ko nas prvi že 60 let razveseljuje s prepevanjem, pa drugi že 20 let skrbi za širjenje moto kulture med občani in povezovanje le-teh z družabnimi dogodki. Moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica je častitljivo obletnico obeležil s slavnostnim koncertom, na katerem so nas tudi tokrat presenetili z mladostno razigranostjo ter številnimi presenečenji. V Moto klubu Rokovnjači pa bodo dve desetletji obeležili z njihovimi tradicionalnimi prireditvami in dogodki, ki bodo zanimivi in vredni obiska tako za somišljenike kot tudi za širšo publiko. V rubriki Okolje vam predstavljamo odlično novico – potrjena je razglasitev Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne, kar je zelo pomemben korak k ohranjanju naravne dediščine v naši neposredni bližini. K temu je pomembno pripomogla civilna iniciativa, ki jo vodi Špela Kaplja iz radomeljskega društva Terra Anima. Območje novega krajinskega parka se nahaja vzhodno od Radomelj, meri 416,43 hektarja in obsega dele območij občine Domžale in občine Lukovica. Zavarovano območje je eden zadnjih večjih ostankov naravno ohranjenega strnjenega nižinskega gozda, ki vključuje tudi mokrotne manjšinske ekosisteme, v Ljubljanski kotlini. V rubriki Zgodovina pa se tokrat podajamo na Trojane, kjer je nekoč stala mogočna antična carinska postaja. Pred približno 2000 leti so Rimljani na Trojanah zgradili naselbino, ki so jo poimenovali Atrans. V prispevku si boste lahko prebrali več o arheoloških najdbah s Trojan ter tudi o tem, kako so arheologi rekonstruirali antično rimsko carinsko in beneficiarno postajo. Vabljeni k branju. 3 UVODNIK april 2023 Uvodnik županje Dogodki Društva 60 let MoPZ Janko Kersnik Lukovica Moto klub Rokovnjači – 20 let Razglasitev KP Češeniške in Prevojske gmajne Poziv k obvladovanju smrekovih lubadarjev Neprimerno odloženi odpadki 4 5 8 12 14 16 17 18 Šport Trojane-Atrans, mogočna antična carinska postaja Obvestila Zahvale Javni razpisi Križanka 19 20 22 26 27 30 Miha Ulčar Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 25. maja 2023; rok za oddajo člankov je 15. maj 2023 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski obliki (word, PDF). Za več informacij pošljite sporočilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; v.d. odgovornega urednika: Miha Ulčar; uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Čokl, Viktor Jemec in Drago Juteršek; ustanoviteljica: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00; jezikovni pregled: Anja Žabkar; spletna stran: www.lukovica.si; e-naslov: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 2.048 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se obračunava 5 % DDV (Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Članice in člani Motokluba Rokovnjači ob 20 letnici delovanja društva, foto: Motoklub Rokovnjači. 4 UVODNIK ŽUPANJE Rokovnjač Z razvojno naravnanim proračunom nadaljujemo z investicijami Drage občanke, dragi občani, v uvodu bi vas najprej rada seznanila, da je Občinski svet Občine Lukovica na svoji 4. redni seji dne 29. 3. 2023 sprejel proračun za leti 2023 in 2024. Proračun, ki je razvojno naravnan in zajema vsa področja delovanja občine, je namreč podlaga, da lahko nadaljujemo in zaključimo začete investicije preteklega leta, med katerimi je v prvi vrsti predvidena obnova in rekonstrukcija najbolj poškodovanih odsekov občinskih cest. Med pomembnejšimi investicijami je tudi obnova in posodobitev šolskega športnega igrišča na Brdu, vključno z ureditvijo prometa in okolice šole. Znatna proračunska sredstva so namenjena tudi obnovi vodovodnega in gradnji kanalizacijskega omrežja. Občina Lukovica namerava na javnih stavbah, ki izpolnjujejo pogoje, namestiti sončne elektrarne, kar že preverjamo pri elektro distributerju. Na podlagi Lokalnega energetskega koncepta je Občina namreč dolžna zagotoviti zmanjšanje porabe električne energije na javnih stavbah, kar lahko dosežemo z rabo obnovljivih virov (sončne) energije. Načrtovana je še revitalizacija trškega jedra v Lukovici z ureditvijo okolice Pungartnikove hiše. Del proračunskih sredstev je namenjen tudi izvedbi sedemnajstih izglasovanih projektov participativnega proračuna po posameznih krajevnih skupnostih. Projekti bodo zaključeni do konca letošnjega leta. Hkrati bo letos tudi nov cikel predlogov projektov, ki bodo izvedeni v naslednjem letu. Ob vsem navedenem naj poudarim, da največji proračunski delež sredstev odpade na zakonske obveznosti s področja šolstva, zdravstva in socialnega varstva. Tudi v preteklem mesecu sem se na povabilo udeležila nekaterih občnih zborov naših društev. Članice Društva podeželskih žena iz Lukovice so na materinski dan, v soboto, 25. marca, pripravile tradicionalni pohod okoli Gradiškega jezera z druženjem. Kljub temu da nam je ponagajal dež, se nas je nekaj vseeno odpravilo z dežniki okrog jezera. Po zaključku pohoda je na domačiji Jerice Cerar v Preserjah pri Lukovici sledil še prijeten program, ki so ga pripravile članice Društva podeželskih žena iz Lukovica. Druženje je bilo prijetno tudi zato, ker so se mize šibile pod dobrotami, ki so jih pripravile organizatorke. Tudi letos sem vsem prisotnim ženskam ob njihovem prazniku podarila nageljček. Tega dogodka se vedno rade udeležijo ženske, matere iz bližnjih in daljnih krajev. Udeležila sem se delavnice za oblikovanje nove strategije lokalnega razvoja, ki jo pripravljajo v LAS Srce Slovenije. Delavnica je za naše občane potekala v Društvenem domu Krašnja. Hvala vsem udeležencem iz občine Lukovica, ki ste prispevali svoje ideje za razvoj naše skupne prihodnosti. V Mestni hiši v Ljubljani je 30. 3. 2023 potekala 2. seja Sveta Ljubljanske urbane regije (Svet LUR), katere članica je tudi Občina Lukovica. Najpomembnejši točki na tej seji sta bili seznanitev z novim Zakonom o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN) ter potrditev Strategije razvoja kulture v Ljubljanski urbani regiji do leta 2027, prve tovrstne regijske strategije v Sloveniji. Svet LUR se je seznanil še z aktualnimi informacijami glede izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost v okviru Direkcije RS za vode. Vezano na usmeritve Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) glede dograditve državne kolesarske infrastrukture v obdobju 2021– 2027 pa je za koordinatorja med občinami in institucijami na državni ravni določil Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Občina Lukovica je vključena v projekt Ureditve državne kolesarske povezave R33 Trzin–Domžale–Lukovica–Trojane. Trenutno se izvaja projektiranje prve faze trase, ki poteka preko območja občine Lukovica, in sicer na odseku Dob–Lukovica–Krašnja. Naročnik projektne dokumentacije (PZI) je DRSI, ki je za izvedbo izbrala projektantsko podjetje BOSON trajnostno načrtovanje d. o. o. iz Ljubljane. V sklopu izde- lave projektne dokumentacije je Občina Lukovica že izdala zaprošene projektne pogoje. 3. aprila sta Občino Lukovica obiskala Janez Cigler Kralj, poslanec Državnega zbora, in evropska poslanka Ljudmila Novak, 12. aprila pa nas je obiskal še poslanec Državnega zbora Rado Gladek. Oba poslanca Državnega zbora sta na državnozborskih volitvah kandidirala v volilnem okraju, ki zajema tudi občino Lukovico. Poslancem sem predstavila številne projekte, ki jih je Občina Lukovica s podporo občinskega sveta uspešno zaključila, med njimi so izgradnja komunalne infrastrukture, dokončanje večnamenske športne dvorane na Brdu pri Lukovici, rekonstrukcija stare telovadnice za pridobitev devetih dodatnih učilnic za prvo triado, izgradnja Društvenega doma Krašnja, dokončanje Gasilskega doma in mrliške vežice v Blagovici … Prav tako sem jim predstavila nekatere tekoče in načrtovane investicije. Pogovarjali smo se tudi o nameravani gradnji stanovanjske soseske v južnem delu občinskega središča, katere investitor bo Stanovanjski sklad RS, ter o ureditvi križišča na regionalni cesti pri uvozu na to območje. V zvezi s tem je Občina Lukovica v dogovorih z Direkcijo RS za infrastrukturo za skupen projekt, ki naj bi bil izveden čim prej. Dotaknili smo se tudi administrativnih ovir, s katerimi se Občina Lukovica srečuje v postopkih načrtovanja prostorskih ureditev in na področju izvajanja investicij, ki si jih je začrtala v sprejetem dvoletnem proračunu. Primer takšnih administrativnih ovir je postopek sprejemanja Občinskega prostorskega načrta (OPN). Občina Lukovica namreč še nima sprejetega OPN-ja kot temeljnega razvojnega dokumenta občine, kar pomeni veliko oviro za občane, ki bi želeli graditi na svojih zemljiščih. Na tem področju se je sicer začelo premikati lani, ko je potekala javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN. Trenutno so v pripravi in sprejemanju stališča do pripomb javnosti, nato pa bo izdelan predlog OPN za pridobitev končnih usklajenih mnenj nosilcev urejanja prostora. Tako poslanca Janez Cigler Kralj in Rado Gladek kot evropska poslanka Ljudmila Novak so Občini Lukovica podali roko z obljubo, da bodo po svojih močeh in v skladu s svojimi pristojnostmi Občini nudili pomoč. Na Obrtni zbornici Domžale je 12. aprila potekalo srečanje z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksandrom Jevškom. Srečanja smo se udeležili tudi nekateri župani in predstavniki občin Lukovica, Domžale, Moravče, Mengeš in Trzin. Minister je na srečanju predstavil razpisane mehanizme na področju pridobivanja kohezijskih sredstev. Podpisani partnerski sporazum z evropsko komisarko za kohezijo in reforme prinaša Sloveniji 3,26 milijarde evrov kohezijskih sredstev v obdobju 2021–2027. V razpravi smo se dotaknili tudi regijskih projektov, ki imajo pri pridobivanju sredstev prednost, kar predstavlja priložnost za manjše občine. Gre za programe, usmerjene predvsem v zeleno in digitalno transformacijo, konkurenčnost in socialno kohezijo. Bližajo se prvomajski prazniki, ki jih boste nekateri zaradi prvomajskih šolskih počitnic izkoristili za nekajdnevni oddih ali pa morda za kakšen izlet. V zraku bo namreč že dišalo po prihajajočem poletju, saj sončni dnevi že vabijo v naravo in na raziskovanje skritih kotičkov v naši okolici. Želim vam, da praznike preživite kar se da lepo in v družbi vaših najdražjih. Vaša županja Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje dneva upora proti okupatorju ter izrekamo iskrene čestitke ob mednarodnem prazniku dela. Naj praznovanje praznika dela osmisli naš danes in pripomore k priložnosti polni prihodnosti. Županja, Občina uprava Občine Lukovica in svetniki Občinskega sveta DOGODKI april 2023 5 Blagoslov križa v Javorju nad Blagovico Leseno znamenje pri Grehčevih v Javorju nad Blagovico je bilo postavljeno leta 1970, vreme in čas pa sta tekom let naredila svoje. V nedeljo, 19. marca 2023, je župnik iz Blagovice Drago Markuš pri hiši številka 5 v Javorju nad Blagovico blagoslovil popolnoma obnovljeno znamenje. Omenjeni križ stoji na križišču cest, ki vodijo v vas Javorje. Župnik Drago je ob blagoslovu povedal, da je znamenje s križem postavljeno na takšnem mestu, da ga lahko opazi in pozdravi vsak mimoidoči. Prvotni križ so na željo starega očeta mame Frančiške postavili starši Marjana Novaka, v zahvalo, ko so sezidali novo hišo. Skrb za znamenje pa se prenaša iz roda v rod. Tokrat je na vrsto za obnovo prišel Marjan, ki je zamenjal križ, obdržal pa korpus križanega Jezusa. Nov križ iz hrastovega lesa so izdelali v žagarstvu Capuder Juteršek v Krašnji. Ker je želel Marjan ohraniti prvotno obliko, je dal napraviti tudi novo streho, ki jo je izdelal Cigula Jože iz Peč. Po končanem blagoslovu so se vaščani zadržali v prijetnem druženju ob pogostitvi. Še posebej so bili veseli, da je bila na slovesnosti blagoslova in druženju prisotna tudi mama Frančiška, ki sedaj prebiva v domu starejših občanov v Domžalah. Besedilo in foto: Drago Juteršek Praznovanje materinskega dneva v družbi Gregorja Čušina Nedeljski večer, 26. marca, je v polni Slomškovi dvorani v Šentvidu resnično sijal in dihal neko opogumljajočo pripadnost človeške bližine, ki nas je ob izbranem umetniškem programu igralca Gregorja Čušina in pevcev Šentviškega zvona potrdila za novo pot poguma, vere in upanja v mirno prihodnost. Večer so prepletale govorica svetopisemskih besedil, misli o družini kot osnovni celici družbe in slovenska zborovska pesem. V tretjem tisočletju se je zgodovina zgostila in se utopila v globaliziranem svetu, ki je, kot se zdi, z nepredstavljivo tehnologijo, umetno inteligenco, genetiko in prevrednotenjem tisočletnih vrednot izgubil samega sebe, učlovečenega homo sapiensa, in postal Bog. Človek ga več ne potrebuje, sredi nevarnega kaosa vseh vrst kriz ga je odrinil na obrobje in v pohlepnih in egoističnih preigravanjih za oblikovanje novega sveta pripeljal do apokaliptičnega strahu. V tem vrtincu se išče tudi Slovenija, naš rajski vrt. Vendar nas nova pomlad obvezuje za novo odgovornost vsakega posameznika, moške in ženske. Za čutečo moč žena in mater, ki kot varuhinje današnjega ognjišča še vedno obvladujejo svoje poslanstvo in držijo skupaj svet, tudi kadar vse razpada. Mati pomeni varnost, pomiritev, objem čiste in brezpogojne ljubezni, naše korenine, naš materni jezik. Judovski pregovor pravi, da Bog ne more biti povsod, zato je ustvaril matere. V našem zahodnem kulturnem svetu so ženske danes samostojne, enakovredne in enakopravne. Družbeni razvoj, posebno pri nas, jim je skupaj z emancipacijo nalagal nove in nove naloge. V družbi in v družini. Novi ideološki tokovi hočejo družino razvrednotiti in razgraditi. Ji odvzeti celo mater in očeta. Vendar se ne smemo vdati tej novi kulturi. Najti moramo optimizem in vero v vse, kar je dobrega. Dobrega pa je pri nas veliko, več kot slabega. Vendar dobrega ne slišimo sredi kričanja novih nosilcev "krasnega novega sveta", ki je agresiven. Dobro živi v številnih naših družinah, v kvalitetnih kulturnih prireditvah, v izjemni organiziranosti civilne družbe za resnično pomoč, ob ljubečem delu na naši zemlji, za kvalitetno življenje in zdravje, za ohranjanje slovenskega podeželja, z novimi izvirnimi pristopi. Po pevski in besedni uverturi je oder postal prizorišče odličnega igralca, pisatelja, izvirnega misleca in duhovitega interpreta svetopisemskih