240. štev.
Velja v Ljubljani in po pošti:
reio leto . .
'«! leta ■ictrt teta CfECC . .
Za inozemstvo
reto leto pol Ida. f.ctrl leta . , u mesec
V Ljubljani, četrtek 7. oktobra 1920. MM" * g"10"1"1- UL leto.
K 240'
-V'	"v,
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ... 4 dolarje četrtletno, . . 2 dolarja
Novi naročniki naj poSiljajO naročnino po nakaznici.
•e zaračunajo po
“»rn in sicer
Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Tcleicn štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —*	štev.	8.	Telefon	štev.	44»	——'—
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj p. vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Iran*.. ■ ■ti'. 	  Rokopisi	se	ne vračajo.
•m
.(
Nemci v coni A ne bodo glasovali!
Popoten obup.
Dunaj, 6. oktobra. (Izvirno poročilo.) »Wler.er Mtttag« Javlja Iz Celovca: Kakor javlja »Helmatsdlensl« Je postal teror Jugoslovanov na glasovalnem ozemlju tako nosilen, da se bodo nemški Korošci v zgornjem Rožu prej-kone vzdržali glasovanja. Pod normalnimi razmerami bi ta del z veliko večino glasoval za Avstrijo. Samo eaa občina tega dola bi Imela nemško manjšino, vse druge občine bi sc z veliko večino Izjavile za Avstrijo.
Jugoslovani so dali svojim ljudem nalog, naj pridejo pravočasno na volišče, da bi vol Ilci, ki hočejo glasovati za Avstrijo, prišli kasneje ali splob ne na vrsto. Jugoslovani so organizirali lantovske zveze, ki so vse dobro oborožene In strahujejo nemško prebivalstvo! Jugoslovani razširjajo letake s podpisom »HelmatdlciuU«, ki prekašajo vso dosedanje trike.
Antantini častniki za plebiscitno
ozemlje.
Dunaj, 6. oktobra. (Izvirno poročilo.) i isti priobčujejo poročilo avstrijskega dopisnega urada, da Jo poslanlška konferenca v Parizu yčeraj sklenila, da odpošlje okrog S00 antantintb oiicirjev v koroško plebiscitno ozemlje, da bodo pomagali vzdrževati red in svobodo glasovanja.
Kakor Izve vaš dopisnik, Je na prošnjo avstrijsko vlade interveniral pri zaveznikih Italijanski poslanik v Parizu. Skupno z avstrijskim zastopnikom sta predložila posla-ntškl konierencl cel kup spisov, ki baje dokazujejo Jugoslovanski teror v coni A, (n sta vnovič nujno zahtevala, naj zasedejo cono italijanske (1) ali kake druge nevtralne čete. Ker Je plebiscitna komisija v Celovcu izjavila, da Je zasedba nepotrebna, Jc poslanlška konlcrenca Italijausko-ncmšk* predlog tudi sedaj odklonila.
Ker sta nemški bi ItalUanskl zastopnik iziavlla, da Je v tem slučaju prelivanje krvi neizogibno In da odklanjata njuni vladi vsako odgovornost, Je poslanlška konferenca sklenila, da odpošlje v glasovalno ozemlje 100 Častnikov, ki bodo pomagali žendarmerljt v obeh conab vzdrževati red In ki bodo skrbeli, da ne bo nobena stranko mogla z nasiljem vplivati na glasovanje.
(Ako Je poročilo dunajskih listov res-nično,' ml sklep postaniške konference samo pozdravljamo. Ne bojimo se nikake kontrolo, saj nočemo ničesar drugega, kakor prosto in mimo glasovanje. In z izgredi groze samo Nemci; njim bodo zato entan-tinl oficirji napoti, nam pa dobrodošli, čc res pridejo. Op. ured.) ,
Posvetovanja o Jadranu.
Beograd, 6. oktobra. (Izvirno
poročilo.) Danes je imel ministrski komitet za zunanje posle sejo, na kateri je podal dr. Trutnbič ekspo-ze o zunanji politiki in jadranskem 'Prašanju. Bivši poslanik na mi-ovni konferenci Andrija Radovič ta predložil projekt, kako naj bi se •ešilo jadransko vprašanje. Jutri se sestane ministrski svet, kateremu sc bo predložil ta projekt, nakar sc^bodo določile končne smernice •ašc delagacije in imenovali delegati. Pregovori se bodo vršili v St. Paulu, malem mestu 40 minut od Rima. Od obeh strani je za pogajanja vse pripravljeno. — Ena skupina naših politikov je mnenja, da bodo pogajanja vodila k rešitvi ja-
dranskega vprašanja, ker je opažati na obeh straneh odkritosrčno pripravljenost k sporazumu, drugi so pa zopet mnenja, da bodo pogajanja tudi to pot ostala brezuspešna, ker se gre Italijanom le za zavlačevanje.
LDU Zagreb, 6. oktobra. ..Novosti" poročajo iz Beograda: V političnih krogih so se razširili glasovi, da bo v primeru, ako določi italijanska vlada za pogajanja Giolittija, odpotoval k razgovorom z italijanskimi delegati poleg dr. Trumbiča I.juba Davidovič, če se pa udeleži pogajanj tudi Giolitti, potem se jih bo udeležil tudi dr. Vesnič .0 kraju, kjer naj bi se vršila pogajanja, se še ničesar ne ve.
ZBOLJŠANJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA.
Maribor. 6. oktobra. (Izvirno poročilo.) Carinska konferenca, ki se je nadaljevala zadnje dni v Mariboru v svrho pospešitve železniškega prometa in carinskega postopanja ie dovršila svoje delo. Z v podrobnosti segajočim delom se je poverila komisija, obstoječa iz zastopnika ministrstva saobračaja. generalne carinarnice in obratnega ravnateljstva južne železnice, ki bo ukrenila potrebno, da se odpravijo vse prometne in carinske težkoče. Olajšanje v odpremi blaga bo že v kratkem posledica tega strokovnjaškega posvetovanja. Za hitrejšo odpremo bo skrbela tudi ustanovitev nove velike carinarnice na Te-znu, ki bode v kratkem dogotov-Ijena.
Blagovni promet z Avstrijo je za nekaj časa ustavljen, ker primanjkuje Avstriji sposobnega osob-ia, zlasti pa strojev za odpremo blaga. Na mariborski postaji stoji okoli 600 vagonov, natovorjenih z blagom za Avstrijo, v veliki večini z živili.	______
NEZASLIŠANA NEMŠKA PREDRZNOST.
Maribor. 6. oktobra. (Izvirno poročilo.) Ker se je železniški stroj na progi Radgona—Ljutomer 4. okt. pokvaril, se je odposlal iz mariborske kurilnice nadomestni stroj. Ko 'C ta dospel čez Cmurek na postajo Purkla so ga ustavili nemški tolovaji ki so spremljajočemu uradni-Stvu zagrozili, da Jbo 40GO Oboroženih kmetov stroj zadržalo, ako bi hotel nadaljevati pot. Da bi se stroj ne mogel vrniti so za njim razdrli progo. Vsled tega je promet na radgonski progi prekinjen. Radovedni smo kako stališče bo proti temu drznemu postopanju zavzela naša vlada.
Obupali so!
Smolo Imajo fcorošbi NemclI Kakršnokoli Jamo so še skopali dosedaj za Slovence, v vsako so se zvrnili sami. Odprava dcmarkaclje Je škodovala njim bolj kot nam, s podkupovalnim blagom, ki so ga odtrgati od ost stradajočemu prebivalstvu Avstrije, so koristili nam več kakor sebi, odhod našega orožnlštva čutijo sami ravno-tako kot mi.
In zdaj ie ta tadnjl udarec — antau-tlnl oficirji. Ker so videli, da na pošten način i:e morejo zmagati, so bobnali po celem svetu a Italijansko pomočjo o Jugoslovanskem terorju. Trdno so upati In njihovi italijanski prijatelji so Jim tudi obljubili, da zasedejo dbno A laško čete, ki preže Prt Bcliaku. C« bi vsi tl Lahi nastopali tako, kakor Je poskušal podpolkovnik Navarinl v Pliberku, potem bi se že morda kaj naredilo. Vsaj Nemci so upali to, Slovenci bi se tudi v tem slučaju ne ustrašili.
Namesto tlsočev laških prijateljev pa pošlje antanta par ducatov oficirjev, ki no bodo megli naših ljudi prav nič terorizirati, tudi če bi hoteli. Za red bodo skrbeli slej ko pre) naši orožniki In naši fantje In možje sami. Pač pa bodo antantini gospodle lahko pred celim svetom Izpričali, da so bile vse vesti o Jugoslovanskem terorju bajke In laži In da to v resnici nemčurjl tisti, ki povzročajo nemire In z*rede.
Zato ml prihod antantloib častnikov pozdravljamo, Nemci pa stiskajo zobe In kolnejo. Celovški gospodje so se zopet njell v lastno past.
hpboisiiiii s—i iMma—uMane—a
Zavidanja vredul niso koroški nemški voditelji in danes ne bi bili rad! v njihovi koži. Vsi lepi upi In načrti so šli po vodi, vse lumparije so bile zastonj, vsi tepi milijončki so Izgublienl In zavrženi. Ostane le še obup...
Ne vemo še, če ie res, kar poroča dunajsko glasilo nemških nacijonalecv »VVic« ner Mittag«, da Nemci In nemčurjl v Rožu Iz strahu pred Jugoslovani ne bodo šli glasovat. Na vsak način pa Je ta vest najboljši dokaz popolnega obupa, ki se Jc lotit Nemcev. Njihovega gospostva Je kor.ee za vedno. Koroški Slovenci ne bodo nikdar več hlapčevali oholemu nemškutarstvu. Njihova ura Je odbila.
Nedeljski plebiscit bo oznanil celcma svetu, da Je končana nemška krivica, bo svečano proglasil, da so sl koroški Slovenci zopet In za vedno priborili svojo staro pravdo.
Naša sijajna zmaga bo najlepša nagrada za vztrajnost ln odločnost vrlega, prebujenega koroškega naroda. Popolen poraz nemčursklh Izdajlc bo strašna, a zaslužena kazen za nepošteno In propadlo nem-čurstvo.
Naš Korotan Je vstal, vstal Iz lastno moči In ne pade nikdar več.
Vredno«! Jugoslovanskega do-narja stalno narašča, vrednost avstrijskega dnevno pada.
Sporazum med Rusi in Poljski.
Libava, 6. oktobra. (Izvirno poročilo.) Po poročilo posebnega poročevalca ..United Telegrafu" se je »odpisal predhodni mir med Rusi-io Irt Poljsko.
