22 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 MARIBORSKI KOSITRARJI MARJETICA SIMONITI K obrtnim dejavnostim, ki so se v naših krajih razvile razmeroma pozno, moremo šte- ti tudi kositirarstvo. 17. in 18. stoletje je ob- dobje, v katerem zaznamuje ta obrt pri nas največji razcvet. Značilno za kositrarsko obrt, en01 najbolj, meščanskih obrti je, da so jo pri nas v 18. stoletju pogosto opravljali priseljeni obrtniki iz severne Italije, ki so se v drugi ali tretji generaciji popolnoma as;i- miliraii z domačim prebivalstvom tako, da sa- mo še tuje zveneča imena spominjajo na nji- hov izvor. Za Štajersko lahko celo rečemo, da BO italijansiki kositrarji v 18. stoletju ena- kovredni domačinom ali da celo prevladuje- jo. Medtem ko v 17. stoletju na primer v Ma- riboru delajo mojstri z nemško zvenečimi priimki kakor denimo Jaikob Bräzl (Grazi, Grätzel), Matej (Mattheus) Weisshaubt in njegov sin Martin, se pojavi leta 1721 v Ma- riboru prvi predstavnik kositrarsike družine CaminoUi, ki je tu delala več kakor sto let. Prav tako je bilo v Ptuju: tu delujejo v 17. stoletju družina Pavla Peltier j a (Pelsler), P'ranc Schattner in verjetno Ivan (Hanns) Ehmann (Ehemann). V 2. polovici 18. stoletja se pojavi v Ptuju Italijan Ambrož Vadi (Wa- ty) in za njim družina Janeza (Joannes) Ce- ruttija, ki je z Vadijem povezana tudi s so- rodstvenimi vezmi' in dela še v 1. tretjini 19. stoletja, ko kositrarstvo počasi zamre v vseh naših krajih.^ Namen tega sestavka je bolje spoznati ma- riborske kositrarje, posebno kositrarsko dru- žino CaminoUi. Poleg arhivskega gradiva, ki Je vsaj do neke mere preučeno, se je ohra- Slika 1 Pečat In podpis Mateja Welsshaubta na pomočniškem pismu iz leta 1639 (Deželni arhiv, Gradec) nilo skromno število izdelkov teh mojstrov, ki so prav zaradi tega tem bolj dragoceni. Ohranjeni predmeti govorijo o kakovosti in raznoličnosti kositrarskih izdelkov in o željah ter potrebah naročnikov. Gre predvsem za predmete vsakdanje rabe, za inventar meš- čanske hiše. Le redko so kositrarji dobivali zahtevnejša naročila, mednje moremo gotovo šteti izdelavo cehovskih vrčev. O mariborskem kositrarju Mateju Weisshaubtu ni mnogo podatkov. V Mariboru se omenja pred letom 1630.3 Nada- lje je znano, da je vzel 1. 1643 svojega sina Martina v uk in da ga je zaradi neposlušno- sti predal drugemu mojstru, in sicer Jako- bu Bräzlu, o katerem tudi ni mnogo zna- nega.* Martin Weisshaubt se je preselil v Ju- denburg, kjer se omenja še leta 1662.' Ver- jetno se je samo izšolal v Mariboru. V Sta- jerslkem deželnem arhivu v Gradcu hranijo pomcčnišiko pismo, ki ga je leta 1639 izdal mariborski meščan in kositrarski mojster Maltej Weisshaubt pomočniku Jakobu Knezu (Khnesu) iz Celovca. To pomočniško pismo je pomembno zato, ker ga je poleg drugih obrt- nih mojstrov (peka, dveh podkovačev, klobu- čarja, jermenarja, mizarja in knjigoveza) podpisal tudi Matej Weisshaubt in ga označil s svojim žigom. Poleg monograma M W je v pečatu upodobljen vrč. Iste motive, ki jih je Matej Weisshaubt uiporabü pri svojem oseb- nem pečatu, najdemo tudi na znački, s kate- ro je žigosan cehovski vrč mariborskih sodar- jev iz leta 1633 v Pokrajinskem muzeju v Mariboru (inv. št. N 2981), (slika 2). Z goto- vostj'0 lahko torej vtisnjeno značko na vrču pripišemo Mateju Weisshaubtu in s tem