besedil, Gregorja Čušina. Tokrat se je z Nepopolnimi rimami v verzih in ob glasbeni poživitvi Čušina mlajšega na svoj način sprehajal skozi stvarjenje sveta, vse do danes, skozi pomisleke in predstave današnjega modernega človeka. Z duhovitim pogledom odstira vso zgodovino človeštva na zemlji, od prelomnih padcev prvih grešnikov iz raja, prvega bratomora, Sodome in Gomore, vesoljnega potopa, vendar vedno prisotne nove zaveze s Stvarnikom. Vodilo je večna Božja ljubezen do človeka, ki pada in znova vstaja pod težo časov med dobrim in zlom. Z njemu lastno besedno spretnostjo. Zgodovina, ovita v tančico ironije in žlahtnega humorja, je bila pisana na kožo vsem, od najmlajših do starejših, in nas je uro in pol držala v koncentraciji, ob sproščenem smehu. To je bila neskončna moč besede, ne praznega imitiranja, ne situacijske komike, čeprav je postavljala sodobnosti ogledalo. Nevsiljivo se je dotaknila srca in duha ter neprisiljeno in prizemljeno razlagala večno Knjigo knjig. Srečanje z Gregorjem Čušinom nas je obogatilo in avtor je po predstavi z veseljem podpisoval svojo najnovejšo knjigo Novi pomisleki. Marčni družinski prazniki so tako postali uvod v velikonočno skrivnost. Besedilo: Mojca Stoschitzky; Foto: Drago Juteršek 6 DOGODKI Rokovnjač Blagoslov obnovljenega razpela Poberimo smeti ob naših cestah na zlatopoljskem pokopališču Na velikonočno soboto so župljani od blizu in daleč v lepo okrašenih košaricah v našo župnijsko cerkev k blagoslovu oziroma žegnu prinašali velikonočne jedi, ki jih je naš župnik Bernard z lepim obredom blagoslovil. Bila je sobota zjutraj, 18. marec 2023. Organizirana čistilna akcija. Območje KS Zlato Polje. Očistimo našo naravo je bil namen našega srečanja. Plastenke, pločevinke, vrečke in steklenice (rekord v najdenih stekleničkah pijače Jägermeister na relaciji Obrše–Čeplje – bilo jih je 19, medtem ko jih je bilo dve leti nazaj 17). Ostali najdeni odpadki so bili še papir, stare gume, staro železo … Otroci so iz gozda ob cestah privlekli marsikaj in se tudi kaj novega naučili. Za zaključek – bilo je prijetno s koristnim, samo vzeti si je treba čas. Besedilo in foto: Jože Kozjek Po blagoslovu so se ljudje zbrali ob cerkvi oz. na pokopališču ob lepo obnovljenem razpelu, ki ga je župnik blagoslovil. Razpelo čuva naše predhodnike in pozdravlja vse, ki prihajajo in odhajajo od cerkve. Lepa zahvala vsem, ki ste omogočili lepo obnovo. Predvsem pa hvala našemu župniku Bernardu Rožmanu za lep blagoslov in trud. Besedilo: Janko Kuhar; Foto: Jože Kozjek 8-metrska lepotica krasi zlatopoljsko župnijsko cerkev Prazniki in dogodki so tisti, ki nas vabijo k druženju, obujanju običajev in skupnim aktivnostim z družino, prijatelji in skupnostjo, v kateri živimo. Tako smo se krajani Krajevne skupnosti Zlato Polje tudi letos zbrali ob prijetnem druženju pri izdelavi butare, ki krasi zlatopoljsko župnijsko cerkev. Izdelovanje butare se je začelo z zbiranjem zelenja in pripravo potrebnega orodja in materialov, nakar so pridne roke krajanov in krajank vse skupaj povezale v praznično butaro. Piko na i so z okrasitvijo iz naravnih materialov in krep papirja dodali še otroci. 8-metrska lepotica pozdravlja mimoidoče in vabi k praznovanju velike noči. Vsem sodelujočim pri izdelavi in postavitvi iskrena hvala, ker ste delček v mozaiku krajevnega dogajanja. Posebna zahvala pa gre g. Jožetu Kozjeku za priskrbljeni material in vloženo delo. Bog povrni. Besedilo in foto: KS Zlato Polje Na cvetno nedeljo ob šentviški cerkvi letos ponovno butara velikanka Že več kot desetletje v Turističnem društvu Sv. VID ohranjamo lep slovenski običaj in na cvetno nedeljo izdelamo veliko butaro, ki se vzpenja ob cerkvi sv. Vida. Letošnja šentviška lepotica v višino meri kar 23 m! Od zbiranja zelenja do postavljanja butare Že nekaj tednov pred cvetno nedeljo se pod kozolcem Andrejka v Šentvidu zbirajo kupi zelenja: tise, pušpanja, oljke, ciprese, rese, bršljana, brinja ... Naše pridne članice in člani jih nato v petek pred cvetno nedeljo povežejo v šopke, v soboto pa pod skrbnimi in pridnimi rokami nastane velikonočna butara velikanka. Butaro potem prenesemo do cerkve, kjer jo dvignemo in postavimo ob cerkvi. V imenu TD Sv. VID se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri nastanku butare velikanke: vsem, ki ste prispevali zelenje, vsem, ki ste si vzeli čas za vezanje šopkov in izdelavo butare, zahvala Alešu Andrejki in Tomažu Raku, ki sta z dobro voljo odstopila prostor, cvetličarni Nuša Stupica ter vsem, ki ste kakorkoli prispevali in pomagali pri izdelavi velikonočne butare ter skupaj z nami tako ohranjate simbol velike noči. Besedilo in foto: Majda Kočar DOGODKI april 2023 Delovno-čistilna akcija v Gradišču Turistično društvo Gradišče je letos aktivno pristopilo k čistilni akciji, ki je na ravni Občine Lukovica potekala 18. marca 2023. V TD Gradišče čistilno akcijo zadnja leta že tradicionalno razširimo tudi v manjšo delovno akcijo. Poleg pobiranja smeti, ki jih tudi letos ni manjkalo, smo tako obnovili oz. v celoti prebarvali še ograjo igrišča ter pripravili temelje za nove klopi ob igrišču. Pri tem velja izpostaviti, da je bila letos udeležba na delovno-čistilni akciji rekordna, zato so bila vsa zadana opravila opravljena v doglednem času. Upravni odbor TD Gradišče se zato iskreno zahvaljuje vsem, ki so se odzvali povabilu. Besedilo: Andrej Ovca; Foto: Marija Drčar Tudi s četrtino možganov lahko vemo, kam se odlaga odpadke V soboto, 18. marca 2023, je med 8. in 12. uro potekala akcija: OČISTIMO NAŠO OBČINO LUKOVICA. K sodelovanju so bili povabljeni vsi ljubitelji čiste narave, krajevne skupnosti, društva, šole, vrtci – vsi, ki so bili pripravljeni sodelovati v čistilni akciji. Urejeno okolje dviga kakovost življenja in ozavešča še neprebujene občane, da je vsakršno odmetavanje odpadkov ob cestah in na nedovoljenih mestih nemarno in nevredno človekovega zavedanja o trajnostnem razvoju. V KS Rafolče sta se prva pojavila babica in njen predšolski vnuk, ki sta pred brunarico prejela vrečo in rokavice in odšla pobirat odvržene plastenke in ostale manjše odpadke proti Skrhaniji in nato proti Laščam. Gospa srednjih let je sama popolnoma napolnila vrečo z odmetanimi pločevinkami in plastenkami, tudi embalažo nekoga, ki kupi hrano in pijačo v McDonald´su in tedensko odmetava embalažo pri bližnjem kozolcu pri mrliški vežici. Še dve skupini osnovnošolcev sta odšli na čiščenje odpadkov, ena proti vrtcu, druga pa po vasi. Največ odpadkov pa je pripeljal rafolški lovec, ki je s svojimi otroki pobiral odpadke vse od Preserij pri Zlatem Polju, skozi Stražo in Vrhovlje do Rafolč. Vsem se zahvaljujemo za uspešno polepšanje naše krajevne skupnosti v upanju, da take akcije ne bodo več potrebne. Besedilo in foto: Viktor Jemec 7 Taborniki za naše gozdove V okolici Želodnika je 24. 3. 2023 potekala akcija sajenja mladih dreves. Mladi taborniki so posadili veliko sadik dreves z namenom obnove gozda, ki je bil posekan po napadu lubadarja. Udeležba je bila velika (preko 40). Mlada srca so bila polna volje, energije in radovednosti. Pridne roke so veliko dobrega naredile za naravo ter se tudi nekaj novega naučile. Besedilo in foto: Jože Kozjek Petje nas osrečuje A ne osrečuje le tistih, ki pojejo, ampak tudi tiste, ki jim prisluhnejo. V sredo in četrtek, 8. in 9. marca 2023, smo imeli priložnost biti več kot srečni, saj je v Lukovici potekala Območna revija odraslih pevskih zasedb iz Domžal, Trzina, Mengša, Lukovice in Moravč. Vsakoletno srečanje na začetku pomladi pripravi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, letos ob pomoči Občine Lukovica. V Kulturnem domu Janka Kersnika Lukovica nam je zapelo dvajset odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Nastope zborov vedno spremlja in ocenjuje strokovni spremljevalec in tokrat je bil to Matej Penko, ki je po zaključku srečanja vsem zborovodjem in umetniškim vodjem podal oceno ter jim svetoval, kaj bi se dalo še izboljšati in kaj je dobro oziroma odlično. Na obeh revijah, tako v sredo kot četrtek, pa so zbore ocenjevali še učenci šestega razreda nauka o glasbi Glasbene šole Domžale. Vezni tekst nam je tokrat podajala Ajda Sokler. Spodbudne uvodne besede je oba dneva revije zbranim pevkam in pevcem ter obiskovalcem, med katerimi je bila tudi županja mag. Olgo Vrankar, izrekla Klavdija Gregorin Štiftar, vodja Območne izpostave JSKD Domžale. Seveda ni mogla mimo besed zahvale Občini Lukovica in Kulturnem domu Janka Kersnika Lukovica za gostovanje in za podporo pri izvedbi srečanja. Vsem zbranim v dvorani je zaželela lep pevski večer in čim več užitkov ob poslušanju raznolikih pevskih zborov. Iz občine Lukovica so na reviji nastopili Moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica pod vodstvom zborovodje Igorja Velepiča ter s solisti Evo Jekovec, Elizabeto Pirnat in Markom Juterškom, Mešani pevski zbor Šentviški zvon pod vodstvom zborovodkinje Špele Kink in s solistko Dorotejo Kink, na klavirju jih je spremljala Ana Stoschitzky, ter Moški pevski zbor Lipa Trojane pod vodstvom zborovodje Riharda Majcna. Oba pevska večera sta se raztegnila v noč, saj je sledilo prijetno druženje pevk in pevcev, ki so obujali spomine in sklepali nova poznanstva. Seveda pa tudi na druženju ni šlo brez petja. Besedilo in foto: Drago Juteršek 8 DRUŠTVA Rokovnjač Smučarski dan ŠD Lukovica Snežna idila, sončen dan, dobra družba. Vse to in še več se je dogajalo marčevsko soboto na smučišču Nassfeld v Avstriji. Več kot deset članov se je s Športnim društvom Lukovica odpravilo na smučarski izlet na enega največjih smučišč v Avstriji. Poleg odraslih je na snegu uživalo tudi nekaj otrok, od tega trije prvošolci. Kljub nekoliko bolj spomladanskim temperaturam in posledično slabšim snežnim razmeram so tudi najmlajši vztrajali do konca in praktično zadnji zaključili s smuko. Prevozili smo kar nekaj kilometrov najrazličnejših prog, se podali tudi po gozdnih poteh ter preko manjših skokov. Prijetno utrujeni smo dan zaključili z dobrim kosilom in se polni vtisov odpravili proti domu. Besedilo in foto: Nina Mavri Občni zbor Šahovskega društva Črni graben V petek, 24. marca 2023, so se ob 18. uri v Brunarici ŠTD Rafolče na volilnem občnem zboru zbrali najbolj zagnani člani Šahovskega društva Črni graben. Vodil ga je delovni predsednik Marko Krulej, zapisnikar je bil Viktor Jemec, član pa Milan Vidergar. Na volilnem zboru so v glavnem potrdili staro vodstvo. Z dobrim delom šahovskega mentorja na OŠ Brdo g. Halilovića si obetajo prihoda več mladih šahistov. Janez Hribar je prejel srebrno medaljo za igranje na 2. deski med posamezniki v 75. Ljubljanski ligi. Šahovsko društvo Črni graben je po koroni spet izvajalo mesečne turnirje s tekmovanji med domačimi igralci. Tekmovali so na 23. Osrednji ligi z ekipo na 1. deski Ivan Hribar, na 2. Boris Skok, na 3. Zoran Majcen, na 4. sta se izmenjevala Franc Erazem in Milan Vidergar in dosegli odlično 5. mesto med 13 ekipami. Na 75. Ljubljanski ligi pa sta Hribar in Skok zamenjala 1. in 2. mesto. Uvrstili smo se na solidna 9.–11. mesta med 15. ekipami. V obeh ligah sta Hribar in Skok dobila medalji za uvrstitev med prve tri posamezno po deskah, Majcen pa samo v Osrednji ligi. Za mlade se je julija in avgusta ob petkih izvajala poletna šola. Izveden je bil odprti turnir ob občinskem prazniku. Nejc Dolinšek se je udeležil sodniškega izobraževanja in pridobil licenco. Blagajnik društva Martin Andrejka je podal poročilo o finančnem poslovanju društva v letu 2022, ki se je pozitivno izteklo. Ker vstopa v 80. leto življenja, je predal funkcijo nasledniku. Zahvaljujemo se mu za več kot 20-letno delo in mu želimo veliko zdravja. Zahvaljujemo se za vsako pomoč in vabimo vse, da se nam čim večkrat pridružite. Besedilo in foto: Viktor Jemec Zbor članov in članic KUD Fran Maselj Podlimbarski Za vsakega je dobro, da enkrat na leto naredi nekakšno inventuro in to velja tudi za različna društva, ki tako na vsakoletnem zboru članov pregledajo in ocenijo delo v preteklem letu ter si postavijo cilje za naprej. V društveni dvorani v Krašnji so se v sredo, 29. marca 2023, na letnem zboru sestali člani in članice KUD Fran Maselj Podlimbarski. Na srečanje so povabili tudi predstavnike občine in sosednjih društev. Po uvodnem pozdravu je predsednica društva Romana Močnik Žavbi prepustila vodenje zbora delovnemu predsedstvu. Kot običajno smo tudi tokrat najprej prisluhnili poročilom predsednice društva, blagajničarke, nadzornega odbora in častnega razsodišča. Slednje je bilo zelo kratko, saj razsodišče v preteklosti praktično ni imelo nobenega dela. Seveda pa ima vedno kaj povedati predsednik društva, še več pa blagajnik, saj vemo, da je sredstev vedno premalo in je treba kar skrbno gospodariti s tistim, kar je društvu odmerjeno. Žal je bila županja zaradi občinske seje odsotna, je pa pisno pohvalila delo društva in mu zaželela toliko delovne vneme tudi v bodoče. K besedi so bili povabljeni tudi prisotni predstavniki drugih društev. Predstavnik PGD Krašnja in predstavnik ŠD Krašnja sta bila enotna, da društvo dviguje kulturno zavest v kraju, predvsem pa zgledno in z dobro voljo sodeluje tudi pri projektih drugih društev. Pri načrtih za tekoče leto so kot prioriteto postavili ureditev interneta v društvenem domu ter ureditev napisnih tabel v Krašnji, ki obiskovalcem nudijo možnost seznaniti se z zgodovino različnih stavb in hiš v kraju. Na koncu je marsikdo dodal še kakšno idejo in pobudo, ki jo bodo skušali s skupnimi močmi uresničiti. Kot vsako takšno srečanje so tudi tokrat zbor zaključili s pogostitvijo in se ob tem še sproščeno pogovorili ter prav gotovo prišli še do kakšne nove ideje. Besedilo in foto: Drago Juteršek DRUŠTVA april 2023 9 Pohod okoli Gradiškega jezera 25. marca praznujemo materinski dan in DPŽ Lukovica ima na ta dan tradicionalni pohod okoli Gradiškega jezera z družabnim srečanjem. Letos nam je zagodlo vreme, zato je bila udeležba zelo okrnjena. Prišle smo predvsem članice našega društva. Zbrale smo se na parkirišču Gradiškega jezera ter se malo okrepčale, nato pa nas je nekaj pogumnih z dežniki odšlo po lužah in blatu okoli jezera. Bilo je posebno doživetje. Vse, ki težje hodijo, pa so odšle k eni od