,LDU Berlin, 6. oktobra. Iz Rige poročajo, da se ie v vprašanju ozemelj dosegel sporazum, po katerem se pridrži stara ga'iška meja. Litvanska bo ločena od Rusije po koridorju. Poljska je pri pogajanjih dosegla skoro vse. kar ie zaželela.
Riga. 6. oktobra. ..Unitad Tele-graph" poroča: Z ozirom na to. da se je v vseh važnejših točkah dose-
—r—--------------- l	-o.iirn—T—
RAZMEJITVENA KOMISIJA JE
ODPOTOVALA NA DUNAJ.
LDU Maribor. 6. okt. V sredo ta v petek preteklega tedna je bila razmejitvena komisiia_ zopet na ob-mejnem ozemlju pri Sv. Urbanij in Sv' Lovrencu ter se ie podrobno informirala o krajevnih razmerah in željah prebivalstva, volani Komisi* je razen našega komisarja generala Plivciiča «0 v soboto odpotovali na Dunaj da se tam predstavijo avstrijski vladi. Po njihovem povratku v petek bo v kratkem padla odločitev končnoveljavnih mei med Koše-
RAD1KALN1 VOLILNI PROGRAM,
LDU Beograd, 6. okt. Danes Jc bil objavljen volilu! oklic In program, radikalne stranke. Program vsebuje nastopne točket Radikalna stranka stoji na stališču kriške deklaracije In Je za edinstvenost države z dinastijo Karagjogjcvičev na čelu. V državi mora vladati popolna enakopravnost. Cirilica to latinica sta enakopravni. Edinstvena država naj dobi samoupravne oblasti v gospodarskem, zgodovinskem to etnografskem ozfraJCar se tiče zunanje politike, stoji radikalna stranka na'stališču izpolnitve naših nacljonalnlh aspiracij. Je dalje za prijateljske zveze a dosedanjimi zavezniki to za zaključenje novih zvez ter prijateljev, ki so v Interesu našega narodnega napredka.
JNJSKO ŽITO ZA FRANCIJO.
LDU Marseille. 5. okt. V Marseillu. to orvič. odkar le izbruhnila volna’, dospel orvf Udrnifr z ruskim žitom. Prfčakufelo se še nadalinH parniki.
ge! sporazum, so načelniki mirovnih [ev	------------------
delegacij v torek ob 19.40 podpisali j makom in Sv. Lovrencem. Pogaja-protokol. ki določa, naj se podpiše „in,i „n5r> in avstrijsko delegaci-premirje in predhodni mir.
SPORAZUM MED VVRANGLOM IN PETLJURO.
Riga, 6. oktobra. (Izvirno poročilo). Brezžična brzojavka iz Moskve Javlja. da se je med generalom Wranglom Jn Petljuro dosegel sporazum glede skupne akcije proti boljševikom. Načrt ofenzive je že izdelan.
ma med našo in avstrijsko delegacijo radi mejne črte Sv. Duh-Mura so se v zadnjem času nadaljevala.
PREKI SOD NA ČEŠKEM.
Praga, 6. oktobra. (Izvirno poročilo.) ’ Kakor poroča ..Češke Slovo". se pripravlja na Češkem proglasitev prekega soda .
Praga, 6. okotbra. (Izvirno poročilo.) Predsednik M asaryk ie sklical narodno skupščino za 26. t. m.
•—1 uiTOwB^
ITALIJANSKI KMETJE ZASEDE-JO VELEPOSESTVA.
Rim, 6. oktobra. (Izvirno poročilo.) Tudi v Siciliji so kmetje pričeli, polaščati se veleposestev. Kmetje, zlasti veterani in pristaši katoliške ljudske stranke so svečano zasedli približno 2000 posestev. | Posestva pri Alcamu so zasedli pri- j staši ljudske stranke. Nosili so cerkvene zastave. Spremljala jih je velika množica otrok in žen. Na čelu sprevoda, ki je korakal proti posestvom, je korakal menih, ki je nosil križ. Do nernhov ni prišlo. Voditelji kmetov so izjavili, da je glavni smoter zasedbe čimbolj intenzivno obdelovanje posestev.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
Valute ln devize.
C u r I h : Berlin 9.65, New Jork 6.24, London 22.82, Pariz 41.60, Milan 24.80, Proga 8.10, Beograd 20.50, Zagreb 5.05. Budimpešta 1.76, Dunaj 2.10, avstrijske kroae 1.75.
Dunaj: Zagreb 264-284, Budimpešta 94-104, Praga 434-460, Varšava 103-117, češkosL krone 430-456, dinarji 1060-1110. Jugoslovenskl dinarji rapldno rastejo.
Praga:	dinarji 245, marke 121.73,
švicarski Iranki 1234.50, francoski franki 809, funti 263, dolarji 74210, avstrlj. K 22, potiske marke 24, Italijanske lire 308.
Zagreb, Dolarji 120.50-121, avstrijsko krone 37-37.50, francoski Iranki 800, marko 190-200, liro 507-520, češkoslovaške krono 170-175.
Beograd:	franc, franki 202-204,
Ital. Ure 133.50-134 češkoslovaške krone 45-46, marke 50.2S-50.S0, avstrijsko krone 10.50-10.10, drahme 315-320.
Efekti.
Zagreb: Primorsa banka 1050-1100, Eskomptna 1650-1655, Jadranska 2350-2450, Jugoslovanska 710-715, Ljubljanska kreditna 1100-1150, Rijcčka pučka 420-130.
Produkti.
Novi Sad: pšenica 9.85, moka št. 0 15.20, krušna moka 13.20, grah 6 K.
Osijek: pšenica 9.45-9.60, koruza 3.50-3.70, fižol 5.70-6.00. Cene v kronali za 1 kg.
iTp-T	r hhM i~~ir liTr""' BMBHBffilflEBHiP*
M. Zžvaco:
Kralfev vitez*
Zgodovinski roman.
(Dalje.)
Capestang te počenil k Cinq-Marsu. izdri cunto. ki so \Q bili malopridneži zatlačili maricizu v usta in mu conroecl na noge. Cinq-Mars' le globoko zasopel in dcial nato z gumenim glasom:
»Brez vaše pomoči bi bil mrtev, gospod! Povcite mi svoic ime, da vas bodo pomnili v molitvi vsi. ki me liubito!«
Capestang se ic stresel in odskoči!.
»Ni potreba.« ie delal »ni potreba. gesnod markiz. Ako me ne poznate več — tem bolie!«
»Capestang U ie zalecal Cimi-Mars. dreveneč od začudenja.
»Zbogom, gospod. Upam vas srečati druerič. ko boste boli ori močeh: takrat se pomeniva drugače.«
»Capestang!« ie ponovil markiz, ves zbegan no sovražnikovem veli-kodušiu.
Vitez ie že odhajal: zdaici pa te krenil nazai ter novzel s čudnim smehom:
»Bcgnie. pozabil senl. da imam Z2 vas naročilo.«
»Naročilo?« ie osupnil mladi markiz. »Od koga neki?«
»Od gospodične Delonne!«
Cina-Marsa ie popadel gnev. Kakor ie liubH Marionko od prvega hi-na tako ie sovražil viteza, odkar ie vode., dn mu le ona naklonlena. Sprava, ki sta io bila sklenila ie trajala komai do drugega dne: Laffc-mas ie prinesel markizu vest. da ga je Caocstang nesramno prevaril. In »dal ga ta človek še Izziva! V obraz
se mu baha. da traia niegovo raz-merie z nezvesto Marion še vedno!
»Gospod.« fe velel Cinq-Mars
škrinais z zobmi, »nocoj vas ščiti usluga )<i ste mi !o pravkar storili: (oda ne zlorabite moiega ootrnlie-aia!«
«Nc razumem vas.« ie rekel vitez. »Ako želite, da vam porežem uhlie. sem rad pripravljen: ako pa hočete, da nai radi vas pozabim dano besedo ste se ušteli. Kai mislite pravzaprav? Ali ie mona krivda če sem srečal nocoi gospodično Marion?«
»Srečali ste io? Mari se ne vidita vsak dan?«
Clna-Mars ie bil globoko prepričan. da zannavila Capestang vse svoie ure ob MarionkinCm znožiu.
»Ziokal bi se nad vami!« ie vzkliknil vitez. »Nikaritc me ne trapite tolikaui s svoio sladko Marion. ki se
niti ne menim zank). Da brž opraviva: naročila ml !e. dla vas pričakuie v gostilni nri »Treh vladanih« in da ii pretf nevarnost, iz katere ie ne more rešiti nihče razen vas. Lahko noč.
gospod!«
Toda markiz, pilan od sreče, mu
ie zastavil not.
»Nevarnost II preti, in ne klice vas na pomoč? Mene hoče? Oh. potemtakem ie bilo vse zvoli baika? Podlež Laffemas se ie zlagal? Marion ni vaša lrubica? Pričakuie me? Oh. recite mi še onkrat!«
»Nič več. moi dragi. Pol ure vam trob’m: to bodi dovoli. Lahko noč!«
»Vitez!« le vzkliknil Cinq-Mars. »tako se ne smeva ločiti ! Dasi veste, kai sem govoril in storil zoper va_s ste ml vendar rešili živHenie. Sc vee: vrnili ste mi uoanie. brez katerega mi ie bilo živlienie muka!« i. S temno radostio le poslušal Ca-.
ocstaug te besede: sleherna izmed n;'h bila lopata prsti v prepad ki ga ie ločil od Gizele.
»Bodiva priiatelia!« ie navzel markiz. »Vitez, darte mi rokoL«
Tisti hio Da mu le mahoma stopila nred oči Gizela. Cina-Mars ie slutil nekaj globokega med Caoestan* e o m in nio lil dasi ie sam ni litibil. ie vendar začutil, da ga čaka z vitezom še strašneiši boi. Vzklik orna-telistva mu ie obtičal v grlu. _
Kratko, a težko molcarnc.e zavladalo med mirna- kakor bi /.drnci oba spoznala, da si nimata Dove« dati ničesar več. sta sc odkrila poklonila se drug drugemu ter zamrmrala oba hkrati:
»Zbogom!«	..
(Duhe pr.ii.)
EDINI SLOVENSKI NEODVISEN DNEVNIK IE »JUGOSLAVIJA!«
Stran 2,
Položaj pred plebiscitom.
Celovec, 4. oktobra.
Ni jih več spoznati naših Korošcev; tl mirni, na videz malo zaspani ljudje so se v prošlent letu temeljito zdramili in se zavedli svoje narodne moči. Včasih smo mislili, da so se vdali v svojo usodo, da so Nemcem hlapci, zdaj se komaj, komaj zadržujejo, da ne pobijejo svojih prejšnjih biričev.