tudi vrč, ki je doslej edino znano signirano delo tega mariborskega mojstra ipri nas. Vrč je lep primer uslučenih cehovskih pivskih posod, kakršne so bile v rabi od 16. stoletja naprej. Dokumentarno vrednost mu daje vgraviran napis v lovorjevem vencu na zgornji polovici Irupa (DISE KANDEL. HAT. EIN / GANZ. ERSAMBES. HANT: / WERCH. DER. PIN- TER. ALHIE / ZV. EINER IMER. WEREN- TEN / GEDACHTNVS. BEI. DER. LAD. ZV / VER BEIBEN, MACHEN. LASEN / : 16.33:) in pod njim napis iz leta 1839, ko je bil vrč obnovljen. V spodnji ^polovici trupa so vgra- virana imena leta 1839 predsedujočih v cehu. Takrat ista bili vrču dodani tudi obe uliti fi- guri na pokrovu in pipi. Ulita plastika moža, sedečega na sodu, in način graviranja napisov dovoljujeta sklep, da je bil vrč popravljen v KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 23 delavnici Franca Ksaverja Caminollija IL, ki jo je leta 1832 prevzela njegova žena Tere- zija. Isto plastiko moža na sodtU najdemo namreč tudi na cehovskem vrču vuzeniških splavarjev iz leta 1829, ki je signiran s Caminollijevo značko.' Matične 'knjige, ki sicer tako zgovorno pri- čajo o zasidranosti neke družine v določenem kraju, o Weisshaubtu in o Bräzlu popolnoma molčijo deloma zato, ker ne sežejo tako daleč v prvo polovico 17. stoletja. V Mariboru je arhivsko izpričanih pet ko- sitrarslkih mojstrov iz družine Caminoiii. Ma- loštevilni ohranjeni izdelki pri nas so ozna- čeni s štirimi značkami. Prva pripada Jožefu CaminoUiju iz druge polovice 18. stoletja, letnico pod mestnim stolpom bi še najlažje prebrali kot 1754. Druga je morda oznaka Carla Caminollija ali Jožefa Caminollija II., česar ne moremo z gotovostjo trditi. Po ob- liki je podobna znački Jožefa Caminollija I., vendar je premalo ostra, da bi laMko razlo- čili monogram ali letnico nad mestnimi istol- povi. Utisnjena je na vrču, inventarna števil- ka N. 3025 v Pokrajinskem muzeju v Mari- boru. Vsekakor gre za mariborski kositrarski izdelek, saj je mestni grb dovolj razločen in nedvomno gre za delo enega člana družine Caminoiii. Stilistično je vrč premalo izrazit, da bi ga lahko določneje datirali kot delo Carla Caminollija v čas od 1720-43 ali v čas delovanja Jožefa Caminollija II. (1759—1812). Drugo objavljeno značko pripisuje Georg Wolfbauer^ Francu Ksaverju CaminoUiju I. S to značko je žigosan krožnik, inv. št. N. 3542 v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Verjetno je uporabljal isto značko tudi nje- gov sin Franc Ksaver II., ker je z njo signi- ran cehovski vrč vuzeniških siplavarjev iz leta 1829. Takrat je bil Franc Ksaver I. star 73 let in gotovo ni več delal. Izdelke teh dveh mojstrov je zelo težko ločiti med seboj, ker gre za izredno majhno razliko samo v robu značke, Iki je pri Francu Ksaverju I. okrašen z nizom pik, pri ostalih predmetih pa je rob gladek, oster in mnogokrat v celoti ni jasno viden. Značke so v večini primerov deloma premaknjene, deloma zabrisane. Verjetno je Franc Ksaver II. svojo značko samo prilago- dil ali popravil, saj ni bilo poitrebe po novi znački, ker je sin nadaljeval očetovo tradi- cijo ne samo v pdklicu ampak tudi pri imenu. Leta 1720 ali 1721 se pojavi v Mariboru ita- lijanski priseljenec, kositrarski mojster Carl Caminolli (Kominali), prvi predstavnik te italijanske družine, ki se je tu ustalila in si za svoj