članic v Preserje, kjer ima velik pokrit prostor, primeren za takšno druženje. Ko smo se vrnile s pohoda, se je začel program v počastitev materinskega dne. Članica Mira je prebrala dve pesmi, primerni za ta dan, duo Raj pa nam je zaigral nekaj pesmi o mami. Gospa županja, ki se je prav tako udeležila pohoda, nam je povedala nekaj besed o pomenu tega praznika in pohvalila naše društvo ter nam zaželela veliko uspehov. Nato je vsaki podelila nageljček. Ob prijetni glasbi in dobrem pecivu smo se družile še kar nekaj časa, nato pa zadovoljne odšle domov z upanjem, da bomo imele naslednje leto več sreče z vremenom. Besedilo: Sonja Jarc; Foto: DPŽ Lukovica Folklora v našem kraju – zakaj Občni zbor Športnega pa ne? društva Zlato Polje Folklora ima na slovenskem že dolgo tradicijo. Zametki segajo v 9. stoletje, na svoj način se je z njo ukvarjal že Primož Trubar, pa Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Danes je folklora razširjena po celotni Sloveniji in se kaže z različnimi običaji po regijah, ki vključujejo ljudske plese, pesmi in zgodbe. Tudi v naših krajih imamo precej motivov in zgodb, ki se izražajo v ljudskih plesih. Da bi se ti motivi ohranili, je bila pred leti na pobudo zainteresiranih posameznikov ustanovljena Folklorna skupina Lukovica, ki je predstavljala običaje iz domačih rokovnjaških krajev, pa tudi iz okolice. Tudi noše, ki jih imamo, so del bogate tradicije naših koncev in vsem nam predstavljajo, kako so bili takrat na našem koncu oblečeni. Začetki so bili skromni, vendar pa je skupina pokazala, da se splača in da je vredno ohranjati ljudsko tradicijo ter jo posredovati ljudem. Vodila jih je želja po druženju, plesu, pa tudi po rekreaciji, kajti učenje plesa je resna stvar, kjer se učiš, predvsem pa družiš, telovadiš in ohranjaš svojo telesno in umsko vitalnost. V svojem devetletnem delovanju je FS Lukovica na javnih prireditvah in letnih koncertih prikazala kar nekaj spletov in koreografij, ki so bile, sodeč po obiskanosti in zadovoljstvu publike, sprejete z navdušenjem. Zato je prav, da v svoje vrste povabimo vse tiste dvomljivce, ki se ne morejo odločiti, kako pristopiti k folklorni skupini. Ne dvomite in pridite. Verjemite, ne bo vam žal, splača se malo potruditi, ko pa pokažeš, da nekaj znaš, je vse poplačano. Predvsem pa veliko narediš za svoje telo, kajti ljudski ples je odlična telovadba in pevska vaja, skratka, pravi recept za dobro voljo in kondicijo. Druženje človeka sprošča, pomlajuje in ohranja aktivnega. Zato velja: ne dvomiti in preračunavati. Vsak začetek je morda težak in negotov, vendar se trud kmalu poplača. To zagotovo ve vsak folklornik. Pridružite se nam, ne bo vam žal. Lahko nam pišete na naslov: folklora.lukovica@gmail.com; ali pa nas pokličete: 041 360 463. Besedilo in foto: Folklorno kulturno društvo Lukovica Minilo je leto dni in v soboto, 4. 3. 2023, smo se zopet zbrali na občnem zboru Športnega društva Zlato Polje. Zbrali smo se v kar zavidljivem številu, pregledali delo v lanskem letu ter nato pogledali še v prihodnost, katere naloge in kateri projekti nas čakajo v tem letu. Izčrpni poročili sta podala predsednik društva g. Matic Oražem in tajnica gospodična Tina Hribar, ki z vnemo in dobro voljo že kar nekaj let skrbi za birokratske zadeve društva. Zadržan od občnega zbora pa je bil g. Emil Močnik, ki ureja vse finančne zadeve. Namesto njega je poročilo prebral in predstavil njegov zastopnik. Zaključek je pozitiven na vseh področjih delovanja in nam daje spodbudo za nadaljnjo delovanje društva in vsakega posameznika v društvu. Seveda je treba omeniti tudi začetnike društva in se jim iz srca zahvaliti, kajti brez njihovega dela in požrtvovalnosti ne bi bilo tega društva, ki nas povezuje v kraju in združuje mlado in staro. Prav tako pa moramo omeniti vse mlajše člane, ki delajo z vnemo in zagnanostjo ter prispevajo k življenju in delu društva, kar je seveda zelo pohvalno. Za delo so dobili skromno priznanje, ki jim ga je podelil predsednik g. Matic Oražem. Čestitke prejemnikom in velika hvala vsem skupaj. Besedilo: Janko Kuhar; Foto: Darja Močnik 10 DRUŠTVA Rokovnjač Likovniki šli na lov za vodnimi motivi Da imamo toliko raznovrstnih oblik življenja, se moramo vsa živa bitja, ki obstajamo na tem našem čudovitem planetu, zahvaliti glavnemu viru življenja, vodi. Imamo jo v izobilju, omogoča nam življenje in tudi to, da v njem uživamo. Koliko je vredna, pa najbolje vedo tisti, ki živijo v pomanjkanju. Zato si prizadevajmo, da je ne onesnažujemo in jo ohranimo čisto še za naše zanamce. Pa ne samo da bo čista, poskrbimo tudi, da bo te dobrine dovolj za vse in da se bo življenje lahko nemoteno razvijalo naprej. Voda ima moč, da nenehno spreminja naš planet in ustvarja res enkratne umetnine, v katerih lahko uživamo in jih občudujemo. Vsak dan pa nam daje tudi energijo, da si z njo pomagamo in si lajšamo življenje. Mnogi so v njej našli svoj navdih in so ustvarili raznovrstne vodne motive. Letos smo si za naše ustvarjanje izbrali temo VODA in bomo tako tudi mi s svojimi deli nekaj malega dodali v ta neskončen mozaik. Da bi poiskali nekaj vodnih motivov, smo se konec marca odpravili v naravo. Vremenska napoved ni bila preveč obetavna, bilo naj bi oblačno, pa tudi padavine naj bi bile možne. Ko pa smo se zjutraj z avtomobili peljali proti dolini reke Kokre, smo bili prijetno presenečeni, kajti oblaki so izginili in naredil se je lep sončen dan. Pogoji za fotografiranje so bili odlični in ob reki Kokri smo se kar nekajkrat ustavili in nabirali motive. Ti so bili raznovrstni, od deroče vode z njenimi brzicami do manjših in večjih slapov ter predelov, kjer se je reka umirila. Sredi dopoldneva smo prispeli na Jezersko. Že v vasi je bilo toliko lepih motivov, da smo za trenutek pozabili na vodo in poslikali vse, kar nam je bilo všeč, nato pa smo pot nadaljevali do jezera. Tu nas je čakalo pravo čarobno presenečenje, saj nihče od nas še ni videl tako lepega, mavrično obarvanega jezera. Barve so prehajale iz vijolično-modre v več odtenkov modre, v več odtenkov zelene in nato še v rumeno ter ob obali v oker. Ko smo šli okoli jezera, smo opazovali, kako so se barvni odtenki spreminjali. Ko smo prišli nazaj do gostinskega lokala ob jezeru, je tam lepo dišalo po hrani, mi pa smo to razumeli kot povabilo. Toplo sonce nas je prepričalo, da smo se usedli kar ob zunanji mizi, prijazen natakar pa je z bogato ponudbo poskrbel, da smo se okrepčali in odžejali. Ob povratku smo se še nekajkrat ustavili v dolini Kokre in na koncu še ob preddvorskem jezeru Črnava. Tam smo posneli še zadnje motive, nato pa smo se na poti domov ustavili še v Trzinu. V tamkajšnji knjižnici je svoja likovna dela razstavljala naša znanka Dragica Šetina iz Društva Lipa. Ker je redna udeleženka na našem vsakoletnem Ex temporu, se nam je zdelo prav, da se tudi mi odzovemo povabilu in si ogledamo njeno razstavo. Bila je tematsko zelo bogata in raznolika, zato smo njena krasna dela z veseljem občudovali. Zadovoljni z vsem, kar smo na izletu lepega doživeli, smo se odpeljali domov. Če tudi vas zanimajo vodni motivi, si jih boste lahko ogledali na naši vsakoletni jesenski razstavi. Besedilo: Jože Anžič; Foto: Arhiv likovne sekcije DU Lukovica Predstavitev sprememb cestno-prometnih predpisov za starejše voznike Avto¬-moto društvo Lukovica je v četrtek, 30. 3. 2023, z začetkom ob 19. uri, v dvorani Kulturnega doma Antona Martina Slomška v Šentvidu organiziralo predavanje za starejše voznike. Izvedel ga je g. Danijel Granda, inštruktor Centra varne vožnje AMZS z Vranskega, ki je predstavil spremembe cestno-prometnih predpisov (CPP) in napredne asistenčne sisteme v vozilih. Danijel, inštruktor varne vožnje z bogatimi vozniškimi izkušnjami, je na zanimiv in vzpodbuden način predstavil nove predpise, tudi vizualno na platnu, da je skoraj 40 udeležencev lahko nazorno videlo, kako se obnašati v križiščih in za nekatere še vedno zagonetnih krožiščih, da jih pravilno in varno prevozijo. V 90-minutnem predavanju so slišali veliko zanimivega in koristnega o novih prometnih znakih in talnih oznakah na vozišču. V nadaljevanju je inštruktor predstavil nekatere asistenčne sisteme, ki jih proizvajalci vgrajujejo v sodobna vozila, poudaril njihove prednosti ter opozoril na slabosti in pasti, na katere naj bodo pozorni. Asistenčni sistemi v avtomobilih so računalniški programi in senzorji, ki pomagajo vozniku pri vožnji in zagotavljajo večjo varnost in udobje. Ti sistemi uporabljajo različne tehnologije, kot so radarji, kamere in senzorji, da zbirajo podatke o okolju avtomobila, kot so razdalje drugih vozil, hitrost, zaviranje, prepoznavanje znakov in smer vožnje. Te podatke obdelujejo in vozniku zagotavljajo različne informacije in ukrepe za izboljšanje varnosti in udobja. Te in druge tehnologije v asistenčnih sistemih pomagajo voznikom, da se bolj osredotočijo na vožnjo in zmanjšajo tveganje za nesreče. Vendar pa ti sistemi niso popolni in ne morejo nadomestiti pozornosti in spretnosti voznika. Inštruktor je opozoril, da se po 65 letu hitro slabša odzivnost in podaljšuje reakcijski čas, česar dolgoletne izkušnje ne morejo vedno uspešno nadomeščati. Predavanja se je udeležila tudi županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar, ki s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki mu predseduje Marjan Kveder, skrbi za urejenost tega področja v občini. Po podanih odgovorih na številna vprašanja udeležencev je organizator dva izmed starejših udeležencev nagradil z brezplačnim petinpolurnim praktičnim izobraževanjem o varni vožnji za starejše voznike (program Senior) v AMZS CVV na Vranskem. Pred odhodom iz dvorane so udeleženci prejeli praktična darila z logotipom AMZS in izvod Motorevije. Člani AMZS imajo ugodnosti pri storitvah AMZS in tudi pri programu senior. Zahvaljujemo se AMD Lukovica za organizacijo tega poučnega predavanja. Besedilo: Viktor Jemec; Foto: Mira Andrejka OGLAS april 2023 PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana Prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, e-mail: info@malgaj.com www.avtohisamalgaj.si Akcija Akcija BMW serija 3 Touring: 330d xDrive Avt. FULL LED NAVI KAMERA – 2993 ccm, 190 kW (258 KM) – L. 2018/02 - samo 138.281 km – 1. lastnik, ohranjeno, redno servisirano vozilo z znano zgodovino. 4x4 pogon, avt. menjalnik, bluetooth, navigacija, tempomat, parkirni senzorji zadaj, vzratna kamera, full led žarometi, električna prtljažna vrata, esp,… možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Mini Clubman Mini Cooper D – 1995 ccm, 110 kW (150 KM) L. 2016/3 – 103.413 km. Odlično ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino, od prvega lastnika. Navigacija, bluetooth, tempomat, pdc, potovalni računalnik, ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 20.880,00 € Akcijska cena: 15.990,00 € Akcija Akcija Renault Megane Berline dCi 115 LINE ASSIST NAVI 2XPDC – 1461 ccm, 85 kW BMW serija 2 Active Tourer: 218d Luxury Line FULL LED, KAMERA, NAVI, USNJE, EL. PRTLAŽNIK, 1995 ccm, 110 kw (150 km), (automatik). l. 2017/04 – prevoženih (116 km), 03/2019 – 92.113 Km, 1.Lastnik . Ohranjeno in redno servisirano vozilo. Navigacija, parkirni senzorji spredaj in zadaj,bluetooth, usb, usnjen multinfunkcijski volan, avtomatska klimatska naprava, prednje dnevne led luči, keyless go, tempomat, sredinski naslon za roko, … Financiranje preko banke rci – kredit/leasing od 2 – 7 let. Možno tudi brez pologa od 2 do 7 let. samo 63.656 km. odlično ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino in od 1. lastnika. usnjeni sedeži, full led žarometi, navigacija, vzratna kamera, električna prtljažna vrata, parkirni senzorji spredaj in zadaj, dvopodročna avtomatska klima, meglenke spredaj in zadaj, usb, bluetooth), … možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 14.490,00 € Akcijska cena: 19.389,00 € Akcija Akcija ŠKODA Octavia 2.0 tdi dsg 110 kw navi 2xpdc f1 gr.sed vl. kljuka, 1968 ccm, Nissan juke 1.5 dci 360 premium navi kamera keyless 84313km, 1461ccm, 110 kw (150 km) – L. 2018/09, 150.839 km. Zelo lepo ohranjen, z znano zgodovino in od 1. lastnika. Gretje prednjih sedežev, f1 prestave, originalna vlečna naprava, navigacija, bluetooth, tempomat, parkpilot – parkirni senzorji spredaj + zadaj, delno usnje ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. 81 kw (110km), L. 2019/04 1. lastnik, ohranjeno, redno servisirano vozilo z znano zgodovino, tempomat, bluetooth, navigacija, start/stop, led dnevne luči, pdc spredaj + zadaj, … Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Odlično ohranjeno vozilo, samo 84.313 km, navigacija, vzvratna kamera, avtomatska klima, bluetooth, usb, usnjen multinfukcijski volan, električni pomik stekel spredaj in zadaj, potovalni računalnik, start-stop sistem, original alu platišča. Akcijska cena: 13.980,00 € Akcijska cena: 14.880,00 € 11 12 DRUŠTVA Rokovnjač 60 let moškega pevskega zbora Janko Kersnik Lukovica Čeprav ima že 60 let, nas še vedno preseneča z mladostno razigranostjo ter številnimi presenečenji, nekaj tudi po zaslugi zborovodje Igorja Velepiča. Tokrat je bilo na programskem listu, ki smo ga prejeli obiskovalci koncerta ob bisernem jubileju MoPZ KD Janko Kersnik, napisano »prvih 60 let«. To torej pomeni, da s slavnostnim koncertom niso obeležili le častitljive obletnice delovanja, pač pa se zbor podaja na nadaljnjo pot delovanja naslednjim okroglim obletnicam naproti. In prav ta zaveza nam daje zagotovilo, da se nam ni bati, da bi slovenska pesem v naših krajih kaj hitro utihnila. V soboto, 11. marca 2023, je v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici potekal jubilejni koncert ob 60-letnici delovanja zbora, na katerega so fantje in možje v goste povabili tudi Ženski komorni zbor Vox Annae iz Kamnika. Prireditve so se udeležili tudi posebni gostje, ki jih je voditeljica v uvodu posebej pozdravila: županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar, vodja JSKD Območne izpostave Domžale Klavdija Gregorin Štiftar, predstavniki sosednjih pevskih zborov ter drugi ljubitelji zborovskega petja in lepe slovenske pesmi. Gospa Cvetka Kernel, ki je v zelo sproščenem in prijetnem tonu vodila tokratni program, je v uvodu povedala: »Današnjo kulturo tretjega tisočletja najmočneje predstavlja naša pesem: narodna, umetna, sakralna, sodobna. Naša zborovska pesem osvaja svet s harmonijo štiriglasja in mehkobo slovenskega melosa. Živela bo, dokler bomo obstajali Slovenci. Takšno kulturno poslanstvo nosi tudi moški pevski zbor Janko Kersnik s svojim neprekinjenim delovanjem od leta 1962. Svetla plamenica v slovenskem kulturnem prostoru. To zmore samo visoka kulturna predanost, zvestoba in pokončnost, grčavost in upornost, vse združeno z mehkobo in srčnostjo ljudi Črnega grabna. To je moč, ki gradi slovensko identiteto, njen značaj in intelekt, njeno prepoznavnost v svetu. Kronika zbora Janka Kersnika je zgodovina in duh šestih desetletij. Vse do danes, ko ohranja slovensko pesem za tretje tisočletje, ko plete mednarodne vezi prijateljstva, ko posega v izvirne zasedbe, predvsem pa z različnimi priredbami ohranja slovensko ljudsko pesem.