Posebno Heimatdienst. centrala nemške agitacije, je bodel našim v oči. Zdaj ne več. Naš kmet je uvidel smešnost te organizacije, ki Je poskušala podkupovati z sladkorjem, petrolejem, manufakturntm in drugim blagom, ki prihala iz Dunaja. torej iz mesta ki sam gaga od gladu in prosjači po celem svetu.
Naša uprava deluje vseskozi do-a°‘ a Ja^° njeno poslovanje ni. Antantni distrfkf.nl sveti se vedno vmešujejo in ji delajo najrazličnejše ovire.
V zadnjem trenutku so Nemd poskušali zadnje sredstvo, ki jim preostaja: zavleči plebiscit preko dobe. ki jo določa mirovna pogodba; izpodleteio jim je. Po vodi je splavalo tudi upanje na zasedbo glasovalnega ozemlja po Italijanih. Zato so obupali nad cono A in zdaj trepečejo že za cono B. Menda se sami ne zavedalo, kako slaba je tudi v tem pasu njihova pozicija, čudili bi se, če bi vedeli koliko onih. Id jih smatrajo oni svojim, stoji z našimi v zvezi. Njihovi privrženci v poni A pa povešalo glave, ko vidijo, kako se razteza jugoslovanski vpliv ua cono B.
Celovški In ostali avstrijski časopisi nadaljujejo svoje baike o Jugoslovanskem terorju. Namen tega pisarenja ie jasen: 10. oktober bo pokazal, da Je bila nemška trditev o „Deutscbfreundliefikeitu pasa A navadna laž. mora gospoda v Celovcu imeti izgovor pri roki. da se olepša in opraviči pred antanto fn cono B.
Plebiscit bo pokazal pred celim svetom, da sta bili resnica in pravica že od početka na naši strani. Naši Korošci razpravljajo danes Je se o vprašanju, kako sijajna bo naša zmaga. in o vprašanju, kako sl priborimo tudi cono B s Celovcem.
Bodočnost Avstrife.
r Ob prevratu je razpadla stara Avstrija, a iz razvalin ne klije nika-ko novo življenje. Kamor pogledaš, kamor prideš, povsod ista slika neizmerne bede. Povsod mrtve tovarne, nezakurjene sobe in iztradani Obrazi. In še slabše bo.
Prehranjevalne in	ži vilenske
razmere so vsak dan bolj neznosne. In nobenega izgleda ni za zboljšanje. Antanta prevzame tobačni monopol, železnice, rudokope, ino-izemstvo bo Izrabljalo avstrijske vodne sile in avstrijsko industrijo, 'ker je Avstrija v mirovni pogodbi morala podpisati, da za njene dolgove jamči vsak Avstrijec tudi s svojo privatno lastnino. In da bo prišlo resnično do tega, da bodo avstrijskim podanikom zaplenili in morali zapleniti velik del njihovega premoženja za plačevanje državnih dolgov, to jasno dokazujejo vedno rastoči davki in še bolj rastoči Izdatki avstrijske republike. Sai vsi skupnj dohodki Nemške Avstrije komaj zadostujejo za plačo državnih nameščencev, za vse drugo pa se delajo dolgovi, kjer kdo še kaj posodi popolnoma falitni državi. Antanta sedaj še kolikor toliko pomaga, kakor star oderuh posojuje toliko časa dokler ne privede dolžnika popolnoma na kant. da potem zasede njegovo imetje. In tako se bo zgodilo z Avstrijo.
Antanta posoja, ali kako dolgo bo še to trajalo. Morda eno leto, morda dve, potem pa pride konec. Cela Avstrija bo prodana tujcem in ti tujci bodo hoteli imeti krvave obresti od svojih posojil. In plačeval jih bo vsak, ki bo tako nesrečen, da bo avstrijski podanik. To prav dobro vedo Avstrijci sami. Le poglejmo v Predarelsko. Tirolsko, Salcburško in drugam po Avstriji — vsi bi se radi odcepili od nesrečne države, ki je namenjena poginu.
Žalibog jim pa tega ni mogoče. Oni bi si pač od vsega srca želeli plebiscit, da bi mogli svobodno izraziti svojo voljo. In ne pomišljali bi se prav nič. Vsi ti trdno nemški kraji bi šil k plebiscitu z enim samim mogočnim geslom: proč od Avstrije. Ker vsi tl reveži, ki so primorani biti pod Avstrijo in jim ni dana možnost odcepiti se od nje, niso zaslepljeni od ščuvajočega in hujskajočega koroško - nemškega časopisja in skušajo žalostno resnico avstrijske beračije na lastni koži.
(To dejstvo, o katerem se h lahko vsak prepričal in se lahko še prepriča iz nemških časopisov samih. morajo privesti vsakega Korošca. ki jo zdravi pameti, do spoznanja, da bi glasoval za svojo lastno smrt in za beračenje svojih otrok, ako bi glasoval za Avstrijo. Zato pa bo nedelja dan odrešitve in dan konečnega, ne samo narodnega, temveč tudi gospodarskega I osvobojenja naše Koroške. Zato bo
»JUGOSLAVIJA* dne T. ofcfehra HffiO.
Zakon o pobijanju draginje.
240. štev.
nedelja dan naše zmage in praznik | koroškega vstajenja.	]
Neveljavne prisege.
h mnogih krajev sem dobil naznanila, da razni nemški agitatorji podkupujejo ljudi z blagom m denarjem ter da z a h t e v a-io od njih prisego, da bodo glasovali za Nemško Avstrijo. Vprašajo me od mnogih strani, kaj Je s tako prisego
Odgovarjam:
Taka prisega je neveljavna ht celo grešna .
. ^ denarjem ali blagom prisiljena pusega je namreč pred Bogom neveljavna. In vsak, kdor bi zaradi glasovanja izsiljeval od kogarkoli prisego, bi se sam pregrešil zoper drugo božjo zapoved ter še druge k istemu grehu zapeljeval.
Nobeden torej, ki bi bil v nevednosti ali zmedenosti prisegel kakemu agitatorju, n| dolžan te prisege držati, ker le neveljavna. Vsak ie In ostane popolnoma svoboden in prost, da glasuje po svoji vesti tako .kakor bo mogel zagovarjati to nekoč pred božjim sod nlkom.
Dr. Gregor Rožman, univerzitetni profesor bogoslovja.
Dogodki na sever«.
Boji na rusko-poljskem bojišču še niso prenehali. Poljaki ženejo z vso srditostjo Ruse pred seboj proti severovzhodu. Kakor je razvidno iz poročil zadnjih dni. ima rdeča armada velike izgube na moštvu in materijalu. Poljaki so zasedli Bara-noviče. Lido. Slonim in Pinsk. njih zasledovalna armada pa ie že pred nekaj dnevi prekoračila črto pri Njemnu.
Seveda ta poraz boliševikov na fronti ne vpliva dobro na notranji položaj v Rusiji. Verjetno je. da se pojavlja v notranjosti države odpor proti sovjetom, ki ne prenehajo s klanjem na fronti in uničevanjem dobrin kljub temu. da je cela ruska država v najtežjem gospodarskem položaji!, gotovo pred popolnim gospodarskim razpadom. Poročila, ki vedo povedati, da se v Rusiji pojavljajo nemiri, katere mora zatirati sovjetska vlada s puškami in bajoneti, so torej popolnoma mogoča in verjetna.
Da v Rusiji ni vse v redu in da se moskovski vladi res majejo tla pod nogami, dokazuje tudi najnovejše postopanje ruske-sovjetske delegacije v Rigi, Kakor znano, so se nedavno pojavile vesti, da bodo pogajanja vsled ruske nepopustljivosti morda brezuspešna. Zadnje dni pa se ie položai tzpremenil. — Bivši sovjetski odpravnik v Berlinu Joffe se je že uklonil poljskim zahtevam. in tako se je nadejati, da pride v Rigi naposled morda vendarle do pozitivnega uspeha.
Med Poljaki in Litvanci ie po zatrdilu poljskih vesti prišlo skoraj do sporazuma. Na podlagi tega sporazuma so se že ustavile sovražnosti na bojišču. Če so ta poročila resnična, potem je Poljska enega sovražnika že premagala. Rusija pa je izgubila zaveznika, ki sicer ni bil bogvekako močan, ki pa je vendar nekaj pomenjal dokler je nastopal skupno z Rusi proti Poljakom.
Pričakovati je torej, da se tudi razbesnela vojna med Rusi in Poljaki kmalu ustavi. Miru sta potrebni pač obe državi. Rusija in Poljska. Armade na obeh straneh sta izčrpane in zbite. Bliža se pa tudi zima, najhujši sovražnik vojsk in vojn na severu.
Upajmo torej, da bo bratomornega boja na severu kmalu konec na tak način, da se ne bodo mogli pritoževati niti Rusi nad Poljaki, niti Poljaki nad Rusi. Čim lepše razmerje bo zavladalo med obema slovanskima plemenoma, tem lepša bodočnost se bo odprla vsem Slovanom in od nje bomo imeli korist gotovo tudi mi.