novi dom izbrala Maribcxr. Kot izučen kositrar se je lotil svoje obrti, ki se je nato prenašala v družini z očeta na sina tako, da i poznamo kar pet mojstrov CaminoUijev, ki so več kakor stoletje izdelovali mairiborsikim meščanom kositrno posodo. Za Karlom, ki se ; je leta 1743 preselil v Zagreb, je sredi 18. sto- i letja (verjetno 1752 ali 1754) prevzel delav- nico po daljšem prerekanju zaradi priznanja mojstrstva oziroma zaradi sprejema na to mesto sin Jožef Caminolli I. in jo je nato vodil vse do svoje smrti leta 1779 (star 59 let). O njegovem osebnem življenju govore podatki iz matičnih knjig. Vemo, da je bil dvakrat poročen in da je imel deset otrok, od katerih sta važna sinova Jožef in Franc ; Ksaver, ki sta se pri očetu izučila kositrar- ske obrti. Jožef Caminolli I. je imel hišo v Gosposiki ulici št. 28 s pravico do kositrarske j obrti. Hiša je prešla po njegovi smrti leta j 1783 v last kovaškega mojstra Albinsberger- j ja. Jožef Caminolli I. je pomemben zaradi te- ga, ker poznamo njegova dela, ki so oprem- ljena z mojstrsko značko. Zanjo je uporabil predpisani mestni grb in mu dodal svoji ini- ciali I. C. V Pokrajinski muzej v Mariboru je priromalo pet skled s takšno signaturo (inv. št. N. 2974/4, N. 3026). Od skled velja omeniti ono z dvakrat stopničasto pogloblje- nim dnom in s pritaljenima zvitima ročaj e- Slika 2 Cehovski vrč mariborskih sodarjev Iz leta 1633, Maribor, Pokrajinski muzej 24 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Slika 3 Skleda, izdelek delavnice Jožefa Camlnolllja I. (1752—1779) ma. Po obliki je preprosta, s smislom za pro- porce grajena, sledi strogo utilitamim name- nom, le ročaja sta v duhu časa bogato oblikovana (slika 3). Inačica te sklede je ohranjena v privatnem lastništvu v Splitu. Podobno velja tudi za pivski vrček, kij prav tako pri ročaju z okrašenim primežem ne more mimo želje, združiti uporabno z lepim (vrčku verjetna manjka pokrov) (sli- ka 4). Zal ni mogoče ugotoviti ali je vrček delo Carla Caminollija ali Jožefa Caminoi- ii j a II. V graškem Joanneumu hranijo vrč krojaškega ceha iz Strassa iz leta 1763, ki je označen z značko Jožefa Caminollija L' Videti je, da se je Jožef CaminoUi I. s svo- jo družino in s svojim delom trdno zasidral v Mariboru. Na tej osnovi sta delala za njim sinova Franc Ksaver in Jožef mlajši. O Jo- žefu II. vemo le malo. Omenjen je leta 1785, ko je položil prisego kot mariborski meščan in lastnik t. i. Kramerjeve hiše št. 120 (v današnji Slovenski ulici) in leta 1812, ko je v Gradcu omenjen kot deželni mojster za Ma^ ribor. Istega leta zasledimo tudi podatek o njegovi smrti. Georg Wolfbauer mu je z vprašajem pripisal deloma jasno značko. Do- slej ni bil ipri nas ugotovljen noben predmet s to signature. Prej. bi mu lahko pripisali značko na vrču iz Pokrajinslkega muzeja v Mariboru, inv. št. N. 3025, slika 4. Pri njem se je učil obrti njegov nečak Franc Ksaver CaminoUi II. Njegov brat Franc Ksaver, rojen leta 1757, se je do svojega 17. leta učil v očetovi de- lavnici, nato se je verjetno odpravil na ob- vezno p'omocnisko potovanje. Večkrat je omenjen kot kositrar v matičnih knjigah pri rojstvih oz. smrtih svojih otrok. Leta 1790 je na magistratu zaprisegel kot mariborski me- ščan in lastnik hiše št. 83 (današnja Gospo- s'ka 37). Imel je hišo ob obzidju z malim \Ttom, ki