« Iz zgodovine zbora lahko ugotovimo, da je bil MoPZ Janko Kersnik Lukovica na pobudo Franca Capudra in v okviru Kulturnega društva Janko Kersnik Lukovica ustanovljen leta 1962. Po ustanovitvi je organizacijo prevzel Franc Capuder, vodstvo zbora pa zborovodja prof. Peregrin Capuder iz Ljubljane, sicer pa po rodu domačin. Zbor je nastopal na številnih praznovanjih, proslavah ob državnih praznikih, komemoracijah, na samostojnih koncertih, pevskih revijah in še ob drugih priložnostih. Udeležuje se mednarodnih in regijskih tekmovanj, nastopa doma in v tujini ter si prizadeva nadaljevati tradicijo ljudskega in umetnega petja. V šestih desetletjih delovanja zbora so se izmenjavale generacije pevcev, zamenjali so se tudi odlični dirigenti in mentorji. Prof. Peregrina Capudra je za krajši čas zamenjal Jože Smrekar, zadnjih 25 let pa zbor vodi Igor Velepič, ki mu daje neko drugo dimenzijo. Del železnega repertoarja zbora so namreč pesmi za sopran, alt in moški zbor, ki jih je prav za ta zbor napisal žal že pokojni skladatelj Janez Močnik. Zbor tako lahko slišimo na prireditvah in dogodkih v domači in sosednjih občinah, z veseljem pa se podajo tudi po Sloveniji in v tujino. Tako so v počastitev svoje 50-letnice izvedli vrsto koncertov v vseh Plečnikovih cerkvah, v zadnjih letih so prepevali v vseh sedmih slovenskih bazilikah: na Sveti gori, Brestanici, Stični, Petrovčah, Mariboru, Ptujski gori, Brezjah, pa še v baziliki major Santa Maria Maggiore. Nepozabna so gostovanja v tujini: Pecs, Bor, Kruševac, Zaječar, Negotin, Sofija, Plovdiv, Skopje, Beograd, Dunaj, Praga, Linz, Salzburg, Aumetz, Ronchamp, Lucern, Milano, Padova, Liverpool, Rim, Berlin. In verjetno ni bila zadnja turneja januarja letos, ko so zapeli v Mariboru, Gradcu, Monoštru in Murski Soboti. Za pevce in pevki so vsa ta popotovanja posebna doživetja, saj ob tem spoznavajo nove kraje in svet, spoznajo nove prijatelje in v svet ponesejo lepo slovensko pesem. V zboru je do zdaj prepevalo 77 pevcev. Ustanovitelj zbora, pokojni Franc Capuder, je bil tudi častni član Občine Lukovica. Med častnimi člani zbora pa zavzema posebno mesto Ljoba Jenče, pevka in zbirateljica ljudskih pesmi. V prvem delu programa so zazvenele cehovske pesmi, v drugem delu pa so nam zapeli skupaj s solisti Evo Jekovec, Elizabeto Pirnat ter Markom Juterškom. Kot že rečeno, so bile tokratne gostje večera članice Ženskega komornega zbora Vox Annae, ki je bil ustanovljen spomladi leta 2013 na pobudo ljubiteljic ljudskega in zborovskega petja iz naselja Tunjice, njihovo ime pa v slovenščini pomeni Anin glas. Izbor imena ni naključje, saj so članice s poimenovanjem vokalne skupine želele izkazati čast zavetnici čudovite baročne župnijske cerkve v Tunjicah, sv. Ani. Zbor uspešno vodi zborovodja Aleš Sedušak, predstavljajo se tudi na zborovskih DRUŠTVA april 2023 tekmovanjih doma in v tujini, kjer dosegajo dobre rezultate. Tudi za ta večer so pripravili pester izbor svojih uspešnic: Večerni ave, Aj, zelena je vsa gora, San se šetao, Ne ouri, ne sajaj in Pa se sliš'. Pred zaključkom koncerta se je bisernim pevcem za dolgoletno vztrajnost in predanost naši kulturni podobi zahvalila tudi županja mag. Olga Vrankar, ki je nato najbolj zaslužnim članom podelila svoja priznanja. Zlato priznanje županje Občine Lukovica je za uspešno več kot tridesetletno delo predsednika MoPZ JK in za intenzivno delovanje na področju kulture v občini prejel Franci Capuder. Srebrno priznanje županje Občine Lukovica je za petindvajsetletno vodenje MoPZ JK in za prepoznan prispevek na kulturnem področju občine prejel Igor Velepič. Bronasta županjina priznanja so prejeli sopranistka Urška Pavli in altistka Marta Zabret za izjemno uspešno sodelovanje z MoPZ Janko Kersnik in za vsa sola in duete ob mnogoterih nastopih zbora v domovini in tujini v zadnjih skoraj petnajstih letih, Marko Juteršek za izjemno uspešno delo v MoPZ Janko Kersnik kot solist, korepetitor, zborovodja in izvrsten organizator že več kot petnajst let ter Mitja Leskovar za vso dragoceno naklonjenost in pomoč pri izpeljavi gostovanj in nastopov MoPZ JK v Rimu in v Berlinu. Priznanja pa je prejelo tudi pet pevcev, ki v zboru pojejo že petdeset let, in to so: Tone Capuder, Niko Capuder, Franci Capuder, Štefan Primožič in Henrik Omahna. V nadaljevanju je Klavdija Gregorin Štiftar, vodja JSKD OI Domžale, podelila Gallusove značke tistim pevcem, ki le-teh v preteklosti še niso prejeli. Gallusova značka je jubilejna značka sklada, ki jo prejmejo posamezniki za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbe. Bronasto Gallusovo značko za več kot 10 let udejstvovanja je prejel Peter Lebar, srebrno Gallusovo značko za več kot 20 let udejstvovanja je prejel Mišo Pušnik. Posebna svečana priznanja zbora je predsednik Franci Capuder podelil članom in sodelavcem, ki so v vseh letih ključno prispevali k delovanju zbora. Priznanja so prejeli: • Viktor Jemec, zborovski kronist in publicist ter avtor spominskih publikacij, za vse zapise in izdaje, za objave v Rokovnjaču in za vso skrb v zvezi s projekti, gostovanji in financami. • Mojca Stoschitzky za vso podporo, potrpljenje in sodelovanje z zborom ter za vsa krasna in navdihujoča besedila ob zborovskih praznovanjih. • Srečko Strehar, najstarejši še živeči pevec zbora. • Janez Štirn, najstarejši še živeči ustanovni član. • Milan Capuder, pomemben pevec in solist v prvih tridesetih letih delovanja zbora, ustanovni član in harmonikar, ki je po prenehanju petja še večkrat inštrumentalno spremljal zbor. • Drago Juteršek za bodrilno spremljanje zbora pri vseh pomembnih dogodkih in turnejah, za profesionalno dokumentiranje in za redno objavljanje izvrstnih prispevkov o zboru v medijih. • Jana Strehar za vso dragoceno pomoč in podporo, tudi pri nabavi koncertnih oblek, v katerih se zbor na ogled postavlja zadnjih deset let. • Jelka Capuder, vdova po ustanovnem članu in dolgoletnem zborovodju Peregrinu Capudru. • Daniela Močnik za vso dragoceno pomoč, kadar kaj potrebujejo iz zgledno urejene notne zapuščine, ter za organizacijo mnogih kulturnih dogodkov, v katere tudi njih dostikrat spoštljivo vključuje. • Danica Dyllong za zvesto sopotništvo in trajno žarečo dobro voljo ter za neizmerno podporo, ki jo nudi zboru, tudi z organizacijo njihovih nastopov v Franciji, Nemčiji in Mariboru. Najglobljo hvaležnost so pevci izkazali tudi svojim razumevajočim in podpornim ženam in družinam, saj le-te omogočajo in skrbijo, da zbor lahko čvrsto ohranja in nadgrajuje pevsko izročilo. Tako so pevci podelili priznanja Lidiji Capuder, Metki Jemec, Štefki Capuder, Aleksandri 13 Pušnik, Lei Pestotnik, Ireni Pustotnik, Vlasti Primožič, Ani Juteršek, Anji Kotnik Lebar in Marijani Holešek. In ker se je v teh letih nabralo ogromno spominov, sta jih v prijetnem pogovoru obudila Eva Jekovec in predsednik zbora Franci Capuder in ob tem razkrila marsikatero prigodo tudi iz zakulisja in dogodivščino s popotovanj. Komično prisrčen intervju je bil res poživitev večera in mnogim so se od smeha zasolzile oči, nekaterim pa je rdečica stopila na obraz. Izvedeli smo tudi to, da je zbor požel največji aplavz na dogodku, kjer sploh ni pel, ampak je v njihovem imenu točko izvedel harmonikar Tomaž Pustotnik, ki je tako zelo tankočutno izvedel legendarno skladbo Pastirček. V nadaljevanju so na oder prišle solistke Eva Jekovec, Urška Pavli in Elizabeta Pirnat ter slavljencem pripravile posebno presenečenje, saj so omogočile, da se je po telefonu oglasila še ena od solistk, Marta Zabret. Marta se dogodka zaradi bolezni ni mogla udeležiti in je preko telefona voščila slavljencem in se vsem zahvalila za prijetne trenutke, ki jih je doživela z njimi. Da ta dekleta niso od muh, je dokaz tudi prav poseben šopek, ki ga je od njih v imenu zbora prevzel zborovodja Igor. Za zaključek večera so člani zbora medse povabili tudi vse, ki so kdaj peli v zboru in so bili prisotni na prireditvi, da so skupaj zapeli pesem z naslovom »Karlinca je štemana«. To je pesem, ki se jo je zbor naučil na prvih vajah davnega leta 1962. Seveda pa se spodobi, da se na taki prireditvi sliši tudi himna zbora. To je »Rokovnjaška himna« skladatelja Viktorja Perneta, ki sta jo zapela oba zbora skupaj. Sledilo je prijetno druženje, skrbne žene in gospodinje so poskrbele, da se je našlo tudi nekaj za pod zob. Pa tudi kozarci so zazveneli, za kar je z najboljšim vinom iz svoje kleti poskrbel njihov pevec in skrbni vinar Marinko Pintar. Seveda pa mora na takem praznovanju teči tudi pivo in to Rokovnjač in tega je za ta večer prispeval domači pivovar Vinko Pirnat. Ob vseh teh dobrotah – nekaj sta jih imela na grbi tudi slavljenca Viktor in Heno – je v čast slavljencem veselo zadonela zdravica in petje se je slišalo še dolgo v noč. Besedilo in foto: Drago Juteršek KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE dramska skupina skupina dramska uprizori komedijo komedijo uprizori 3 KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE ali ŽENA JE JE NAJBOLJŠA, NAJBOLJŠA, ČE ČE JE JE TIH’! TIH’! ŽENA Režija: DRAGO DRAGO PLEVEL PLEVEL Režija: Avtor: Avtor: Avtor: VOJMIL RABADAN RABADAN VOJMIL RABADAN VOJMIL Prevod in in priredba: priredba: Prevod in priredba: Prevod KONRAD PIŽORN PIŽORN KONDI KONDI KONRAD PIŽORN KONDI KONRAD DRUŠTVENI DOM KRAŠNJA petek 5. 5. 2023 ob 20. uri Prodaja vstopnic uro pred predstavo. 14 DRUŠTVA Rokovnjač Moto klub Rokovnjači – 20 let Zapisi iz Stražarjeve knjige Črni graben: »Leta 1979 se je pri AMD Lukovica osnoval Moto klub Ljubljana. Vanj so se vključili člani s težkimi motorji …« in »Društvo je 25. in 26. junija 1960 priredilo prvi veliki motoristični piknik v gozdičku na Brdu …« so bili ob prelomu tisočletja za takrat nas mlade fante kot gorivo za pogon k dosegu cilja – ustanovitev moto kluba. Z idejo in pobudo k potrditvi se nas je nekaj pogumnežev leta 2002 udeležilo sestanka upravnega odbora AMD Lukovica – društva, katerega zgodovino smo in še občudujemo – z namenom predstavitve programa delovanja moto kluba. Odbor je idejo podprl in tako je bila 6. marca 2003 v Avto moto društvu Zaključna vožnja (2008). Lukovica ustanovljena sekcija motoristov Moto klub Rokovnjači. Osnovni namen delovanja društva je širjenje moto kulture med prebivalstvom in povezovanje le-teh z družabnimi dogodki. Uspešno sodelujemo z matičnim društvom, večkrat združimo moči in si pomagamo pri izpeljavi obsežnejših projektov. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem posameznikom in podjetjem, ki ste nam prisluhnili in nam pomagali na naši poti. Skozi vsa leta delovanja moto kluba vozni red (plan dela) sestavljajo vsakoletni tradicionalni dogodki: otvoritvena vožnja, strokovna vikend ekskurzija, krvodajalska akcija Motorist za življenje, nočna vožnja, klubski pohod, moto piknik, zaključna vožnja in prednovoletna zabava. Zvesti bralci glasila Rokovnjač ste lahko vseh 20 let spremljali novičke iz našega kluba, tako se morda še spomnite naslovnice iz oktobrske izdaje leta 2004, člankov o Zimskih moto taborih, tekmovanju s pležuhi na smučišču Kandrše in kasneje v Turnšah (2005–2015) ter Propagandnih večerih (2003–2008) pri Roku v Krtini in Furmanu v Lukovici. Tudi vztrajnostne dirke z mopedi – Velika nagrada Lukovice pri Avto Kvedru v Lukovici so bile v letih od 2015 do 2018 odmevne. In praznovanje 10-letnice delovanja – Moto dan ob Gradiškem jezeru (2013) s koncertom Ane Pupedan nam je ostalo v lepem spominu. V vseh teh letih se je nabralo tudi nekaj edinstvenih akcij: poroke naših članov in prijateljev, sodelovanje v TV kvizu, peka palačink brezdomcem, obisk tovarne Akrapovič, spremstvo kolesarskih dirk in oldtimer vozil, pohod z mopedom na Triglav, udeležbe na vztrajnostnih dirkah mopedov, amaterskem mini moto prvenstvu, moto tabori za otroke, snemanje prispevkov MTV Adria, obiski moto sejmov in srečanj v Sloveniji in tujini … Najbolj pridni člani Moto kluba Rokovnjači sestankujemo vsako sredo zvečer, te so iz začetnih »navadnih« sred postale »moto srede«. Najprej so se odvijale v Gostilni Rok v Krtini, kasneje pri Furmanu v Lukovici, kamor se še danes zatečemo čez zimo. Vmes nas je gostil Kotnik v brlogu nad delavnico, dokler se nismo opogumili in najeli del travnika ob nadvozu AC v Vrbi. S postavitvijo kontejnerja in delnega nadstreška je travnik postal »plac«, ki ga s ponosom vzdržujemo in nadgrajujemo. Otvoritvena vožnja je v planu vsako leto zadnji dan prvomajskih praznikov, da se nam lahko pridružijo tudi prvomajski dopustniki. Naši člani se vedno trudijo izbrati čim manj poznane poti in postanke, trasa pa je odvisna od števila udeležencev in vremena. Ob povratku v popoldanskih urah za vse udeležence pripravimo pogostitev. Ta je bila vsa začetna leta na lokaciji bajerja Zeleni gaj, sedaj pa v Vrbi na klubskem placu. V okviru strokovne vikend ekskurzije je rokovnjaška zastava v vseh teh letih plapolala na lokacijah: Plitvička jezera (HR), Keszthelyi (H), Čezsoča (Bovec), Adlešiči (Kolpa), Lendava, Elerji (Škofije), Bušeča vas (Cerklje ob Krki), Ukanc (Bohinj), Podlehnik (Haloze), Banja Luka (BiH), Erzberg (A), Robič (Tolmin), Damelj (Kolpa), Mota (Ljutomer), Vipolže (Goriška Brda), Ivarčko jezero (Kotlje), Podpeca (Črna na Koroškem), Preserje nad Branikom (Ajdovščina) in Selšček (Cerknica). Za vsako ekskurzijo se člani potrudijo pripraviti program, ki vključuje poučne oglede lokalnih znamenitosti, športne aktivnosti in družabne večere. Vedno poskušamo najti lokacije »robinzonske« narave, saj je kampira- 10 let Moto kluba Rokovnjači (2013). DRUŠTVA april 2023 15 Motoristi za življenje - krvodajalska akcija (2015). Na Triglavu z mopedom (2013). nje in kuhanje v naravi pisano na kožo večini udeležencev. Posebnost ekskurzij pa so tudi različni transporti na lokacijo, nekateri se odpravijo z mopedi, drugi po brezpotjih z enduro motorji, tretji po cesti z motorji in avti. V letošnjem planu je obisk Krasa (26.