Še Je čas, da se natančno poučite 0 razmerah na KoroSkera In v naSl ncodre.to-ni domovini sploh. Naročite nemudoma propagandne broSure: »Koroška«, »Naša Istra« In »Jugoslovanska žena za narodno svobodo!« pri založbi »Zvesne tiskarne* v Ljubljani, MsrlMa trg (t	v
Beograd. 8. oktobra. Pred ministrskim svetom se nahaja končnoveljavno besedilo zakona o pobijanju draginje živil. — Clen 1 določa, kaj se Ima razumeti kot življenska potrebščina, člen 2 določa, da more ministrski svet, ako treba, odrediti, da se Kotove potrebščine izločijo iz privatne lasti producenta ali trgovca proti povračilu vrednosti. O načinu izvršitve se bo napravil poseben pravilnik. Clen 3: Ministrstvo za prehrano In obnovo zemlje se pooblašča, da sme po potrebi in po odobritvi ministrskega sveta odrediti popis vseh vrst ali samo kake posebne vrste življenskih potrebščin s prepovedjo, da se ne smejo odstraniti. Popis se sme izvršiti na vsem ozemlju Jugoslavije ali pa samo v posameznih krajih. Člen 4 predvideva ustanovitev državnega odbora; njegove člane bo Imenoval ministrski svet. Člen 6 vsebuje prestopke proti odredbam tega zakona L Kdor v določenem roku. ali sploh ne prijavi svojih ali tujih živil, ki se nahajajo pri njem, ko se odredi popis ali rekvizicija. se kaznuje z globo od 500 do 5000 dinarjev in zaporom 1 do 3 mesecev. 2. Kdor živila prijavi napačno, ko se odredi popis, se kaznuje z globo od 1000 do 10.000 dinarjev in zaporom od 3 do 6 mesecev. 3. Kdor proda, kupi, poškoduje ali uniči življenske potrebščine. vedoč, da so popisane ali rekvirirane, se kaznuje z globo od 2000 do 15.000 dinarjev in zaporom od 6 do 9 mesecev. 4. Kdor življenske potrebščine ali dajatve proda ali kupi ali plača preko cene. ki je določena v cenovniku, se kaznuje z globo od 5000 do 20.000 dinarjev in zaporom 1 do 2 let. 5. Kdor zmanjša svoj dolžni delež, ali im-rablja slab ali pokvarjen materija! ali njegoy nadomestek pri pridelovanju živil ali vrši svoj posel malomarno. se kaznuje z globo od 15.000 do 50.000 dinarjev in zaporom od 2 do 3 let. 7. Za vse naštete prestopke ie odgovoren lastnik življenskih potrebščin tudi, ako jih stori kdorkoli njegovih ljudi. V tem primeru se gospodar obsodi samo na to. da solidarno s sboriteljem plaCa navedeno kazen, ako se pa dožene, da se je izvršil prestopek po naročilu ali na prigovarjanje lastnika, se kaznuje lastnik ravno tako kakor storitelj. 8. Kdor se obsodi zaradi gori navedenih činov, se mu konfiscira vse blago, ki se nahaja pri njem in zaradi katerega se Je storil prestopek. 9. Prestopek, omenjen pod 6, ima za posledico, da so odvzame obrtno dovoljenje za 1 do 2 leti, 10. Vsaka obsodba se objavi v »Službenih Novinah“ kraljevine SHS na troške obsojenca. 11.
Za preiskavo in obsodbe je pristojna v prvi vrsti upravna oblast, za pritožbe pa so pristojna okrožna sodišča, oz. višja deželna sodišča.
LDU.
Volilno gibanja T Srbiji,
IDU Zagreb, 5. oktobra. »Jutrai® Hat« fcvlja Iz Beograda, da so ss pričele priprave za volitve. Vse stranke krčevito delajo priprave ta izdelujejo programe. Poslanci so odpotovali v svoja volivna okrožja. Radikalci bodo kandidirali svoje j najboljše dane. Tud! ministra Davidov« j In Stojanovič odpotujeta v kratkem v Srbijo. Posl. Biankinlja bodo kandidirali v Beogradu ali Skoplju. Republikanci se na-
Jugoslavija.
j delajo dobrih' rezultatov v Macedoniji ir
»a Hrvatskenj,
Volilni kompromis v Dalmaciji.
d n»i?U Zafr6b* 5' oktobra. »Narodna Politika« javlja iz SpiHa, da se Je v nad
strankarskih krogih dosegel glede volitev sporazum med kmeti - slogašl ta uradniki. NadstrankarJi nameravajo kandidirati dr, Truinbiča, dr. SmodJako in dr. Leontiča, uradniki zahtevajo, da kandidira tudi Prof. Katunarič ter dr. Derad.
Razna poročila.
Potovanje Sfambo-liiskega.
Beograd. 5. oktobra.
..Politika" objavlja ..Proporčeva razmišljanja" o skorajšnjem potovanju bolgarskega ministrskega predsednika:	Gospod Stambolijski
je odpotoval iz Sofije 5. oktobra. — Najprej odide v Pariz, potem pa v London. Obiskal bo poljedelske kraje v južni Franciji b1 industrijske kraje na Angleškem. V Londonu in Parizu bo imel razgovore o lešitvl nekaterih političnih in fi-nančno-gospodarskih vprašanj, posebno pozornost pa bo posvetil temu. da se odredi za Bolgarijo pristanišče na Egejskem morju, ki ga ima dobiti po mirovni pogodbi. To pristanišče bo bržkone Dedeagač. Na povratku bo Stambolijski pose-til Prago, Beograd in bržkone tudii Bukarešto. K temu pripominja »Politika": Kakor smo obveščeni, se bo g. Stambolijski že na svojem potovanju v Pariz in London ustavil v Beogradu za par dni. Prišel bo neslužbeno, da se odpočije In da se v privatnih razgovorih informira o razpoloženju beograjskih politikar-iev.	N	^
KOROŠCI!
Pr! plebiscitu dobite dve glasovnic!: belo in zeleno. Bela ie za Jugoslavijo. zelena na za Avstrijo. Na volišču raztrgajta zeleno glasovnico, mislite oa celo belo glasovnico. Obe. celo belo glasovnico in raztrgano zeleno vtaknite zopet v kuverto in izročita zaprto kuverto vofllnl fco-tnlslil	*
Rusko-poljska vojna.
LDU Poznani, 5. oktobra. Frontno poročilo od 6. t. m.: Sovražnik beži proti vzhodu. Njegove čete so demoralizirane in se več ne upirajo. Konjeniške predstraže naših zasledovalnih oddelkov so dospele do Koidanowa in Stankowa. Včeraj so litvanske čete po mnogih s težkim topniškim ognjem podpiranft naskoka zasedle More-szarke. Naša protiakcija se Je že pričela. Siloviti boji se vrše pri Oranyju. Močnejše boljševiške litvanske čete pripravljalo napad na severu.
LDU Moskva, 6. oktobra. Frontno poročilo od 5. t. in.: Pri Molodečnu smo zavzeli nove pozicije. Pri Novo Orodu-Wolijnskem prodirajo z uspehom proti reki Sluczu. Zasedli smo Ličew ter Derašnjo. Sedaj se bojujemo 20 vrst Južnozapadno od Derašnjo.
Poljsko - rusko premirje.
LDU. Pariz, 6. oktobra. »Daily Chro-ntcle« Javlja Iz Rige: Poljski In ruski pooblaščenci so se dogovorili, da podpišejo v petelc pogodbo o premirju In o predhodnem miru.
Ukrajinci v Londonu.
LDU. London, 6. oktobra. Semkaj sta dospeli dve ukrajinski odposlanstvi. Ena zahteva priznanje neodvisnosti Ukrajine, druga pa zahteva ustanovitev svobodno ! države Vzhodne Galicije na podlagi po- j godbe zveze narodov.
Politični položaj v donavskih državah. !
LDU Pariz, 5. oktobra. »Polulaire« se bavi s političnim položajem obdonavskih držav. Bila bi krivda antantnih držav, ako bi ob Donavi v kratkem nastala politična kriza. List opozarja, da se v Mona-kovem pripravila vzpostavitev Wittels-bachovcev ln v Budimpešti vzpostavitev Habsburžanov. Pravtalco, kakor bi se mogla iz Monakovega pripravljali revanžna vojna, bi bilo tudi mogoče, da bi bila Budimpešta žarišče vojnih hujskanj proti Češkoslovaški, Jugoslaviji, Avstriji in Romuniji. Toda francoski tisk obrača svojo pozornost samo na Avstrijo zaradi ljudskega glasovanja o vprašanju prikiopitve, dočim Je Izid znan že vnaprej. Pariz naj že zdaj izjavi svoj veto. Avstrijski proletarijat pa sili strah pred madžarskim nasiljem k pri-klopitvL	.
Rusko . angleška trgovska pogajanja pretrgana.
LDU. London, 5. oktobra. »Evcning Standard« javlja, da so vsa pogajanja glede vzpostavitve trgovinskih odmošalev med Anglijo In Rusijo končnoveljavno pretrgana.
LDU. London, 6. oktobra. Angleško-ruska pogajanja glede vzpostavitve trgovinskih odnošajev se bodo nadaljevala šele, ko bodo ugodili angleškim ' zahtevam glede angleških ujetnikov na Ruskem.
Jonescu o mali antantL
LDU. Pariz, 5. oktobra. Take Jonescu Je v razgovoru z zastopnikom lista »In-transigeant« povedal, da namerava odpotovati na Angleško: čez en teden se vrne
v Pariz ta odpotuje v Prago m Beograd. - Pomen male entente se Je Jako povečal. Vse sporne točke med Čehoslovaško ta Poljsko bi se dale lahko odpraviti a) se Poljska ne bi več nahajala v vojnem spanja. Med državniki Romunije, Srbije Češkoslovaške ta Grške vlada popoln sporazum. — Take Jonescu mfsli, da bo tudi Poljska pristopila k mali ententi, Čije politika temelji na petih mirovnih pogodbah ta Je prflagodena politiki zaveznikov.
Rusi pristali na zahtevo Fincev.
LDU Helsingfors, 6. oktobra. Iz Jurjeva Javljajo: V današnji plenarni skupščini so pristali Rusi na finske zahteve. Otok Hog-land se nevtralizira šele potem, ko bodo zagotovljene mednarodne garancije za to.
Finančna konierenca v Bruslju.
LDU. Bruselj, 5. oktobra. Finančna konierenca Je imela v ponedeljek javno selo. Posamezne komisije so nadaljevale za-početo delo. Komisija za mednarodne ti-nance Je predložila svoje sklepe in odred-be, ki naj bi se Izvršile, da bi se javni tro-ški zmanjšali. Ostale komisijo še niso po-I dale svojih poročil.
češkoslovaški poslanik v Budimpešti.
LDU. Dunaj, 5. oktobra. Praški »Ve-| černik« Javlja: Za budlmpeštanskega poslanika Češkoslovaške ie imenovan bivši član tešinske plebiscitne komisije dr. Matouš.
Novo špansko ministrstvo.
LDU. Pariz, 6. oktobra. Program špati skega ministrskega predsednika vsebuie vzpostavitev notranjega miru v državi, pobijanje terorizma in zboljšanje delavskih zavarovanj zoper nezgode in izvedbo mirovne politike.
Nemiri na Irskem.
LDU. London, 6. oktobra. Iz Roscom-' monsa javljajo, da Je odredila angleško-irska policija obširne represalije, pri čemer so razrušili nekaj poslopij. Včeraj so oborožene tolpe napadle policijsko šolo pri Skibberconu Odnesli so orožje, poslopje pa zapaiili.
Občutna stavka v berlinski elektrarni
LDU Berlin, 6. oktobra. Stavka v elelc-trarnic! v Moabitu traja dalje. Zaradi tega Je popolnoma ustavljen promet cestnih že-leznic. Niti zasilni promet, ki so ga snoči odredili, se no more vzdržati. Zaradi pomanjkanja električnega toka so ustavili tudi telefonski in brzojavni promet. Vprašanje je, če bodo nocoj mogli Iziti večerni listi. DosedaJ se mir in red še ni kršil. Vendar pa se boje, da ne bi prišlo do nemirov ta so v to svrho ojačili redarsko posadko, ki straži elektrarnico v Moabitu.
Stavka nizozemskih brzojavnih uradnikov.
I.DU Amsterdam, 6. oktobra. Včeraj opoldne je pričelo tukaj stavkati nekoliko stotin brzojavnih uradnikov.
Rumena mrzlica v Mehiki.
LDU. VVashington, 6. oktobra. Po vsem vzhodnem obrežju Meksike je Izbruhnila rumena mrzlica. Potovanje v pristanišča v vzhodnem obrežju je prepovedano,
Gospodarstvo.
Borza.	|
LDU Dunaj, 5. oktobra. Nemške marke 540, romunski lej! 525, bolgarski levi 390, švicarski franki 4675, francoski franki 1975, Italijanske lire 1225, angleški funti 960, ameriški dolarji 280, novi dinarji 1045 —1095.
+ Razširjenje monopolskega zakona.
Kakor smo že javili je Izšla naredba o razširjenju monopolskth zakonov na ozemlju celega našega kraljestva. Finančni odbor ki rešuje to vprašanje je oziraje se na predloge monopolskth podjetij v Sloveniji ta Hrvatski spoznal, da bi bilo napačno razširiti ta zakon naenkrat in da Je koristneje, da sc monopolski zakon stopnjema prilagodi razmeram, ki vladajo v posameznih pokrajinah. Detajlne odredbe za prilagode-nje monopolskega zakona na vsa monopol-ska podjetja v državi bo izdelala posebna komisija.
;+ Carinske ugodnosti. Zagrebška trgovska zbornica javlja, da so carinske ugodnosti pri uvažanju strojev ta »Irovin aa domačo Industrijo in obrt podaljšanje do 23. septembra 1921. Naredba z retroaktivno pravomočnostjo še ni publicirana in se pričakuje v nekoliko dneh.
+ Dovoljen Izvoz žrebet. V sobotni seji finančno - ministrskega odbora se le dovo-
lil Izvoz 500 žrebet iz leta 1918 in 1000 žre. bet Is L 1919. ta 1920., brez zaslguranja valute. Izvažati smejo samo konjerejske zadruge. Imenovani odbor je tudi dovolil, da ae sme Izvažati za naše dijaške menze na Dunaju, v Pragi In Brnu sadje prosto carine.
+ Nova industrija. V Ptuju se osnuje tovarna, ki bo Izdelovala posamezne deie za razne stroje, vijake raznih kakovosti ter. Izvrševala popravila strojev in aparatov. Fabrtkacija vijakov je zlasti važna, ker je izvoz teh iz Avstrije prepovedan. Naši podjetniki bodo lahko dali vse stroje popraviti v tej tovarni. Tovarna začno obratovati okrog 10. t. ra. Podjetje bo imelo v zalogi poljedelske stroje, ki jih bo prihodnje leto samo izdelovalo, ter razne aparate Podjetje Je slovensko.
+ Finančni položaj Nemčije Na seji državnega kabineta 22. t. m. Je podal nemški državni finančni minister dr. Wirth razne podatke o finančnem položaju. Izredni proračun navaja primanjkljaj 37.7 milijard. Primanjkljaji pri železnicah In pri pošti pri tem niso vračumjeni. Celokupni dolg a fundlTanlm dolgom vred znaša 243,7 mlJiJard mark.
240. stev.
?72>
M i e tUL
* JUGOSLAVIJA* dne 7. oktobra 1080.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Na dan plebiscita ustavimo vsakomur list, kdor do 10. t. m. ni
noravtial oz. obnovil naročnine, če bo prikrajšan v čitanju podlistka in če ne bo točno in hitro izvedel rezultatov o koroškem plebiscitu, bo pač njegova lastna krivda. Položnice so dobili vsi. ki nimajo naročnine že plačane do konca leta. Našemu prvemu pozivu se je odzvala pretežna večina naročnikov, pričakujemo, da bodo tudi vsi ostali izpolnili svoio dolžnost.
— Razmejitvena pogajanja med našo iu avstrijsko delegacijo o me-ii od sv. Duha do Mure napredujejo počasi, ker avstrijski delegati trdovratno vstrajajo na svojem stališču in ne priznajo upravičenih zahtev naših članov razmejitvene komisije.
-- Sokolski ..Koroški dan“. Ker še aiso došla poročila iz cele državo. temveč le od nekaterih žup, ne moremo podati še končnega računa. Dosedanij dohodki znašajo cz 150.000 K — iz večine žup pa nimamo točnih poročil. Tako je s. pr. Saraievo poslalo danes 40.000 kros, ostanek pa še sledi. Denar se sproti nakazuje Narodnemu sveta za Koroško v Velikovcu.
•— Vprašanje petnih listov bo rešila mednarodna konferenca, ki se sestane čez nekaj dni v Parizu in bo regulirala vsa vprašanja o potnih listih, o formalnostih, o vidi-ranju in o taksah vidirania.
— Zima so bliža — kurjave pa ni. 'Tipoma so nastopili hladni, vetrovki dnevi. Mnogobrojne revne rod-dne se strahu tresejo pred zimo. ^er si ne morejo nabaviti kuriva. Kje.nai ima revež prihranjenih 500 K, da bi jih izdal za drva in najmanj toliko za premog? Po skrivnostni barantiji s trboveljsko družbo se jc tolažilo javnost, da bo za revne sloje priskrbljen premog po izredno nizki ceni. Nič ne slišimo in ne čitamo, da bi se obljubljeni premog delil. Sicer pa ie v današnji draginji težko	določiti	mejo	med
revnimi in boljšimi sloji. Uradnik z večjo rodbino	je isti	revež	kot
dninar, često pa še večji.
~ Trimesečni tečaj za gozdne čuvale v Kostanjevici. Julija, avgusta In septembra r.e je vršil pri kr. gozdnem hi domenskem oskrbništvu v Kostanjevici tromescčnl tečaj za gozdne čuvaje. Izmed 32 priglašenih prosilcev se jih }e sprejelo radi pomanjkanja prostora le 16. Dne 30. septembra so so vršile izkušnje. Izpit s prav dobrim uspehom jih je napravilo pet, z dobrim osem in z zadostnim trije.	Ker ie	velike
važnosti za naše	ljudstvo,	da se	pouči
v vseh panogah gozdno - gospodarske stroke, bi bilo želeti, da se v prihodnjem , leta udeleže tečaja tudi mladi posestniki.
Umrl jo v Veliki Loki na Dolenjskem g. Fr. Bizjak, župan In načelnik kraj. odbora Samostojne kmetijske stranke.
— Vpokojencl južne železnice pošljejo deputacijo v Beograd, naj ministrstvo prisili južno železnico, da jim da vsaj toliko pokojnine, da ne bodo gladu umirali. Dokazano je, da je umrlo že 15 vpokojencev južne železnice vsled pomanjkanja. Zadnja taka žrtev ie te dni v Laškem umrli vpo-fcojenl nadsprevodnik Avg. Majer.
— Za »Gosposvetski Zvon« so darovali: Inženir Kukovec, Maribor, 200 K: F. S. Gomilšek, župnik pri Sv. Benediktu o Slov, Goricah, 186 K kot zbirka; visoko-In srednješolci pri predstavi v Žužemberku 650 K; uradniki, oficirji in meščani v Stra-mici v Makedoniji 4000 K. Najlepša zalivala, živeli posnemovalci!
— Služba iiadučiteljlce je razpisana na štirirazredni dekliški ljudski šoli v Brežicah. (Uradni list 115.)
  Državna posredovalnica za delo.
Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 26. septembra do 2. oktobra 1920. dela 231 moških in 75 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 659 moških ta 55 ženskih delavnih moči Posredovanj se Je Izvršilo 166. V delo se sprejmelo: hlapci, Poljski delavci, dekle, mizarji, zidarji, te-Zldarski delavci, gozdarski delavci, p.lctarh' koti. kovači, livarji, bo!.
jenci, vaienkek'we' kuhar,ce- SObariCe’ V“"
— Pustolovska tatica in sleuarka Po
štajerski Sloveniji se že kakšen mes<* dni brez posla potepa, kakor smo že nedavno poročali, neko 18—201etno dekle, majhne močne postave in plavlh las. Preživlja se s tatvino in sleparijo. Okradla in osleparila je več družin v Mariboru, v Ptuju, v zadnjem času pa tudi v raznih krajih ob Železnici, ki pelje iz Maribora na Koroško. Pridaje si različna Imena In različne poklice, največkrat se izdaja pod imenom Hermina Lašič, dljaktnja realke, oziroma gimnazije. Lahko verne že opozarjamo, da ji ne nasedejo. Čudno je, da že tako dolgo vrši 3voj posel, ne da bi jo mogle oblasti prileti.
— Kdo ve kaj. Ivan Klojčnik, star okoli 10 let. baje iz mariborske okoltaa- bcec
starišev, je bil 13. m. H. taijel, ko se je potikal okoli južnega kolodvora v Zagrebu. Cez dva dni Je bil pripeljan v Ljubljano, kjer Je bil oddan v državni dečjl dom v Bohoričevi ulici 29. Vse poizvedbe po njegovih svojcih so ostale odslej brezuspešne. Kdorkoli bi vedel kaj o njem, naj to Javi poverjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani, oddelek za zaščito dece ta mladine.
— Pozor peki in trgovci z moko. Iz
krogov ljubljanskih trgovcev z moko smo prejeli: Pred nekaj dnevi je bil obsojen pred tukajšnjim okr. sodiščem neki tukajšnji trgovec, ker je prodajal pokvarjeno moko, kupljeno pri mestni aprovizaclji. Kakor Je pa dokazano, prodaja mestna aprovizacija še danes pokvarjeno moko. Kemično preiskuševališče Je spoznalo to moko za neužitno ta zdravju škodljivo. Peki In trgovci so torej v veliki nevarnosti, da bodo obsojeni na velike denarne kazni eventuelno v zapor, ako bodo prodajali to aprovizačno moko. Vprašamo državno pravdništvo, ali veljajo zakon! samo za trgovec, za mestno aprovizacijo pa ne?
— Protestni shod gospodarskih korporacij proti nadmernim novim davčnim
bremenom se vrši danes v četrtek dne 7. oktobra 1920 ob 2. uri popoldne v dvorani »Mestnega doma«. Podpisane organizacije vabijo svoje člane k čim najobilnejšl udeležbi. V znak protesta naj ostanejo trgovine ta javni loka« med shodom po možnosti zaprti. — Trgovska in obrtniška zbornica. Zveza tadustrijcev. Zveza trgovskih gremijev In zadrug. Zveza obrtnih zadrug. Gostilničarska zveza.