–28. 5). Na krvodajalsko akcijo »Motorist za življenje« ob obeležbi dneva krvodajalstva (4. junij) vsako leto povabimo vse zainteresirane. Napovemo se na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani, kjer so vedno veseli skupinskih udeležb. Večkrat smo bili deležni medijske pozornosti, saj so tovrstna dejanja potrebna promocije in pohvale. Nočna vožnja je organizirana skupinska vožnja v nočnih pogojih. Termin izvajanja je vedno v sredini tedna (sreda), v sredini meseca julija. Zberemo se ob mraku in po izbrani trasi opravimo skupinsko vožnjo, prilagojeno danim razmeram. Izbiramo bolj pregledne in osvetljene trase, večkrat nas je pot zanesla skozi mesta (Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Domžale, Kamnik, Zagorje). Načeloma se motoristi izogibamo vožnji ponoči, zato je taka izkušnja lahko edinstvena. S klubskim pohodom zares upravičujemo naziv športnega društva. Vse se je začelo leta 2004 z naskokom na našega očaka Triglav. Takraten množičen pohod je bil začinjen z idejo prenesti na vrh motor in ga zagnati ob Aljaževem stolpu. To nam je tudi uspelo, s čimer smo si med drugim prislužili članek v Slovenskih novicah. Večini našim članom in prijateljem je pohodništvo blizu, zato se dogodek ohranja skozi vsa leta. Obiskali smo Stol, Nanos, Kokrško sedlo, Čemšeniško planino, večkrat Špilk, Veliko planino, Malo planino, Krim in Kamniško sedlo. Z Moto piknikom se želimo našim prijateljem, podpornikom, okoliškim prebivalstvom zahvaliti za pomoč z dobro zabavo in ugodno ponudbo. Terminsko se umešča v prvi vikend septembra, prvih 15 po vrsti se je odvijalo ob Kroharjevem bajerju v Trnjavi, od leta 2019 pa na »placu« v Vrbi. Vsako leto pripravimo moto igre, zabavo za otroke, dobrodošlico ob vhodu, sveže napitke in dobrote z žara ali lonca. Na vreme se ne oziramo, saj je bila večina piknikov do sedaj v dežju, na kar so naši zvesti obiskovalci že navajeni. Letos si rezervirajte soboto, 2. septembra, ko pripravljamo celodnevno dogajanje s panoramsko vožnjo, stojnicami, otroškim odrom in večernim koncertom skupine Orlek. Prvo nedeljo v oktobru pa je na sporedu zaključna vožnja, s katero nekako zaključimo sezono na cesti. Kot pri ostalih skupinskih vožnjah v našo družbo povabimo vse zainteresirane, s pogojem da upoštevajo pravila o ne prehitevanju in čim bolj varni vožnji za vse udeležence. S tem smo na organiziranih skupinskih vožnjah dosegli ničelno število neljubih pripetljajev. Drugo soboto v decembru pripravljamo prednovoletno zabavo in občni zbor, uradni del sestavlja pregled dela in nagrade prvim 10 posameznikom za najboljši obisk moto sred preteklega leta. Neuradni del je večerja in druženje z animacijskim programom naših članov. V dveh dekadah se je oblikovala bolj ali manj stalna struktura udeležencev moto sred, skupinskih voženj, moto piknikov in ostalih dogodkov. Člani prihajamo iz Lukovice, Moravč, Domžal, Kamnika, Mengša in Ljubljane. Vsako leto pa se še kdo opogumi in pride na novo ali kot povratnik. Društveni duh deluje, kadar so člani povezani, za kar je potrebno delo, zabava, razumevanje in skrb. V Moto klubu Rokovnjači si bomo še naprej prizadevali držati moto sceno v naši občini, organizirati vodene skupinske vožnje, ponuditi izmenjavo izkušenj v vožnji in vzdrževanju jeklenih konjičkov, organizirati zanimive dogodke za vse somišljenike in širšo družbo. Zato ne oklevajte in se pridružite na naših poteh: • Otvoritvena vožnja Moto klub Rokovnjači: torek, 2. maj • Strokovna vikend ekskurzija Moto klub Rokovnjači: 26.–28. maj • Krvodajalska akcija Motorist za življenje: petek, 2. junij • Motokros mini vikend: 16.–18. junij • Nočna vožnja: sreda, 12. julij • Klubski pohod: sobota, 19. avgust • Moto klub Rokovnjači – 20 let: sobota, 2. september. Spominska fotografija s Klemnom Gerčarjem - povorka Turistične zveze Lukovica (2013). Vztrajnostna dirka za Veliko nagrado Lukovice (2015). Besedilo in foto: Moto klub Rokovnjači 16 OKOLJE Rokovnjač Civilna iniciativa pomembno pripomogla k razglasitvi Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne Včasih se nam zdi, da sami ne moremo zares premakniti ničesar, da naš glas ne šteje. A že mnogokrat se je pokazalo, da lahko en sam posameznik sproži pravi plaz sprememb. Še bolj učinkovita je lahko skupina posameznikov, ki imajo skupen cilj. Po svetu in tudi pri nas so marsikaj dosegle različne civilne iniciative, posebej uspešne so tiste, ki se zavzemajo za naravovarstvene cilje in ohranjanje naravne dediščine. Ena takih že nekaj let deluje v naši bližini, prizadeva pa si za ohranitev Češeniško-Prevojskih gmajn in razglasitev krajinskega parka na tem območju. Ena od gonilnih sil te iniciative je Špela Kaplja iz radomeljskega društva Terra Anima, ki je pred kratkim na uredništvo Rokovnjača poslala odlično novico: razglasitev Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne je končno potrjena! Območje novega krajinskega parka se nahaja vzhodno od Radomelj, meri 416,43 hektarja in obsega dele območij občine Domžale in občine Lukovica. Zavarovano območje je »eden zadnjih večjih ostankov naravno ohranjenega strnjenega nižinskega gozda, ki vključuje tudi mokrotne manjšinske ekosisteme, v Ljubljanski kotlini,« piše v uredbi o novem krajinskem parku. Povedano drugače, Češeniško-Prevojske gmajne predstavljajo edinstven primer gozda, saj je v njih mnogo različnih mokrišč. Tu je namreč več meandrov (če je od vaših šolskih let že dolgo, geografski pojmi pa le meglen spomin, dodajmo, da gre za okljuke oz. močne vijuge reke), ki jih je ustvarila Rovščica, še zadnja prosto tekoča reka v celinski Sloveniji. Tu najdemo tudi poplavni gozd črne jelše, ki se prepleta z ostanki poplavnih dobovih gozdov in zaraščajočimi se mokrotnimi travniki, ter šotna barja in še vrsto manjših mokrišč. Ta so v času hitrih podnebnih sprememb, ekstremnih sušnih obdobij in pomanjkanja vode zelo pomembna, saj ne le da shranjujejo in čistijo pitno vodo, ampak uravnavajo tudi temperaturne razlike in blažijo vplive podnebnih sprememb. »Močvirja so le ena od oblik mokrišča, a prav njihovo poimenovanje nam kaže, zakaj so tako pomembna: moč- vir-je – močvirja so viri moči,« mi razloži Špela Kaplja med podrobnim opisovanjem vseh zakladov, ki jih hranijo Češeniško-Prevojske gmajne. »V globljem razumevanju Zemlje kot živega bitja in ekosistemov kot njenih organov so močvirja ledvice Zemlje – prečiščujejo vodo in hranijo njeno telo s tekočino, hidrirajo in hranijo s hranljivimi snovmi. Obenem so močvirja najbolj ogroženi ekosistemi, 90 % jih je v zadnjih letih v Evropi izginilo zaradi mnenja, da so to ekonomsko ničvredna območja, ki jih je najbolje pozidati in na njih zgraditi industrijske cone. Življenjska sila ljudi upada, vse bolj je v porastu izgorelost. Če razumemo, da smo veliko bolj odvisni od življenjskih, naravnih okolij, je izginjanje močvirij, skladovnic življenjske energije, povezano z usihanjem življenjske energije pri ljudeh. Če želimo ohraniti sebe, moramo ohraniti močvirja,« prepričljivo zaključi svoje razumevanje mokrišč pisateljica in pripovedovalka zgodb. A ne le zato, rezultat raznolikosti in prepleta vseh omenjenih kopnih in vodnih življenjskih okolij, celovitosti in ohranjenosti Češeniško-Prevojskih gmajn je tudi bogata biodiverziteta, zato tu najdemo številne v slovenskem in evropskem merilu ogrožene in zavarovane vrste ter habitatne tipe. Na tem območju imamo tako edino znano rastišče navadne barjevke v Sloveniji. Skoraj nedostopno poplavno območje potoka Rovščica je pomembno tudi zaradi ptičjih vrst, poleg tega tam živi več kot 23 vrst kačjih pastirjev in več vrst ogroženih dvoživk – med njimi poznavalci radi izpostavijo predvsem izjemno redkega velikega pupka. Vzpostavitev krajinskega parka in s tem zaščita te biodiverzitete je zelo pomembna, ker je sicer v nižinski Sloveniji ogromno področij poseljenih ali uporabljenih za namene kmetijstva. Tudi Češeniško-Prevojske gmajne so na robovih že precej degradirane zaradi obsežne gradnje (logistični center, grožnja industrijske cone Želodnik, ceste, večanje naselij ...), tu je bila načrtovana celo gradnja sežigalnice, ustavljena tudi zaradi pritiska nasprotovanja lokalnega prebivalstva. V notranjosti pa je gozd še ohranjen in ravno zaradi tega je tako pomembno, da se zaščiti in ohrani. Prvi poskusi zaščite so se sicer začeli že pred tridesetimi leti, ko je bila vzpostavljena prva iniciativa za zaščito tega območja in podana tudi prva pobuda za zavarovanje Češeniško-Prevojskih gmajn, a menda takrat še ni bilo pravega interesa za realizacijo s strani domžalske občine. Sčasoma se je večalo razumevanje o pomenu mokrišč, ki so na evropski ravni označeni kot pomembni in zaščiteni ekosistemi, vsekakor pa je pomagala tudi na novo vzpostavljena civilna iniciativa, ki je povezala več lokalnih društev, organizacij ter posameznikov v želji zaščite njihove okolice. Leta 2004 je bilo območje razglašeno za naravno vrednoto lokalnega pomena »Rovščica v povirnem delu«, prav tako za Ekološko pomembno območje »Češeniške in Prevojske gmajne«, leta 2010 pa je bila vzpostavljena Civilna pobuda za zavarovanje Češeniških gmajn, predvsem zaradi načrtovanega uničenja gozda južno od Rov. Načrtovana gradnja soseske na zavarovanem območju se takrat ni udejanila, saj so se domačini leta 2012 obrnili na Evropsko komisijo, ki jih je z argumentom, da so mokrišča po evropskem pravu zaščiteni ekosistemi, podprla in gradbene posege označila za kršitev, zato je bila gradnja zaustavljena. Pred nekaj leti pa se je začela rojevati še civilna iniciativa, ki je zdaj dosegla zaščito in razglasitev krajinskega parka na območju Češeniško-Prevojskih gmajn. Zanimivo je, kakšen je bil povod za nastanek te iniciative. Kot mi pove Špela Kaplja, je leta 2017 nastopala na slovitem Škotskem pripovedovalskem festivalu, ki je imel tisto leto temo Pripovedovanje zgodb za Naravo. Tako je pripovedovala o izjemnem močvirju, ki napaja njihov domači svet. In o njegovih živalih. »Res, vi še imate kačje pastirje?« se je med njenim nastopom solznih oči oglasil pripovedovalec iz Anglije. To je Špelo tako globoko pretreslo in zdramilo, da je, ko se je vrnila domov, napisala pismo županu. In začelo se je. Leta 2018 je Društvo Terra Anima ustanovilo civilno iniciativo za zaščito Češeniško-Prevojskih gmajn. Po nekaj letih je uspelo – krajinski park je tu! OKOLJE april 2023 In kaj razglasitev krajinskega parka sploh prinaša oz. kako bo to območje od zdaj zaščiteno? Predvsem bo status krajinskega parka preprečil dodatno krčenje gozda zaradi novih gradenj, namen zavarovanja je torej ustaviti nadaljnje pritiske in posege ter s tem preprečiti izgubo naravovarstveno pomembnih površin. Bolj natančno, »cilji krajinskega parka so ohranitev celovitosti in kompleksnosti nižinskega gozda z mokrišči, ohranitev visoke stopnje biotske raznovrstnosti, zlasti posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000), ohranitev naravnih vrednot, ohranitev ugodnega stanja ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih ter redkih in ogroženih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, kot tudi ohranitev izjemnih in kompleksnih hidroloških lastnosti in procesov,« piše v prej omenjeni uredbi. Za celotno območje tako veljajo splošni varstveni režimi, ki so usmerjeni v ohranjanje obstoječega principa upravljanja z gozdom, ribniki in kmetijskimi površinami, omejujejo pa gradnje in posege, krčitve gozda, spreminjanje vodnega režima in onesnaževanje. V krajinskem parku so prepovedana vsa ravnanja, posegi in dejavnosti, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili njegove abiotske in biotske vsebine in prizadeli njegovo svojevrstnost. Zelo natančno navedene dejavnosti, ki so prepovedane, in tiste, ki bodo spodbujane, najdete v Uredbi o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne. Društvo Terra Anima bo tako v novem krajinskem parku na področju gozdne učne poti Blate in Mlake še naprej pripravljalo različne akcije in dejavnosti, ki širijo znanje o naravi, mokriščih, pomenu vode ... Ljudje namreč zelo radi sodelujejo pri njihovih pobudah, novembra lani so tako s skupino Močvirnice na območju Prevojskih ribnikov, ob robu Prevojskih gmajn, sadili drevesa. Več kot štirideset prostovoljcev je posadilo 150 sadik hrasta, bukve, jelše, jerebike, smreke, črne jelše, bora, gabra in trepetlike. V tem letu so izvedli že dve akciji sajenja dreves, na področju gozda, opustošenem od lubadarja, so posadili 120 dreves. Prav tako na širšem območju krajinskega parka vsako leto poteka akcija prenašanja žabic in ostalih dvoživk čez cesto. Špela Kaplja po učni poti Blate in Mlake redno vodi skupine otrok, ki z njeno pomočjo in z njeno Gozdno knjigo, v preteklosti tudi pod okriljem biologinje in ornitologa, spoznavajo mokrišča in njihov pomen, nekateri mladi obiskovalci so s svojimi umetniškimi prispevki, izdanimi v knjigi, postali celo ambasadorji močvirij. Da bi dolgo pričakovano razglasitev novega krajinskega parka primerno proslavili in predvsem izobrazili ljudi o pomenu mokrišč, pa društvo Terra Anima v maju pripravlja še prav poseben tridnevni dogodek. Močvirni simpozij, na katerem bodo združili umetnost in stroko, bo potekal od 18. do 20. maja, nanj pa ste vabljeni pravi vsi, ne glede na starost ali kraj, v katerem bivate. Vse skupaj se začne v četrtek, 18. maja zvečer, ko ste lahko v Centru Terra Anima v Radomljah del zgodbarjenja ob ognju. V petek, 19. maja, bo program potekal v Kulturnem domu Rado- 17 mlje: ob 17.00 bo na sporedu otroška predstava o pomenu močvirij, v kateri nastopajo otroci. Sledil ji bo t. i. Wet-Talk, na katerem