— »Društvo ljubiteljev poljskega naroda« priredi tudi letos tečaj za učenje poljskega jezika. Poljski narod je po številu drugi izmed slovanskih narodov, po kulturi pa zavzema med njimi eno prvih mest. Razgovor o otvoritvi kurza se bo vršil v petek, dne 8. t. m. ob 6. uri zvečer na realni gimnaziji na Poljanah, l. nadstr. Vabimo člane društva, pa tudi nečlane, zlasti dllaštvo, da se udeleže kurza v čim večjem številu.	k
— Društvo državne varnostne straže ter detektivov, policijskih uradnikov In pisarniških pomožnih moči za Slovenijo s sedežem v Ljubljani je priredilo 2. t. m. v Unionu svojo I. prireditev, ki Je lepo uspela. Poleg mnogobrojnega občinstva so se prireditve udeležili tudi predstavitelji raznih oblasti. Društvo se zahvaljuje vsem. ki so pripomogli k lepemu uspehu, kakor tudi vsem darovalcem, ki so s raznimi prispevki pripomogli k ustanovitvi podpornega sklada za onemogle varnostne organe ter njihove vdove in sirote.
— Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju v preteklem tednu izkazuje: 4 smrtne slučaje za grižo ta 12 slučajev obolelosti za grižo. Novorojencev je bilo 19, umrlo je 24 oseb.
— Veliko društveno veselico s koncertom priredi zveza Javnih nameščencev ta vpokojencev za Slovenijo v soboto, 9. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma. Na sporedu so koncertne točke, komični nastopi, prosta zabava In ples. Pričetek ob 20. uri.
— Osrednja zveza Javnih nameščencev ta vpokojencev Ima v četrtek, 7. t. m. ob 20. url v običajnem lokalu nujno odborovo sejo. Udeležite se le polnoštevilno!
— Društvo iugoslovrnsklh dobrovolj-cev za Slovenijo poziva vse člane, da se zanesljivo udeleže sestanka v četrtek 7. t m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Ker Je zadeva zelo važna, je udeležba obvezna.
— Našla se Je majhna rajava torbica sa dijake. Dobi se v našem upravništvu.
— 4 vagone lesa Iz skladišča družbe »Croatia« v Ljubljani so pokradli mizarski pomočnik Fr. Zakotnik, ključavničarski pomočnik Viktor Novak ta neki Fr. Podboj. Prvi je dobil 8 mesecev, drugi 4 mesece, Podboj pa 2 meseca ječa.
—- Pozor! Dotlčnl, ki Je včeraj v prodajalni Rogelj na Sv. Petra cesti pomotoma vzel zavoj s petimi zavarovalnimi ponudbami, se prosi, da iste vrne ali naravnost Vzajemni zavarovalnici, na Dunajski cesti št. 17 ali pa upravi našega lista	k
Maribor.
Mariborski kavarnarli so ood
oretvezo nove. oziroma povišane trošarine občutno zvišali cene. Dokazano ie. da znaša trošarina t>ri SKod.eljci kave 7 vinarjev, ceno so povišali pa za 30—50. Jednako dela-io eostilničarii in obrtniki. Tako bodo co trošarini udar teni zopet le proletarski konzumenti. profit bodo vlekli na v prvi vrsti naviialci In oderuhi.
Požar v Rožbahu Je nastal Iz neznanih vzrokov v noči ta nedelje na ponedeljek v stanovanjskem poslopju posestnika Fišerja. Požarna bramba Jz Kamnice je udušila požar, ki je ogrožal že tudi sosedna gospodarska poslopja.
Mariborsko ribniško društvo bo imelo sestanek v četrtek ob 8. zvečer v gostiln] nrl Ježu.
Tatvine V našem mestu se vedno bolj množe. Vsak dan se silil 0 večlh. Posebno kolesni tatovi so kaj pridno na delu, ker Je za ta »metje« Maribor vsled svoje obmejne lege še posebno prikladen. V zadnjih dneh sta bila znova ukradena dva blclkla. V ponedeljek zvečer je dose-da) še neznani lopov odpeljal kolo v vrednosti 2000 K mehantku Alfredu B. iz veže mestne elektrarne v Jurčičevi ulici. — Gospodu Albinu Brezniku, uradniku Južne železnice, so bile ukradene Iz stanovanja v Vojašniški ulici 7 skoro nove jahalne hlače in bela srajca. — Sobarici v gostilni pri Grosu je odnesel neki Maks Keršovec 400 K na prenočnini ta po vrhu še posteljno odelo.
Izgubila Je zlato vratno verižico gospa Frida Resman, nadučiteljeva soproga iz ClrilMetodove ulice 18, v soboto 2. t. m.
Celje.
Trgatev v celjski okolici Je končana.
Letina je bila srednja in vino, kar ga Je, bo dobre kakovosti. Novo vino se prodaja po celjskih gostilnah 16 krmi za liter.
jajca na trgu, če se slučajno dobe, znaša cena enemu 3 do 4 krone. V Zagrebu se ista prodajajo po 2 kroni komad. Kaj mislijo oblasti ukreniti v korist konsumen-tov?
Trošarina na vino, ki znaša 32 vin. od litra, je Imela po raznih celjskih gostilnah ta učinek, da so po nekaterih gostilnah zvišali cene vinu za 2 kroni.
Osebna vest. Višji poštni upravitelj pri poštnem uradu v Celju, g. Anton Mirnik, Je Imenovan višjim poštnim uradnim ravnateljem.
Mestna trgovska šola Je, kakor poroča
poverjeništvo za uk in bogočastje, podržavljena.
Zaradi pobojev v laškem okraju so dne 4. t. m. opoldne Izročili orožniki celjskemu okrožnemu sodišču šest pretepačev.
Vsakega nemškega agitatorja. k! hoče pod kakršnokoli pretvezo izvabiti od vas leRitiniacijo. vrzite enostavno skozi vrata J Nihče nima pravice zahtevati glasovalne izkaznice.
Koroško.
O stanovanjski mlzerUI, katera Je posebno akutna v našem mestu, smo že poročali v vašem cenjenem listu. Sedaj smo dobili novo stanovanjsko komisijo pod predsedstvom g. Ivana Prekoršeka, upravitelja naše javne bolnice. Gospoda Prekoršeka, katerega vsi poznamo kot agilnega moža, prosimo v interesu revežev brez stanovanj, naj ukrene vse potrebno, da se Izvrši pregled vseh hiš zaporedoma v mestu, in se odvzamejo stanovanja raznim ljudem, ki v mestu nimajo nikakih opravkov in se potem taka stanovanja nakažejo ljudem, ki Imajo tam svoje službe ta se potikajo po raznih zasilnih stanovanjih. V to pregledno komisijo naj bi bHi pozvani tudi člani Iz delavskih slojev. Na ta način bi se pridobilo mnogo stanovanj in ljudje, kakor razni penzfjonlsti, vdove Itd., bi pa lahko ravnotako stanovali po deželi. V Savinjski dolini ie n. pr. več gradov, ki so popolnoma nezasedeni in bi takim ljudem prav lahko služili v stanovanja. Izventega pa niso niti predaleč oddaljeni od mesta. Upamo, da bo nova stanovanjska komisija te vrstice upoštevala in šla na delo, ker zima ie pred durmi in zadnji čas je tudi, da se prične že vendar v tem oziru z energičnim delom.
Po nekih gostilnah po Colja se čuje zadnje dni ob večerih pravcato nemškutar-sko razgrajanje. Pojejo se Izzivalne nemške pesmL Bomo menda res tudi v Celju prišli kmalu do istega, kakor v Maribora. Takim razgrajačem naj se brezobzirno ohladi njihova nemškutarska vročekrvnost In naj odidejo svoje pesmi tulit v tevtonske gozdove.
Dostavljanje pošte v našem mestu se vrši sedaj samo enkrat na dan. Pred vojno se Je dostavljala pisemska pošta trikrat, med vojno pa dvakrat dnevno. Dostavljanje pošte dnevno samo enkrat ne odgovarja sedanjim časovnim razmeram ta bi bilo v interesu celjskega prebivalstva nujno želeti, da bi se zopet uredile tudi ▼ tem oziru normalne razmere. Dajmo ta poskrbimo, da pridemo iz nedostatkov vendar zopet enkrat v normalne razmere.
Volilno gibanje se je tudi v našem mestu pričelo. Razne stranke že pridno prirejajo volilne sestanke, na katerih se ras-zravlja o podrobnem delu pri bodočih volitvah. Volilni boj bo tod! v celjskem okrožju zelo zanimiv, ker sl bo stalo nasproti krog 6 različnih strank.
Vsled naredbe deželne vlade, po kateri so prldeljeni razni kraj! celjske okolice policijskemu oddelku okrajnega glavarstva, so organi Istega pričeli opravljati stražilo službo s 1 oktobrom po teh krajih.
Na celjski pošti ie	sprejet	v
službo pomožni uradnik Hadd, ki se Je svoj čas izrazil, da ie slovenski jesik »Kaffernsprache«. Ta neinškonacijonatal petelin je bU ob prevratu odpuščen iz službe. Baje mislijo sprejeti na celjsko pošto še par takih odpuščenih nemških petelinov.
Socijalno dem. stranka Je minulo nedeljo imela v veliki dvorani hotela »Unkm« manifestačni shod. Poročal je Etbta Kristan. Poslušalcev Je bila polna dvorana. Po shodu so proglasili Kristana kandidatom.
251etnlco svojega delovanja kot cerkveni pevovodla ter vodja celjske cerkvene glasbene šole je obhajal 3. t m. g. Dragotin Bervar. O. Bervar si ta pridobil mnogo zaslug v narodnem ozira. Dosegel Je, da se je v mestni opatijski stolici Izpodrinilo nemško petje. V boju za isti smoter v Marijini cerkvi pa je podlegel mahinacijam takratne nemškutarske klike pod Hlibnerje-vo komando, in to vsled bojazni ta popustljivosti višjih gospodov. Jubilantu želimo še mnogo let!
Vinska trgatev kluba slov. napr. akademikov v Narodnem domu v korist Koroške je bila precej dobro obiskana. Nudila je navzočemu občinstvu precej zabave. Pozornost je posebno vzbudil nastop viničarjev in viničark ter prav originalnih »redarjev«. Vojaška godba Dravske divizije je pridno svirale v veselje raznih plesalcev. Tako je upati, da bo imela naša Koroška tudi nekaj dobička od te prireditve.
Shod Invalidov, ki se jo vršil 3. t. m. v celjskem »Narodnem domu«, je bil po-voljno obiskan. Razpravljale eo se razne zadeve, tlčoče se invalidskih Interesov. Sklenilo se Je, začasno ostati še pri centrali. Predsednikom se ie izvolil g. Finžgar,
Na vsako osebo v Nemški Avstriji pride 141.750 kron državnega dolga. To so strašne številke. — Nemci bi radi pridobili Korošce za Nemško Avstrijo samo radi tega, da bi pomagali plačevati te velikanske avstrijske dolgove. Da pride res tako velik dolg na eno osebo, je izračunala popolnoma nepristranska oseba, in sicer znani ameriški finančni strokovnjak Frederic Austin. Korošci, glasujte za Jugoslavijo. da vas Nemška Avstrija ne dene iz kože.
Koroškemu delavstvu ie prinesel „Naprej“, glasilo soc. demokratične stranke, poziv, nai glasuje za Jugoslavijo. Sedaj se delavski sloji ne bodo mogli izgovarjati, da jih vabijo k glasovanju za Jugoslavijo le nacijonallstične stranke. Posebno prepričevalna sta članka stranke v „Naprejevem“ oklicu:	.,Za	Indu-
strijskega delavca ie tam bdi«, kjer le več kruha. Obstoi tndustri-jalnega delavca le tam boljši, kier so dani pogoji za rtevol Industrije. Vsi tl pogofl pa so dani malokje tako kakor v Jugoslaviji. Koroški delavec, glasu! tore! tudi tl le za Jugoslavllo!
Nemci In nemškutar]! Izvabljajo ponekod glasovne legitimacije našim Hudem. Zato opozarjamo Koro:
šce, da nima nihče pravice, jemati legitimacije. Vsakogar, ki bi to storil. naznanite takoj pristojni oblasti. Ako Vam je legitimacija odvzeta, si priskrbite drugo l
Nekaj dobrega je Je prinesel plebiscit koroškim Slovencem. Nikdar še ni bilo na kmetili toliko papirja, kakor so ga sedal brezplačno nanosili in-raztrosili Nemci. Naše gospodinje bodo imele še dolgo dovolj papirja za podkurjavo. za zavijanje klobas in masla. Dobro za naše založnike je tudi, da so Nemci pokupili vse slovenske slovnice in berila ter se v potu obraza učili slovenščine, da so mogli skovati slovenske letake in brošure. Pri tem delu so se nekateri prevajalci tako poglobili v slovenščino, da sedaj nehote govorijo slovensko ter bodo pri glasovanju v coni B dne 31. oktobra tudi glasovali za Jugoslavijo. —
Užaljeni Lah. Predsednik okrožne plebiscitne komisije, italijanski podpolkovnik Trenti se je pritožil pred par tedni v dolgem, dolgem pismu na glavno komisijo vi Celovcu, češ. da vojaki, orožniki in tinancarja v glasovalnem ozemlju njega in njegovih tovarišev ne pozdravljajo dovoli spoštljivo. Kot posebne grebe našteva, da mnogi namenoma ne pozdravljalo ali pa ostajalo pri pozdravu v nevojaški poziciji (s smotko v ustih, roke v žepih, brez čepice, ležeč itd.) tako da namenoma zavzamejo indiferenten položaj. Tako pravi užaljeni italijanski gospod, ki dalje zahteva, nai plebiscitna komisija nauči manir jugoslovanske in tudi avstrijska uslužbence, ki so si v nespoštljivosti do laških oficirjev baje popolnoma jednaki.
Šport in turistika.
Nogometna tekma. Danes oh 16. ari
se vrši na prostora Ilirije prod drž. kolodvorom nogometna tekma Ilirija rez.:, Sparta.	**“
Dve prvenstveni nogometni tekmi sta se vršni v nedeljo 3. t. m. v Celju. Prva Športni klub Celje proti »Slavili« 10 : 0 v korist Športnega kluba, draga Športa! klub Vojnik proti »Svobodi« 5 : 1 v korist »Svobode«.
Gledališče in glasba.
Koncert Zlatka Balokovlča, Id se Je
vršil B. t. m. v veliki dvorani hotela »Union«, Je ob precejšnji udeležbi občinstva Izborno uspel. Na glasovirja ga Je spremljala njegova sestra Zora Balokovl-čeva. Igra glasovi tega jugoslovanskega umetnika Je napravila globok utls na občinstvo ta ga zelo navdušila. Koncert štejemo lahko med enega najlepših, kar smo jih hnell zadnje čase priliko slišati v Celju.
Pokrajinske vesti.
Trbovlje. Pevsko društvo »Zvon« preloži vsled nepričakovanih ovir za 9. t m. napovedani koncert na 24. t. m. ob 8. zvečer.	k
Zagorje ob Sari. Tukajšnja podružnica splošne organizacije vojnih invalidov Je priredila minulo nedeljo ▼ Sokolskem domu veselico, kt Je bila dobro obiskana navzlic temu, da so tudi komunisti Imeli Istega dne svojo prireditev. Da Je bil uspeh tako lep, gre zasluga v prvi vrsti predsedniku glasbenega društva g. Hladniku ta veetn gospodom ta gospodičnam, ki so rprizorlll Igro »Mutasti muzikant«. Lepa hvala gre tudi tamburaškemu zbora, ld Je med prireditvijo tako neumorno svtral.
Laško. V Laškem vladajo tako neznosne draginjske razmere, da Jih n! več prenašati. Uradniki smo so veselili sedal na povišanje plač, pa že za naprej ta za nazaj
tos se je naselila tukaj neka branjevka tel obljubila prodajati Južno sadje ta sočivje, Zdaj pa pokupi od kmetic vse in primoran st I« k njej kupovat. — Urad zoper verižnike ta navijalce cen, pridi na pomoč!
PRISILNO PUŠENJE TOBAKA V AN« GLIJL
Londonski mesta! svet ta nedavna sprelet predlog, po katerem se dovoljuj« učencem ta učiteljem v večernih šolah, d« smejo tudi med poukom pušlti tobak. To ni za nas prav nlkaka novost, pripominja neki angleški list. Ko se Je tobak prvič pojavil v Evropi so mu pripisovali lastnost, dl varuje pred oteuženjem. Zato so 1. 1665., kfl je razsajala v Angliji kuga, prisilili vse dl« laitvo v Etonu, da Je moralo vsako jutro v šolskih vrtovih pušlti. Tej dolžnosti se ni smel noben dijak odtegniti. Neki tak mlad kadilec Je pripovedoval pozneje učenjaka Haermesu, da ves čas svojega šolovanja v Etonu ni bil nikdar tako izdatno pretepen, kakor nekega Jutra, ko se Je branil nušitl tobak. Sicer pa ni bila samo e tonska šola, ki se je na tako energičen način zavzemal« za pušenle tobaka. Hugenot Misson, ki Je 1. 1697. obiskal Anglijo, ie v svojih zapiskih zapustil sledečo pripombo: Celo ženske s« pokadile precejšnje množine tobaka 1« otroke v Worcestershiru so pošiljali v šola z mogočnimi ptpmml v ustah. Med šolskimi odmori so sesali lz pip vsi z enako vztrajnostjo, učitelji kakor učenci.
Drobiž!
* Denarja kot smeti. Po obvestilu h« naačnega komlsarijata ruske sovjetske re« publike znaša do 1. Julija natisnjena množina bankovcev v Rusiji za 475 mjlijard rubljev. Od 1. julija do 1. oktobra se je natisnilo nadaljnlh 400 milijard rubljev. Najmanjši bankovci so po 1000 rubljev, najviš-Jl pa po 25.000 rabljev. Bakovci se tiskajo v štirih tvomlcah: v Moskvi, Petrogradu,
Pensl ta Permu. Denarja pa Imajo v Rusiji
so nam najpotrebnejše podražili, tako da se | ^ot smeti, samo da ni nič vredno.
povišanje ne bo prav nič poznalo. Tisti, ki smo navezani na gostilniško hrano, smo posebno ubogi. Ko se je po preobratu živina nekaj podražila, gostilničarji niso pozabili povišati cene obedu In večerji. Ko pa je letos cena živine padala, niso mesarji in gostilničarji ničesar hoteli vedeti v znižanju. Sedaj, ko se govori, da cena živini zopet raste, se cene zopet zvišujejo. Ravnotako so pri nas drage meblirane sobe, drago je pivo ta moka. Usnje prodala neki trgovec s 50 kronami dobička pri kg. Cene tudi niso pri vseh enake, zlasti pri čevljarjih. Nekateri računajo za podplate 60 kron, drugi 70, tretji pa 90 kron. Svojčas »o prinašali kmetje kakšna živila n« trg. Le-
* Usoda zdravnikov. Z Dunaja poročajo: Dr. Samuel R. 571eta! zdravnik, ni mogel zaradi slabega zdravja Izvrševati svojega poklica in le trpel pomanjkanje. v, listopadu minulega leta Jc izvr po z samomora s tem, da ie zavžfl strup Ali oteli so mu življenje ta ga stanovski tova-2»HI gmotno podprli. Tc dni pa so naSli drji* Samuela R. zopet otrovanega. Na mizi J« ležal listek, na katerega je bil napisal: Dragi tovarlšll Izkažite pravo človekoljubje. Ne poiskušajte me oteti. Dajte ml mirno umreti. Moje truplo naj služi v znanstvene namene 1« — Doktorja so spravili v brez« nadejn©ra stanja v bolnico, kjer le kmalu nato umri.
Stran 4.
»■—— 111	mit
v JUGOSLAVIJA* dne 7. oktobra 192Q.
240. štev.
Hrovat & Komp. Ljubljana.	MB
Časopise, knjige, brošure, cenike, I® ®ke, lepake, vabila, vzporede, raCune kuverte in pisemski papir s ffirm©, vizitke, naslovnice Hd. natisne hitro* lično In ceno
Zwema tiskarna hm
s v Liubii&ni, Stari trs 19- ^
Naročila sprejema t*i«fl upravnlltvo »JitKciiavt^11 v Ljubljani, fterfjln (tf C ter ntene pedtvinEte v Mariboru, davni trg s v Celju, Kralja Petra cesta In v Ptuju, Preiernova cesta.
Malt oglasi.
Pr©da se s
GOSTILNA se proda pri Mariboru z 2/2 orala zemljišča ter inventarjem, potem GOSTILNA s 4 orali zemlje, 2 minuti do farne cerkve, končno PEKARIJA.
POSESTVA, HIŠE, VILE, TOVARNA Itd.
potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska 3.	1914.
POLICIJSKI FES, dobro dresiran, 4 leta star, se proda za 3000 K. Ogleda se od 9. do 12. ure v kavarni »Prešern«.	1913.