bodo nastopili strokovnjaki, kot so raziskovalec in naravovarstvenik Anton Komat, odlična poznavalka ustnega izročila Dušica Kunaver in dr. Gregor Torkar s Pedagoške fakultete. Tudi v njihovih govorih bo rdeča nit vloga mokrišč, vode in gozdov, doživljajska pedagogika in različni načini, s katerimi lahko otroke in odrasle izobražujemo o močvirjih. Na ogled bo tudi fotografska razstava Foto kluba Mavrica na temo mokrišč. V soboto, 20. maja, se lahko popoldne udeležite alternativnega vodenja z vajami za poglobljen stik z naravo in zgodbami za globlje spoznavanje močvirja po učni poti Blate in Mlake (ta je del novega krajinskega parka), večerno dogajanje, ki se bo spet preselilo v center društva Terra Anima, pa bo popestril pripovedovalski večer za odrasle: Metamorfoze močvirja. Kar sedem pripovedovalk bo obiskovalce v svet močvirij ob 19.00 popeljalo z ljudskimi pripovedkami. Vsi dogodki so brezplačni, za sobotno vodenje po učni poti pa je zaželena prijava. Več informacij najdete na spletni strani društva www.terraanima.si. Besedilo: Andreja Čokl; Foto: Terra Anima Poziv k obvladovanju smrekovih lubadarjev Smrekovi lubadarji so stalni prebivalci gozdov. Običajno naseljujejo sveže posekano drevje ter poškodovano in oslabelo drevje. Nevarnost za zdrave gozdove je odvisna od stopnje rodnosti in od števila generacij, ki jih razvijejo v enem letu. Namnožitve lubadarjev navadno sledijo naravnim ujmam, zaradi katerih so v gozdovih večje količine poškodovanih ali oslabelih dreves. V jeseni leta 2022 pa vse do danes so bile vremenske razmere ugodne in lubadarji so se ponekod že namnožili čez obvladljiv prag. Dodatno težavo predstavljajo v zadnjem vetru poškodovane smreke, ki jim je le polomilo vrhove, saj so težje opazne in skupaj s polomljenim vrhačem predstavljajo skrita lovna drevesa za velikega in malega smrekovega lubadarja. V prvih dveh mesecih leta 2023 delavci Zavoda za gozdove Slovenije (Zavod) intenzivno iščemo jesenska žarišča in izdajamo odločbe za takojšen posek. Ker se delavci Zavoda zavedamo, da bomo širjenje lubadarjev učinkovito zaustavili le s sodelovanjem lastnikov gozdov, pozivamo vse lastnike gozdov, ki so že prejeli odločbo Zavoda, da pristopijo k takojšnji izvedbi sanacije žarišč. Hkrati VSE LASTNIKE GOZDOV pozivamo, da redno, vsaj enkrat na 14 dni, pregledujejo svoje gozdove in v primeru najdbe smrek, napadenih po lubadarju, takoj obvestijo svojega revirnega gozdarja in začnejo s sanacijo. Revirni gozdarji vam bodo nudili vso strokovno pomoč in vse informacije, ki so potrebne, da se napadeno drevje čim hitreje, še preden lubadar izleti, odstrani iz gozda in naredi ustrezen gozdni red. Gozdarje v Domžalah lahko pokličete vsak delovni dan med 7. in 15. uro na tel. št. 01 724 12 75. Za lažje prepoznavanje napada lubadarja in potrebnega ukrepanja podajamo še naslednje informacije: a) znaki napada velikega smrekovega lubadarja: 1. najbolj očitni znaki jesenskega/zimskega napada so sledeči: lubje na deblu odstopa in odpada, kljub temu da so iglice še zelene in od daleč ne kažejo nobenih sprememb; 2. najbolj očitni znaki poletnega napada so sledeči: rjav prah (črvina) na koreničniku in sprememba barve iglic preko sivkasto-zelene v rumeno-rjavo in na koncu rdečkasto; b) potrebna dela pri sanaciji žarišč: • takojšen posek in izdelava napadenih dreves; • vse lesne sortimente takoj po poseku spraviti iz gozda ali jih olupiti na podloženo ponjavo in lubje takoj sežgati; • sežig sečnih ostankov (vrhačev, vej, lubja); • beljenje panjev. Barbara Slabanja, univ. dipl. inž. gozd Območna enota Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije Odsek za gojenje in varstvo gozdov 18 OKOLJE, OGLASI Rokovnjač To ni ločevanje, to je smetenje! V občinah, kjer javno komunalno službo izvaja Javno komunalno podjetje Prodnik, je skupno več kot 200 ekoloških otokov, ki so namenjeni zbiranju odpadnega papirja in stekla, na nekaterih lokacijah pa se zbira tudi odpadna elektronska in električna oprema. Se pa tudi dogaja, da se na nekaterih ekoloških otokih znajdejo neprimerno odloženi odpadki, ki ne spadajo na ekološke otoke, neurejenost pa je za okoliške prebivalce zelo moteča. Eden izmed takšnih problematičnih ekoloških otokov se nahaja v Spodnjih Kosezah, o čemer smo v našem glasilu pred časom že pisali. Problematike omenjenega ekološkega otoka se zavedajo tudi na Prodniku, a hkrati poudarjajo, da v kolikor se na ekološki otok odlagajo zgolj odpadki, katerim je ekološki otok namenjen, do smetenja okolice ne prihaja, saj se zabojniki praznijo dovolj pogosto. Problem predstavljajo nevestni posamezniki, ki na ekološke otoke nepravilno odlagajo odpadke, ki tja sploh ne sodijo. Neprimerno odloženi odpadki pogosto spodbudijo še druge, da tudi sami tja pripeljejo svoje odpadke. Pri tem je najbolj zanimivo to, da smo ljudje za posamezno dobrino, da jo dobimo, pripravljeni narediti stotine kilometrov, ko pa je ne potrebujemo več, pa je težko narediti nekaj kilometrov in jo odložiti v zbiralnem centru. “Uporabniki na ekoloških otokih večinoma puščajo odpadke, ki bi jih sicer lahko predali v zbirnem centru brez kakršnega koli stroška. Ločeno zbrane odpadke (mešano embalažo, steklo, papir, tekstil, nevarne odpadke, kosovne odpadke, odpadno električno in elektronsko opremo) od naših uporabnikov v zbirnem centru prevzemamo v okviru javne službe, zato se ob prevzemu ne zaračunava ničesar. Žal se še vedno najdejo posamezniki, ki kljub vsem možnostim, ki jih imajo na razpolago, ne poskrbijo ustrezno za svoje odpadke in jih malomarno predajajo na ekoloških otokih. Naše uporabnike zato skušamo čim bolj obveščati o možnostih pravilne predaje odpadkov v zbirnem centru v Dobu,“ so pojasnili na Prodniku in dodali, da proti povzročiteljem ni možno ukrepati, če o njih ni informacije, zato bi bile bolj kot fotografije nasmetenega ekološkega otoka, ki ga tako in tako spremljajo, s strani občanov dobrodošle fotografije povzročiteljev nereda. Za ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov je sicer pristojen Medobčinski inšpektorat in redarstvo. Poleg rednega (in izrednega) praznjenja zabojnikov in čiščenja njihove okolice je za urejenost ekoloških otokov torej ključnega pomena tudi pravilna predaja odpadkov s strani uporabnikov, veliko pa pripomorejo tudi družbeno odgovorni okoliški prebivalci, ki v primeru neprimernega odlaganja odpadkov in nečistoče na ekoloških otokih na to opozorijo kršitelja, če ga opazijo pri delu, v vsakem primeru pa o tem obvestijo medobčinski inšpektorat ali Javno komunalno podjetje Prodnik. Večje količine odpadkov prevzemajo v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu Če se doma iz določenih razlogov pojavi več odpadkov kot običajno in jih ne moremo odložiti v zabojnike doma ali na ekoloških otokih, je prav, da jih peljemo v Center za ravnanje z odpadki v Dobu, ki je temu namenjen. Vse ločeno zbrane odpadke od uporabnikov namreč prevzemajo v okviru javne službe, tako da ob predaji ni treba ničesar plačati, plača se le prevzem mešanih komunalnih in gradbenih odpadkov. Besedilo: Miha Ulčar; Foto: Bralka      …    ­         ­     €‚ƒ„  €‚ „        … NEPREMIČNINE BCaktiv Kamniška 19c, Domžale Kvaliteta ni naključje! AVTOSERVIS HOMAR 031/548-740 Servis vozil PEUGEOT vozil PEUGEOT in CITROËN že od 80€! inServis CITROËN že od 80€! 031 548 740 DELOVNIK Andraž Homar s.p. pon - pet: 7. – 17. ure Zupanova ulica 16, Prevoje pri Šentvidu, 1225 Lukovica Delovnik: PON-PET: 7:00 – 17:00 041 31 86 42 bogdan@bcaktiv.si Andraž Homar s.p. Zupanova ulica 16, Prevoje pri Šentvidu, 1225 Lukovica ŠPORT april 2023 19 Amadej Kobe državni podprvak v superveleslalomu Na smučišču Peca je konec marca potekalo 32. državno prvenstvo v alpskem smučanju v hitrih disciplinah. Zelo se je izkazal Amadej Kobe, ki je osvojil naslov državnega podprvaka v superveleslalomu v kategoriji do 18 let. Mladeniča smo predstavili že v prejšnji številki Rokovnajča, ko smo podrobneje pisali o njegovem nastopu na olimpijskem festivalu evropske mladine. Po velikem tekmovanju ga je nato v mesecu februarju in marcu čakalo še več kot dvajset FIS tekem. Da je v dobri formi, je dokazal na Jahorini, ko je v začetku marca v slalomu zasedel 13. mesto, kar je doslej njegova najboljša uvrstitev na tej ravni tekmovanja. To je potem nadgradil še na slovenskem državnem prvenstvu, ki je v mladinski konkurenci potekalo na dveh prizoriščih. Najprej v tehničnih disciplinah na Rogli in nato še v hitrih disciplinah na Peci na avstrijskem Koroškem. Na slednjem je bila predzadnji dan na sporedu tekma v superveleslalomu. Amadej Kobe jo je odpeljal odlično in med mlajšimi mladinci dosegel drugi čas ter tako osvojil naslov državnega podprvaka v kategoriji do 18 let. Prehitel ga je le Alen Hriberšek, tretji pa je bil Miha Oserban. Izpostaviti pa velja še en rezultat smučarja iz Spodnjih Prapreč. Na tekmi članskega državnega prvenstva v veleslalomu v Kranjski Gori, kjer je naslov prepričljivo osvojil Žan Kranjec, je med vsemi slovenskimi smučarji zasedel 9. mesto, v svoji starostni kategoriji, torej do 18. let, pa je ugnal vso konkurenco in stopil na najvišjo stopničko. S tem je tudi končal letošnjo sezono, v kateri je v skupnem seštevku pokalnega tekmovanja NEO pod okriljem Smučarske zveze Slovenije, za katerega je štelo 23 tekem, med mlajšimi mladinci zasedel 4. mesto. Besedilo: Leon Andrejka; Foto: Smučarska zveza Slovenije Priprave na Debelem rtiču odlično uspele! Nogometna mladina našega Nogometnega kluba Črni graben je konec marca opravila tridnevne mini priprave na Debelem rtiču. Pred potjo na Primorsko so se v pekarni Srček v Lukovici okrepčali z njihovimi dobrotami, da na pot niso krenili s praznimi želodčki. Pot je minila v prijetnem in sproščenem vzdušju ter nestrpnem pričakovanju naše nadobudne nogometne mladine. Ob prihodu so jih pričakali topli žarki primorskega sonca in čarobne vonjave Jadranskega morja ter številčnih borovcev, ki krasijo ta košček naše slovenske obale »streljaj od Trsta«. Dnevi so potekali po začrtanem planu – aktivnosti na umetni travi in bazenu, zgodnji jutranji tek, sprehodi, delavnice. Vseskozi je bilo prisotno obilo dobre volje, smeha in pozitivne energije. Porabljeno energijo so otroci pridno nadomeščali v jedilnici, saj so temeljito »pospravili« krožnike za sabo. Predsednik kluba je v šali hudomušno dejal, da so bili odlični gostje, saj kuharskemu personalu zaradi »pridnosti« mladine pri obrokih ni bilo treba pomivati praznih krožnikov. A ker nikoli in nikjer ni vse idealno in ker nesreča žal nikoli ne počiva, jo je na medsebojni tekmi med trenerji in mladino v žaru borbe nenamerno skupil eden izmed trenerjev, ki je zaradi počene nosne kosti moral poiskati pomoč na koprski urgenci. Trenerju Žigu tudi v uredništvu želimo čimprejšnje saniranje neljube poškodbe, z željo, da se kmalu vrne na nogometne zelenice. Tridnevje od srede do petka, ko se je v večernih urah »lukoviška ekspedicija« vrnila v domači kraj, je vsem minilo izjemno hitro, po besedah ve- čine prehitro, zato si vsi skupaj želijo, da bi ob naslednji priliki priprave trajale še kak dan več. Tilen Strmšek, predsednik nogometnega kluba: »S pripravami smo v trenerskem štabu izjemno zadovoljni. Vtis je žal malo skazila edino poškodba enega izmed naših trenerjev (op. a. Žiga Oražem), kateremu želimo hitro in uspešno okrevanje. Ponosen sem na vse, tako na trenerski štab kot na naše fante. Vzdušje je bilo enkratno in vsekakor je naša želja, da bi tovrstne priprave postale v prihodnosti tradicionalne. Če pa se bo finančna situacija v klubu izboljšala, pa ciljamo na to, da bi na pripravah bivali še kakšen dan več, saj bi bile s tem možnosti za osebni tehnični napredek naših mladih nogometašev bistveno večje. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem, ki so pripomogli k izvedbi priprav. V prvi vrsti staršem otrok in gospodu Bojanu Gasiorju iz Gostinskega Podjetja Trojane, brez katerih priprav na Debelem Rtiču ne bi bilo možno izvesti. Iskrena hvala tudi Pekarni Srček iz Lukovice, ki nas je na pot pospremila z donacijo njihovih slastnih dobrot, in Prevozom Gerčar, ki so nas varno in udobno pripeljal na Primorsko in nazaj.« Besedilo: Gregor Berlec; Foto: Arhiv NK Črni graben 20 ZGODOVINA, OGLAS Rokovnjač TROJANE–ATRANS, mogočna antična carinska postaja Pred približno 2000 leti so Rimljani na Trojanah zgradili naselbino, ki so jo poimenovali Atrans. V virih se je ohranila tudi kot carinska postaja: statio Atrantina. Geografski viri navajajo Atrans kot poštno postajo – mansio (postaje s prenočišči in gostišči ter hlevi za živino) z nekoliko različnimi imeni. V Antoninskem itinerarju (gre za seznam cest in razdalj med mesti in poštnimi postajami v rimskih provincah iz časa cesarja Antonina Karakale, začetek 3. stoletja n. št.) se pojavljajo pod imenom Adrante mansio. Kot mansio Hadrante so zapisane v drugem antičnem itinerariju, na Tabuli Peutingeriani pa kot Adrante. Na Trojanah je bila meja med Deseto italsko regijo Italije in provinco Norik. Preko Atransa je potekala glavna rimska cesta Aquileia (Oglej)–Emona (Ljubljana)–Atrans (Trojane)–Celeia (Celje)–Poetovio (Ptuj). V času cesarja Avgusta (vladal med 27 pr. n. št. in 14. n. št.) je bila glavna cesta proti vzhodu dokončana. Trojane – prelaz, ki se mu ni bilo mogoče izogniti Vsaka vojska, vsak transport je moral preko antičnega Atransa. V 2. stoletju so ga ogrožali Kvadi in Markomani, ki so pritiskali na njihove meje z vzhoda. Vojne z njimi so trajale od leta 166 do 180. Prodrli so vse do Akvileje (Ogleja), glavnega oporišča Rimljanov – od tam so vodili vse pohode proti vzhodu. Potem so na Atransu omenjeni še drugi cesarji (npr. Septimij Sever, ki je bil leta 193 na poti iz obdonavskih provinc v Rim), legije cesarja Maksimina Tračana, ki so šle na uničevalni pohod v Italijo spomladi leta 238. Najbolj znana pa je zgodba o zasedi, v katero je padla izvidniška vojska Konstancija II. leta 351. Pri Trojanah mu jo je pripravila Magnencijeva vojska. Konstancij II je utrpel težak poraz in se umaknil nazaj v provinco Panonijo, Magnencij pa je začel prodirati za njim. Razdelitev Slovenskega ozemlja v času antike in zemljevid cestnega omrežja. (Karta: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) Tabula Peutingeriana je prepis zemljevida (nastal v 1. stoletju, dopolnjen v 5. stoletju). Prikazuje cestno mrežo z vrisanimi mesti in obcestnimi postajami. Ime je dobila po nemškem antikvarju, ki je v 16. stoletju zemljevid prerisal. Z rdečo sta označeni postaji Ad publicanos –Blagovica in Adrante – Trojane. Arheološke najdbe s Trojan Prve arheološke najdbe so na Trojanah prihajale na dan že v 16. stoletju. Valvasor omenja veliko količino novcev, napisne kamne idr. Številni na- Novi Nissan Qashqai LED sprednje in zadnje luči | 4 kamere, parkirni senzorji spredaj in zadaj | Asistenčni sistemi za varno vožnjo PRI SVOJEM PRODAJALCU PREVERITE BOGATO PONUDBO VOZIL NISSAN, KI SO NA VOLJO TAKOJ Tržaška 108, 1000 Ljubljana Tel.: +386 (0)1 20 00 628 www.avtohisamalgaj.si Kombinirana poraba goriva: 7,35–6,25 l/100 km. Emisije CO : 166–141 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Full. Emisije NOx: 0,0167–0,0237 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00008–0,00035 g/km. Št. delcev (x1011): 0,17–0,53. Ogljikov dioksid (CO ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. ZGODOVINA, OGLASA april 2023 pisni kamni (v originalu so bili vzidani v stavbe ali na javne prostore na Trojanah) so bili kasneje vzidani v cerkve ali hiše v zaselkih V Zideh, Podzidu, Št. Ožboltu in Št. Gotardu. V nekaterih so še danes. Od leta 1846, ko je na Stojčevem kopal župnik Dornik, pa do danes so na Trojanah različni raziskovalci ali naključni najditelji našli različne arheološke ostaline: od arhitekturnih členov, drobnih arheoloških predmete, do delov gradbenih in napisnih kamnov. Velika večina datira v čas od 2. do 4. stoletja. Podrobno je zgodovina arheoloških posegov na Trojanah razložena v prispevku Atrans – Trojane, podpisanih avtoric, ki je izšel v knjigi: Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 40, 2020, 249–293, zato na tem mestu predstavljamo samo rezultate dolgoletnih in dolgotrajnih raziskav virov in najdb. Kako smo rekonstruirali antično rimsko carinsko in beneficiarno postajo Največ podatkov za poskus rekonstrukcije izgleda in velikosti antične naselbine na Trojanah dobimo v dnevnikih Walterja Schmida, ki je tu raziskoval v času okupacije leta 1941 in 1942. (Najdbe so bile tedaj odpeljane v Graz – danes Universalmuseum Joanneum in leta 2014 vrnjene pristojnemu – t. j. kamniškemu muzeju). Schmid je skiciral, slabo opisal in evidentiral skupno osem rimskodobnih objektov. Natančnejše načrte le treh objektov pa je izrisal Farčnik (celjski gradbeni inženir, ki je sodeloval z njim). V 60. letih 20. stoletja je topografijo Trojan delal prof. dr. Jaroslav Šašel. Njegove interpretacije Šmidovih risb so zelo izpovedne in v veliko pomoč pri rekonstrukciji izgleda antičnih Trojan. V letih 1966, 1970 in Walter Schmid (1875–1951), arheolog. Od 1905 do 1909 je bil kustos v Deželnem muzeju v Ljubljani. Od 1912 je bil predavatelj na graški univerzi in kot predstojnik arheološkega oddelka in numizmatičnega kabineta zaposlen v muzeju v Grazu. Izkopaval je številna arheološka najdišča v Sloveniji in Avstriji; med drugim tudi Trojane. (Vir: Wikipedija) 21 1975 je na Stojčevem in na Ržunovem vrtu izkopavala Mirina Zupančič, tedanja direktorica kamniškega muzeja. S sinom Markom sta umestila v prostor rezultate njenih raziskav in najdbe temeljev objektov, ki se od Stojca nizajo proti vzhodu do h. št. 9. Ti dokumenti so nam služili kot opora pri poskusu umestitve rimskih objektov v prostor. Rekonstrukcija se zdi precej logična in verjetna; zaradi nenatančnih skic, iz katerih smo izhajali, pa so možna tudi odstopanja. Od druge polovice 19. stoletja do danes je bilo tako ali drugače prekopano območje znotraj ožjega dela Trojan, ki meri približno 500 × 80 m: od nekdanjih Konjškovih njiv (danes Trojane 22) na zahodu, do Hotela Trojane (Trojane 27) na vzhodu. Skupno lahko do tega trenutka na Trojanah z veliko verjetnostjo umestimo dvanajst antičnih zgradb. Skica W. Schmida z vrisanimi tlorisi antičnih objektov med Konjškom in Ržunom leta 1941. Schmidova zapuščina. Originale hrani Universalmuseum Joanneum Graz. Drobne arheološke najdbe Med drobnim inventarjem prevladujejo najdbe odlomkov opek in amfor. V njih so shranjevali in tovorili vino, olje, olive, omake ipd. Med finejšim posodjem so najdeni odlomki iz Italije uvoženega namiznega posodja, steklenih posod, vrčev, oljenk (za razsvetljevanje prostorov) in steklenic. Med najdbami prevladujejo krožniki z rdečim premazom, nekaj pa je tudi kovinskih predmetov (ključi, žeblji), nakit (lasnice, obročki, zaponke idr.). Stilus – pisalo, koščeni pripomočki za predenje, odlomek krožnika, fr. melnice, oljenka, pinceta, del steklenice, amfora s pokrovom. (Foto: Janja Železnikar, Arhiv MMK) Se nadaljuje …. Besedilo: Janja Železnikar (Medobčinski muzej Kamnik) ai1676639455199_ROK-proevent_marketing_90x60a.pdf 9 17/02/2023 in Julijana Visočnik (Nadškofijski arhiv Ljubljana) C M Y CM MY CY CMY MARKETINŠKA AGENCIJA Povečajte prodajo z odzivno spletno stranjo! IZDELAVA SPLETNIH STRANI PO MERI VAŠEGA KUPCA! K proeventplus.si 22 OBVESTILA Rokovnjač RAZPIS 25. ŠRAUFOVEGA SPOMINSKEGA POHODA SOBOTA, 20. MAJ 2023 V KRAŠNJI NA DAN POHODA OD 5:30 - 8:30 URE 10,00 EUR DALJŠI POHOD 26,5 KM, KRAJŠI POHOD 16,5 KM Krajši pohod 16.5 km Daljši pohod 26.5 km KARAKTERISTIKA POTI: KARAKTERISTIKA POTI: - dolžina poti: - višinska razlika: - povprečni naklon: - razdalja vzpona: - razdalja spusta: - razdalja ravnine: asfaltna pot: gozdna pot: 16500 m 756 m 4,59% 7637 m 8206 m 657 m 7219m 9281 m Prireditev so omogočili: Tomaž Beguš s.p., Cesta na Brdo 85, 1000 Ljubljana - dolžina poti: - višinska razlika: - povprečni naklon: - razdalja vzpona: - razdalja spusta: - razdalja ravnine: 26470 m 1237 m 4,68 % 12478 m 12700 m 1292 m asfaltna pot: gozdna pot: 8268 m 18202 m april 2023 Datuma odvoza kosovnih odpadkov v letu 2023 preverite na vaših računih za komunalne storitve Javno komunalno podjetje Prodnik kosovne odpadke z vsakega odjemnega mesta odvaža dvakrat na leto po v naprej določenem razporedu. Datuma odvoza za leto 2023 sta navedena na računih za komunalne storitve (v preglednici z zabojniki pred specifikacijo obračuna). Datuma lahko kadarkoli preverite tudi v portalu eProdnik (e.prodnik.si), kjer se lahko prijavite tudi na prejemanje opomnika o odvozu kosovnih odpadkov na vaš elektronski naslov. Uporabniki iz večstanovanjskih objektov informacije v zvezi z odvozom odpadkov dobijo pri upravnikih, ki razpolagajo z vsemi potrebnimi informacijami. OBVESTILA 23 24 OBVESTILA Rokovnjač Dan odprtih vrat Sadjarskega muzeja Tepka in Muzeja Kvedrova tišlerija VABILO Godba Lukovica vabi na tradicionalne prvomajske nastope v nedeljo, 30. 4. 2023, ob: 14:00 Lukovica, 15:00 Trojane, 16:00 Blagovica, 17:00 Krašnja, 18:00 Zlato Polje (igrišče), 19:00 Dupeljne, 20:00 Prevoje. Vabljeni! Sadjarski muzej Tepka. Muzej Kvedrova tišlerija. Mednarodni muzejski svet ICOM je že leta 1977 za Mednarodni dan muzejev razglasil 18. maj. Muzejski dan opozarja na pomembnost večje prepoznavnosti muzejev v družbi ter omogoča njihove brezplačne oglede. Prav tako podpira izbrane cilje iz sklopa ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Kot je poudarjeno v resoluciji ICOM "O trajnostnem razvoju in izvajanju Agende 2030, ki spreminja naš svet" (Kjoto, 2019), imajo vsi muzeji pomembno vlogo pri oblikovanju in ustvarjanju trajnostne prihodnosti. Bodisi preko izobraževalnih programov, z razstavami, povezovanjem s skupnostmi ter raziskavami. V občini Lukovica sta v zadnjem obdobju nastala dva manjša muzeja. To sta Sadjarski muzej Tepka v Gradišču pri Lukovici ter mizarski muzej Kvedrova tišlerija v Rafolčah. V četrtek, 18. maja 2023, ste med 11. in 15. uro vabljeni, da si ju brezplačno ogledate. TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO BRDO-LUKOVICA vabi V ČETRTEK, 27. 4. 2023, od 8. do 15. ure, V LUKOVICO NA TRADICIONALNI PEREGRINOV SEJEM. Proizvajalce in pridelovalce vabimo, da svoje izdelke in pridelke ponudijo na sejmu v Lukovici. Vljudno vabljeni! OBVESTILA april 2023 25 VABI V SVOJE VRSTE MLADE GLASBENIKE! Če se tudi tebi dogaja, da: - te v šoli učiteljica kar naprej opominja, da nehaj prepevati med matematičnim testom ... - poješ pod tušem ... - se ti zdi, da je plastična trobenta že malo premajhna (Božičkovo darilo izpred parih let) in je čas za kaj bolj konkretnega ... - tvoji življenjski načrti vključujejo tudi turnejo z lastnim bendom okrog sveta ... - bi rad/-a dirigiral/-a celemu velikemu simfoničnemu orkestru, ne le medvedom v svoji sobi? Potem imamo rešitev zate: Vpiši se v GLASBENO ŠOLO DOMŽALE! Sprejemni preizkusi bodo 26. maja 2023. Za več informacij spremljaj našo spletno stran: www.gs-domzale.si! Tam bo možna tudi prijava na sprejemni preizkus (od 3. do 10. maja 2023). DOM POČITKA MENGEŠ VAM JE VŠEČ RAZGIBANO DELO? STE SOČUTNI DO STAREJŠIH LJUDI? BI DELALI NA TERENU? Zaposlujemo nove sodelavce/-ke za delo na terenu. PREDNOSTI ZAPOSLITVE: V okviru Doma počitka Mengeš že 16 let izvajamo pomoč na domu za starejše občanke in občane, ki potrebujejo pomoč in podporo pri vsakodnevnih temeljnih in gospodinjskih opravilih ter vzdrževanju socialnih stikov. ZA VEČ INFORMACIJ: uvajanje v delo, zaposlitev za nedoločen čas , delo v dopoldanskem času, omogočamo izobraževanje za socialno oskrbovalko, smo Družini prijazno podjetje ... dpm.si/aktualno/zaposlitev/ kadri@dpm.si 01/ 7237 339 (kadrovska služba) Dom počitka Mengeš Glavni trg 13, 1234 Mengeš 26 ZAHVALE, OBVESTILI Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli … (Tone Pavček) Rokovnjač Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta V SPOMIN MAJDA GOSTIČ, roj. Šraj, s Prevoj pri Šentvidu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gre ZB za vrednote NOB Lukovica za venec in prapora, gospe Ani Zajc za poslovilni govor in patronažni službi ZD Lukovica. 21. aprila 2023 mineva eno leto, odkar je odšel k Bogu naš dragi mož, oče, dedi in pradedi FILIP JAKOB BEVC, po domače Pancetov Filip, iz Imovice. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Hvala vsem, ki se spomnite nanj in zmolite Oče naš. Vsi njeni Vsi njegovi Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti. Le ljube skrbne mame nihče nam ne more vrniti. »Knjige so pomemben gradnik pri hranjenju empatije. Spoznavati raznolike zgodbe ljudi, razumeti drugačnost, se znati poistovetiti z različnimi liki … to je bogastvo« Boštjan Gorenc – Pižama DRUŠTVO PRIJATELJEV DRUŽINE TROJANE KS TROJANE VABILO ZAHVALA Življenjsko pot je v 97. letu sklenila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta ZORKA ZAJC roj. Habjan, iz Vrbe. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi g. župniku Bernardu, pevskemu kvartetu, praporščakom, pogrebni službi Vrbančič ter prisotnim na njeni zadnji poti. Vsi njeni na otvoritev IZPOSOJEVALNICE KNJIG v društvenih prostorih (bivša pošta), v NEDELJO, 23. aprila, ob 16. uri, na TROJANAH. Ob odprtju bomo pripravili krajši kulturni program. Naš gost bo Boštjan Gorenc – Pižama. Vabljeni! Otvoritvena vožnja 2023 2. maj ob 10. uri Furman Lukovica Vabljeni! JAVNI RAZPISI april 2023 27 Na podlagi 30. člena Statuta Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 9/11 in 15/14) ter 7. člena Pravilnika o sofinanciranju obnove nepremične kulturne dediščine na območju Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 8/19) Občina Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje obnove sakralne nepremične kulturne dediščine na območju Občine Lukovica za leto 2023 I. IME, NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Sofinancira se obnova sakralne kulturne dediščine. Predmet sofinanciranja so naslednje obnove: a) obnove, povezane z adaptacijo in prenovo streh, oken in fasad kulturnih spomenikov, ki so razglašeni za kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Lukovica; b) obnove, povezane z adaptacijo in prenovo streh, oken in fasad nepremične kulturne dediščine, ki se nahaja znotraj zaščitenega območja spomenika lokalnega pomena in ima kulturno zgodovinsko vrednost v zaščitenem območju; c)  restavratorske in sanacijsko-konservatorske posege na kulturnih spomenikih lokalnega pomena in nepremični kulturni dediščini. III. UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU Za pridobitev sredstev lahko zaprosijo pravne in fizične osebe, ki: – so lastniki ali solastniki kulturne dediščine za katero se dodeljuje sredstva ali – so najemniki kulturne dediščine in imajo z lastnikom sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ali ustrezno soglasje lastnika objekta. V primeru, da obstaja več solastnikov ali najemnikov kulturne dediščine, so za pridobitev sredstev iz naslova sofinanciranja, vlogo dolžni predložiti vsi oziroma lahko za pridobitev sredstev pooblastijo skupnega predstavnika. Pogoji za sodelovanje na razpisu: – enota je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Občine Lukovica ali se nahaja znotraj zaščitenega območja spomenika lokalnega pomena in ima kulturnozgodovinsko vrednost v zaščitenem območju oziroma ima status nepremične kulturne dediščine, – vlagatelj mora imeti ali pridobiti kulturno – varstvene pogoje in soglasje za poseg, ki ju izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, – vlagatelj mora imeti poravnane vse finančne obveznosti do Občine Lukovica, – vlagatelj za isti namen še ni prejel sredstev iz proračuna Občine Lukovica. IV. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje obnove nepremične kulturne dediščine na območju Občine Lukovica za leto 2023 znaša 20.000,00 EUR. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na proračunski postavki 082034 Obnova nepremične sakralne kulturne dediščine. V. OBDOBJE ZA IZVEDBO IN PORABO DODELJENIH SREDSTEV Posegi, za katere so dodeljena sredstva po tem javnem razpisu, morajo biti izvedeni v letu 2023, dela zaključena do konca oktobra 2023. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31. 10. 