POPOLNOMA SUHA BUKOVA DRVA, vsako množino sc dobavlja, Akacijeva cesta štev. 10, Tramvajska postaja. Sv. Petra cerkev.'	1912
LOVSKI VOZ s 4 sedeži, skoraj nov, sveže lakiran, se proda. Posest Hartenstein, Slov. Gradec.
Železne cevi za napeljavo vodovoda ALI PLINA
prodam okoli 5000 metrov v premeru ene cole po jugoslov. K 48 za tekoči meter, in okrog 2000 metrov v premeru ene ta četrt cole po Jugoslov. K 58 za tekoči meter.
Iste zdrže pritisk 20 atmosfer. Tvrdka J. Razboršek, Stadrtno pri Litiji.	1907.
MODERNO POHIŠTVO IZ CEHO-SLOVAŠKE
se proda:	Jedilna soba za 12 oseb
Kč 26.000, spalna soba Kč 22.000, salonek Kč 5000, kuhinja Kč 3000. Ogleda se lahko vsak dan popoldne od 3. do 4. ure Pot v Rožno dolino št. 8, vila PIck.	1905.
HIŠA V MESTU Z MALIM VRTOM se proda. Stanovanjc se lahko takoj nastopi. Naslov v upravi.	1900.
OBLEKA, GALOŠE.
Na prodaj skoraj 2 novi, temni obleki, en površnik, 3 zimske suknje, 1 galoše št. 40 (skoraj nove, moške), 5 klobukov št. 57, 2 para modnih hlač. Obleka prlstoja manjšemu, močnejšemu gospodu. Ogleda se v Oorupovi ulici št. 3/II, levo.	1903.
1 GNOM-BENCINOV MOTOR prodam zaradi pomanjkanja Ilovice, 10 HP in stroj za izdelovanje opeke s transmisijo vred. Mijo Grobotek, Boli. Bistrica.
HIŠA Z LEPIM VRTOM IN HLEVOM
primerna za obrtnike, tik glavne ceste v Trbovljah, se proda. Več se Izve pri lastniku Ivan Orešnik, zaloga pive Union, Trbovlje.	1873
I	Kisp!	se:
j PETROLEJSKE VRČE IN ZABOJE
kupujemo (zaboj z dvema vrčema) po 58 K, posamezne vrče po 22 K, franko postaja odpošiljatelja. Hrovat & Komp., Ljubljana (poleg realke).
LES.
Kupujem hrastove, bukove, borove in me-cesnove žel. prage, šveiarje vsake dimenzije kakor-tudi posebni les. (Exfraiiolz.) Ponudbe na Franc Drobnič, Laško. 1909.
SSažfee:
DVA MIZARSKA POMOČNIKA IN ENEGA VAJENCA
sprejmem v delo s stanovanjem ta hrano. Plača po dogovoru. Avgust Terpinc, mlajši, mizar, Kamnik.	1911,
IZURJENA POMIVALKA
se sprejme takoj. Vpraša se v restavraciji pri »Slonu«.	1904.
ZA VEČJO ORAŠČINO V BLIŽINI CELJA se Iščeta en IZVRSTEN KOVAČ za kovanje vozov In podkovanje konj ta en spreten kolar, oba, če mogoče z večjo odraslo družino, ki bl bila porabita za poljska dela ta vinogradska dela na graščini. Oba dobita prosto stanovanje in nekaj zemlje «a
lastno rabo to bi smela prevzemati tudi dela za okpličane na lastni račim. Ostali pogoji ustmeno. Pojasnila daje Ivan Er-Iiartlč, odvetnik v Celju.	1908.
DVA DOBRA MIZARSKA POMOČNIKA
za strojno delo rabim. Plača po dogovoru. Anton Goršek, mizarski mojster, Laško.
ZA NAPISE NA STEKLO, KOVINE ITD. Specialni prvovrstni atelje, Filip Pristou, Hotel Malič.	1840.
PISEMSKI PAPIR v mapah so/io v veliki Izbiri, RAZGLED-NICE umetniške to druge, na debelo In drobno pri L, Pcvaleb, Ljubljana, 2idovska ulica 4.	1703.
KUVERTE, trgovske ta kanclljske, PAPIR, konceptnl ta kanclljski, NOTNI PAPIR, KONFETI, KOPIRNI SVINČNIKI (olovke), PEČATNI VOSEK Itd. na debelo in drobno pri L, Pe-valeb, Ljubljana, Židovska ulica 4.
ČISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja to ponudbe sprejema od 50 kg naprej po najnižjl dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 1396 ENA BREJA KOZA se cono proda. Prule št. 6.	1915.
f!t
Korcmka. — Spisa Carantanus. — Z barvnim zemljevidom Koroške, Cena 4 K.
Gosposvetsko polje. Spisa! dr. Bog. Vošniak. Cena 2 K.
Naša Istra. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K.
Jugoslovanska žena za narodov0 svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K.
Slovenci, Slovenke! Stojimo tik pred odločitvijo, tik pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost ie. da se zavedamo svojih pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da smo poučeni o naših najbolj perečih vpra šanjih. Naročite te knjige in širite ji! med ljudstvom!
Naročajo se pri »Zvezni knjiga. . ni» v Ljubljani Marijin trg 8 in v vseh podružnicah »Jugoslavije« k-, v vseh knjigarnah.
Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista fesa© ne ustavit ose?
i«n——«r ni—iiii—i ■—m — 1 ■— ■.  juaneuriauu«*
la apno
v kosili in zdrobljeno dobavlja na vagone
„AV A“ tovarna, Laško.
Priporočajte In razširjajte ,Jugoslavijo*
Oblast, konces. informačni zavod
Drago Beseljak
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne.
Pientcu, Jelam, zob, pasulj, kulturne, mast, slanlnu 1 sve ostale zemalj. proizvode te
prženi ječam
(sladim kavn) nudi izvozničkn i uvoz IČba trgovina
Milan P. Jovanovič
Mitroviča, Srem.
Trstje
za strope izdeluje tn prodaja na debelo in drobno m* po K 4*80, pri večiih naročilih znaten popust, Ant. Stolnar* Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771
zaMno rofotsa
po mižali uh
po zmerni ceni nudijo na vagona
Jokic i Švab. Dalj.
DRVA
lopa in suha, žagana, cepljena se dobe zopet v Kolodvorski ulici št. 18.
Kot gospodlnfo
sprejmem čisto in pošteno žensko, ki zna knhati in pospravljati. — Nastop službe takoj. —• Vpraša se v trgovini gospe M. Jeglič, modistinja, Slomškova ulica štev. 27.	1700
razprodaja na drobno in debelo v vseh poljubnih številkah le:
»Tvorna čevljarska zadruga* v
Panonska ulica štev. 9.
Razpošilja tudi po povzetju s pošto.
Ptuju,
1588
Charles Princ
Ljubljana,. .
Samostojen knjigovodja
In korespodendent, starejša moč, absolvent prve dunajske trgovske akademije, čeli za popoldansko ure od 2.-6. primernega zaposljenja. Dopisi pod »Popoldan 20* na snončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 6	1702
Manufaktura
Zaloga z Turjaški trg 1. Pisarna t Židovske u. 1/1.
pri banki ali drugem trg. podjetu
lile
absolvent treh letnikov trg. akademije. Cenjene ponudbe pod .Bančni uradnik* na Anoncno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Pohištvo! Pohištvo!
Spalne, jedilne in gosposke sobe. — Salonske in kuhinjske opreme od navadnega do najsolidnejšega izdelka. — Vseh vrst pohištva na drobno in na debelo po jako ugodni ceni v zalogi pohištva
Karola Preis-a, Maribor, Slomškov trg Št. 6.
Cenike brezplačno. Za ogled na razpolago brez obveze za nakup
Aktualno I	Aktualno i
Dr. Josip Smodlaka:
Načrt jugoslovanske ustave.
Cena K 28*—. IH
Dobiva se pri Hrv. šiamp. zavodu d. d., Zagreb, Marovska ul 24.
ŽSčnlkov
In
zgane žice
Javna dražba
koruzne moke in zdroba.
7. t. m. ob 10. uri se proda na javni dražbi v skladišču „Jadrana", na Dunajski cesti štev. 9 tri in pol vagona koruzne moke in en in pol vagona koruznega zdroba.
Jabolka, hmelj
vsako množino kupuje kakor običajno vsako leto tudi sedaj letos
v
v poljubnih dimenzijah, nudimo več Blago užitno le za živino. — Proda se le cela partija
vavonov, po najnižjih dnevnih cennb,;	.	TT *	.	,	,
‘	J	1693	skupaj.	— Vreče pn blagu.
iz skladišča:
po svojih zastopnikih v sledečih krajih:
Maribor, Pesnica, Kungota, Cmurek, Št. Andraž pri Velenju, Šmartno v Rožni dolini, Šmartno ob Paki in Mozirje za gornjo Savinjsko dolino.
Producenti se blagovolijo direktno obrniti na kupovalce, kajti pri velikem obsegu ni možno vsaki stranki iz Mozirja odgovarjati. Plačam najdražje po dnevni ceni.
Se priporočam
Rudolf Pevec.
•H
Priporočafo se sledeče domače tvrdke:
Avtogaraža
Popravila vseh Btrojev Šušteršič & drug.
Kleparstvo
Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8.
Restavracija
Krvarič, Prešernova ulica.
Skladišče, javno
Balkan, Dunajska cesta 33.
Pisalni stroji Kontrolne blagajne
prodaja in popravlja Prane Bftr, Cankarjevo nabr. 5.
Skladišče, špedicijsko
Dunajska c, 33 (Telef. 366).
Špedicija
Uher J. & A. Selenburgova ul. 4, Telefon št. 117.
Slikarstvo, pleskarstvo
Stare P. Franc, Florjanska ulica. Ivan Martinc, Poljanska c. 20.
Špecialna trgovina
z juveli in zlatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3.
Orodije in tehnične potrebščine
Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37
Trgovina
S špecerijskim in delika lesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica.
s klobuki Ivan Soklič, Stari trg št, 4.
h papirjem Uranus, Mestni trg 11.
s pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16.
s pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6.
• čevlji
Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 28.
s špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10.
z vsemi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo
Tičar A., Selenburgova ulica 1.
s železnino
Erjavec & Turk »pri zlati lopati« Valvazorjev trg 7.
z gramofoni in godbenimi inštrument) Raaberger, Sodna ulica.
šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c 15.
z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19.
v Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c. 10.
Odzovorni urednik Anton Pesek
Tiska »Učiteljska tiskarna« yt Ljubljani.