2023. VI. MERILA IN KRITERIJI ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE KULTURNE DEDIŠČINE NA OBMOČJU OBČINE LUKOVICA Prednost pri sofinanciranju bodo imele obnove: – glede na stopnjo/pomen zaščitenosti enote, – glede na stopnjo poškodovanosti objekta. Višina sofinanciranja se določi na podlagi izpolnjevanja naslednjih meril: a) glede na stopnjo/pomen zaščitenosti enote: – razglašen kulturni spomenik lokalnega pomena (15 točk) – nepremična kulturna dediščina, ki se nahaja znotraj območja spomenika lokalnega pomena in ima kulturnozgodovinsko vrednost v zaščitenem območju (10 točk) – enota ima status nepremične kulturne dediščine (5 točk); b) glede na stopnjo poškodovanosti objekta: – enota je brez poškodb (0 točk) – enota ima manjše poškodbe, ki ne ogrožajo enote (5 točk) – enota ima poškodbe, ki ogrožajo posamezne varovane lastnosti enote (10 točk) – enoti zaradi poškodb grozi porušitev (15 točk); Glede na doseženo število točk se določijo upravičenci, ki izpolnjujejo vse pogoje za sodelovanje na javnem razpisu in ki so pravočasno vložili vlogo. Sredstva se razdelijo do višine sredstev določenih v proračunu za tekoče leto za sofinanciranje obnove nepremične kulturne dediščine. VII. VSEBINA VLOGE Vloga je sestavljena iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi in mora biti obvezno oddana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oz. na način opredeljen v razpisni dokumentaciji. VIII. ROK ZA VLOŽITEV VLOG IN NAČIN ODDAJE VLOG Vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS – kulturna dediščina 2023«, na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje do 22. septembra 2023. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali v sprejemni pisarni občine. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani Občine Lukovica: www.lukovica.si. IX. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 15 dni od odpiranja vlog. Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in upravičencem ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2023. X. INFORMACIJE Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Mojca Cerar, telefon: 01/72 96 310. Številka: 410-0019/2023 Datum: 20. 4. 2023 mag. Olga Vrankar, l.r. županja 28 JAVNI RAZPISI Rokovnjač Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Lukovica in o priznanjih župana Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 4/04) Odbor za družbene in društvene dejavnosti ter občinska priznanja objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrad v letu 2023 1. Priznanja Občine Lukovica v letu 2023 so: – častni občan Občine Lukovica, – plaketa Občine Lukovica. 2. Priznanja Občine Lukovica se podeljujejo za dosežke, ki so prispevali k boljšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem področju in na drugih področjih. 3. Priznanja se lahko podelijo: posameznikom, skupinam občanov in vsem pravnim osebam oz. organizacijam. 4. Predlagatelji za podelitev priznanj Občine Lukovica so lahko občani, politične stranke, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlagatelj za podelitev priznanj sebe ne more predlagati za priznanje. 5. Predlog za podelitev priznanja mora biti podan v pisni obliki in mora vsebovati: – podatke o predlagatelju, – vrsto predlaganega priznanja občine, – podatke o predlaganem prejemniku priznanja, – obrazložitev k predlogu, – dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. 6. Vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS – podelitev občinskih priznanj in nagrad v letu 2023«, na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje do srede, 17. maja 2023. Prijave se lahko dostavijo osebno v tajništvo občine ali oddajo s priporočeno pošto. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali v sprejemni pisarni občine. Vloga, ki prispe po poteku roka, je prepozna in se s sklepom zavrže. Številka: 410-0020/2023-1 Datum: 20. 4. 2023 Odbor za družbene in društvene dejavnosti ter občinska priznanja Jerneja Strmšek Turk, l. r. predsednica Na podlagi 21. člena Zakona o športu (Ur. list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20) in 7. in 10. člena Odloka o postopkih in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 1/21) ter Letnega programa športa Občine Lukovica za leto 2023 (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 5/23), Občina Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa iz proračuna Občine Lukovica za leto 2023 I. NAZIV IN SEDEŽ IZVAJALCA RAZPISA OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica II. PRAVNA PODLAGA JAVNEGA RAZPISA - 21. člen Zakona o športu (Ur. list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20), - 7. in 10. člen Odloka o postopkih in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 1/21) in - Letni program športa Občine Lukovica za leto 2023 (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 5/23). III. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Na podlagi sprejetega Letnega programa športa Občine Lukovica za leto 2023 so predmet javnega razpisa športne vsebine: 1. Športni programi 1.3.1 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 1.3.1.1. Promocijski športni programi 1.3.1.2. Šolska športna tekmovanja 1.3.1.3. Celoletni športni programi 1.3.1.4. Programi v počitnicah in pouka prostih dnevih Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi 1.3.2.  potrebami 1.3.3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 1.3.3.1. Celoletni programi vadbe 1.4. Kakovostni šport 1.5. Perspektivni šport 1.8 športna rekreacija in 1.9. Šport starejših 1.8.1. Celoletni programi 1.9.1 Celoletni programi 2. Razvojne dejavnosti v športu 2.1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov 2.2. Založništvo v športu 3. Organiziranost v športu 3.1. Delovanje športnih organizacij 4. Športne prireditve in promocija športa IV. POGOJI ZA KANDIDIRANJE NA JAVNEM RAZPISU IN MERILA ZA DODELJEVANJE V RAZPISU ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV Upravičenci po tem razpisu so naslednji izvajalci področij športa: - športna društva, registrirana v Republiki Sloveniji, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva s sedežem v Občini Lukovica, - zavodi za šport po Zakonu o športu, - pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti na področju 29 JAVNI RAZPISI, OBVESTILO april 2023 športa v Republiki Sloveniji, - ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristne namene na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, - javni zavod s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javno veljavne programe, - samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, - zasebni športni delavci. s priporočeno pošiljko ali v sprejemni pisarni občine. Vloga mora biti dostavljena do roka iz prejšnjega odstavka, ne glede na način oddaje. Vloga, ki prispe po poteku roka, je prepozna in se s sklepom zavrže. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani občine: www.lukovica.si in pri kontaktni osebi, ki je navedena v točki IX. tega razpisa. Odpiranje vlog ni javno. Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. X. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Sredstva se upravičencem dodelijo na osnovi utemeljenih vlog z odločbo. O izidu javnega razpisa bodo prijavitelji obveščeni najkasneje v 60 dneh od odpiranja vlog. Pogoji za izvajalce letnega programa športa: Izvajalci imajo pravico do sofinanciranja programov in področij letnega programa športa, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež in delujejo v Občini Lukovica - da so registrirani za izvajanje športne dejavnosti, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da izvajajo športne programe vsaj 1 leto pred objavo javnega razpisa, na katerega se prijavljajo, - izvajajo športne programe, ki so predmet razpisov, vsaj 30 vadbenih tednov letno v obsegu najmanj 60 ur (razen v posameznih programih, pri katerih je z merili določen manjši obseg), - v programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostnega, vrhunskega športa in športa invalidov so vključeni športniki, registrirani v nacionalni panožni športni zvezi za prijavitelja in vključeni v uradne tekmovalne sisteme, potrjene s strani Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez v letu, na katerega se nanaša javni razpis, - da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini ter registriranih tekmovalcih (velja le za društva). Če kategoriziran športnik mednarodnega, perspektivnega, državnega ali mladinskega razreda, ki ima stalno prebivališče v Občini Lukovica, nima pri športnih društvih s sedežem v Občini Lukovica, objektivnih možnosti za izvajanje dejavnosti, se lahko sofinancira tudi društvo s sedežem izven Občine Lukovica, pri katerem trenira posamezni kategorizirani športnik. Dodatni pogoji za izvajalce posameznih športnih vsebin in športnih programov so navedeni v merilih. Merila za vrednotenje programov Letnega programa športa v občini Lukovica za leto 2023 so navedena v razpisni dokumentaciji. V. PREDVIDEN OBSEG JAVNIH SREDSTEV ZA SOFINANCIRANJE Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje športnih vsebin Letnega programa športa Občine Lukovica za leto 2023 iz proračuna Občine Lukovica za leto 2023 znaša 46.000,00 EUR. Sredstva se dodelijo na osnovi meril, ki so predmet razpisa, natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji. VI. OBDOBJE ZA IZVEDBO IN PORABO DODELJENIH SREDSTEV Predmet sofinanciranja so aktivnosti upravičencev od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2023. VII. VSEBINA VLOGE Vloga je sestavljena iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi in mora biti obvezno oddana na predpisanih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije. VIII. OBRAVNAVA VLOG Komisija, ki jo imenuje županja bo pravočasno prispele in pravilno označene vloge obravnavala in ovrednotila v skladu s kriteriji, merili in postopkom določenim v Odloku o postopkih in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 1/21) ter Letnem programu športa Občine Lukovica za leto 2023 (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 5/23). IX. ROK ZA VLOŽITEV VLOG Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, opremljena z naslovom pošiljatelja in označena z oznako: »NE ODPIRAJ – VLOGA - PROGRAMI ŠPORTA 2023«, na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje do četrtka, 18. maja 2023. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti XI. INFORMACIJE Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, I. nadstropje, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Mojca Cerar, telefon: 01/72 96 310. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: mojca.cerar@lukovica.si. Številka: 410-0012/2023-3 Datum: 20. 4. 2023 mag. Olga Vrankar, l.r. županja Šola s posluhom. GLASBENA ŠOLA DOMŽALE VABI K VPISU NOVE UČENCE! Sprejemni preizkusi za vpis novih učencev za šolsko leto 2023/2024 bodo predvidoma potekali v petek, 26. maja 2023, od 16. ure dalje (v prostorih Glasbene šole Domžale, oddelka Mengeš in oddelka Brdo pri Lukovici) in v soboto, 27. maja 2023, od 9. ure dalje (v prostorih Glasbene šole Domžale). Prijava na sprejemne preizkuse bo odprta od 3. do 10. maja 2023. Za sprejemni preizkus se bo možno prijaviti: na spletni strani GŠ Domžale (www.gs-domzale.si) preko klika na zavihek PRIJAVA NA SPREJEMNI PREIZKUS. Po opravljeni prijavi na spletni strani boste na mail dobili potrditev prijave, med 18. in 24. majem pa še navodila s točno uro in lokacijo sprejemnega izpita. Sprejemni preizkus ni potreben za vpis v Glasbeno pripravnico in Predšolsko glasbeno vzgojo: PGV - predšolska glasbena vzgoja (vpisujemo otroke, rojene v letu 2018) GLP – glasbena pripravnica (vpisujemo otroke, rojene v letu 2017) Vpis za PGV in GLP bo potekal: med 1. in 7. junijem 2023 na spletni strani GŠ Domžale (www.gs-domzale.si) preko klika na zavihek PRIJAVA NA SPREJEMNI PREIZKUS. Otroci, ki se vpisujejo na PGV in GLP, ne opravljajo sprejemnega preizkusa. Vpisujemo jih do zapolnitve mest, velja vrstni red prijav. Dodatne informacije o instrumentih in programih, ki jih poučujemo, najdete na www.gs-domzale.si. Veselimo se novih mladih glasbenikov! 30 KRIŽANKA ROKOVNJAČEVA NAGRADNA KRIŽANKA Uredništvo Rokovnjača Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Gostilna Repanšek Homec Gostilna Repanšek bo trem izžrebanim nagrajencem podarila dobrode iz njihove domače kuhinje (1. nagrada: kosilo za dve osebi, 2. nagrada: 1x ocvrti piščanec, 3. nagrada: 2x sardelice s prilogo, ki jih nudijo ob petkih). Nagrado bodo prejeli trije prejemniki, ki jih bomo izžrebali med vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke (samo posredovanje gesla ni dovolj!) nam lahko pošljete do petka, 5. maja 2023, na naslov: Uredništvo Rokovnjača, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali skenirane na elektronski naslov: rokovnjac@lukovica.si. Poleg ne pozabite pripisati svojih podatkov (ime in priimek ter naslov). Nagradna križanka številke 2/2023 Geslo nagradne križanke: RADIO OGNJIŠČE - VELIKO POVEMO Brezplačno voščilo na Radiu Ognjišče prejme Henrik Razpotnik. Nagrajenec bo po pošti s strani Radia Ognjišče prejel bon, ki ga bo nato lahko vnovčil za voščilo na njihovem radiu. Rokovnjač OGLASI april 2023 31 Pooblaščeni servis Renault TEČAJI CPP-PRIČETKI: 15. 5., 12. 6., 3. 7., 17. 7. 2023 tudi v Moravčah TEČAJ za izpit-TRAKTOR: 8. 5., 5. 6. 2023 Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale Prijave: 031 / 209 – 501 ali avtosola.loncar@siol.net 080 11 37 Avtohiša KRULC www.avtohisa-krulc.si - Servis osebnih in gospodarskih vozil - Optične nastavitve podvozja - Polnjenje in servis klimatskih naprav - Vulkanizerstvo in hotel pnevmatik Naročite kurilno olje na dom! 01 72-31-200 - Sklepanje zavarovanj - Karoserijska in ličarska popravila - Cenitve kasko škod - Ročna avtopralnica in poliranje www.halo-olje.si info@halo-olje.si t. s o n r o ov g d o a aš N . a n i Svež HOFER trgovina d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica di dnevu tu v enem o a k p h m la ki jih čanje ličinah, im naro o n k e v lj je o iš n d em čam že nasle čiti, s pr vo naro policah skladiš zelenja a o n in m r je je to u d s a pro treb Sveže s h ne po . Prazen . Tako ji j hrane o n a m i. a m lk d o e o pr i prid istven stavljen o tudi b o m d e e ž ž r e v za novi sv polnijo st. jutro za kakovo je naša a in ž e Sv 2023 03 Hofer SVEZINA oglas Ananas 200x297+3 Tisk.indd 1 28/03/2023 12:09