jo je kupu od magistrata. Stati je morala nekje ob vogalu današnje Tyrseve in Gregorčičeve ulice (glej tloris mesta Maribo- ra iz leta 1789). Umrl je v 76. letu starosti v mestni ubežnici leta 1832. Od njegovih štirih otrok je preživel otroš- ka leta le Franc Ksaver, zadnji mariborski kositrar, ki se je obrti izučil pri stricu Jože- fu CaminoUiju II. Leta 1815 se je poročil s Terezijo Tatzer, hčei^ko Mihaela Tatzerja, hišnega lastnika v graškem predmestju. Ver- jetno ne bomo dosti pogrešili, če bomo por- treta obeh zakoncev, ki Sta ohranjena v Po- krajinskem muzeju v Mariboru in ju po stil- ni opredelitvi lahko uvrstimo v čas okoli 1815 do 1820, postavili na začetek njune skupne poti (sliki 5 in 6). Akvarela (12 X 7,5 cm) sta delo neznanega slikarja in nimata izrazite umetniške vrednosti. Sta pa kulturnozgodo- vinsko zelo dragocena in nam kljub nekate- rim posplošenim potezam človeško približata portretiranca. Vse na teh dveh akvarelih ja značUno za čas, v katerem sta nastala: temno lužen gladek okvir, motiv upodobitve — por- tret moža in žene v miniaturnih izmerah, pa tudi oblačila, ki nam kažejo ipražnjo nošo ljudi v podeželskem mestu v 20. letih 19. sto- letja. Portreta sta prišla v muzej z nakuipom leta 1909 (v prvih letih njegovega obstoja). Leta 1815 je Franc Ksaver CaminoUi II. za- prisegel na magistratu kot mariborsiki me- ščan in je označen kot lastnik hiše in kot ko- sitrarslki mojster. Z 28. leti (leta 1820) je bil po Wolfbauerju sprejet za kositrarskega moj- stra v Mariboru. Verjetno je bil takrat urad- no potrjen s strani graškega ceha. Naslednje leto sta zakonca CaminoUi kupila hišo na vo- galu sedanje Tvrševe in Gregorčičeve ulice, v bližini katere je stal stolp mestnega obzid- ja in ob katerem je moralo stati poslopje, ki se večkrat omenja kot Zinngiesserhaus (kosi- tramica). Iz zemljiške iknjige je razvidno, da sta Caminollija leta 1827 staro hišo popolno- ma porušila in na tem mestu zgradila novo, zidano, enonadistropno, z opeko krito hišo. Morda ne bo odveč, če si natančneje pogle- damo stavbo, saj gre za opis tipične meščan- ske hiše: v pritličju je imela hiša dve sobi, obokano delavnico, kuhinjo in shrambo ter drvarnico. Obokano stopnišče je vodilo v prvo nadstropje, kjer je bila soba s kabine- tom, obolkana kuhinja in sanitarije. Caminol- lijevi obrtni dejavnosti lahko sledimo po ovinkasti poti arhivskih zapisov, ki odraža- jo dogodke v življenju mojstra. Teh poročil ni mnogo, vendar je razvidno, da je šlo z obrt- jo navzdol. Leta 1829 je bil prodan tako ime- novani CaminoUi j ev stolp v takratni drevo- redni, danes Tyrsevi ulici zidarskemu moj- stru Wagner ju. Iz obrtnega protokola iz leta 1832 je razvidno, da je prevzela kositrarsko KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 25 obrt od svojega moža žena Terezija. Obrt so nanjo tudi prepisali. Zalkaj, ne vemo, po vsej verjetnosti je Franc Ksaver II. umrl, čeprav ne najdemo podatika o njegovi smrti v mrliš- kih Iknjigah vseh mariborskih župnij tega časa. Njegova delavnica je delala gotovo še do leta 1839 (popravilo vrča mariborsikih so- darjev). Leta 1862 se še omenja v graškem adresarju, vendar je že Wolfbauer podvomil v to, da bi v tem času še delal. Na osnovi te omembe je B. Korošec sklepal, da bi bil Franc Ksaver Caminolli II. zadnji slovenski kositrar.' Bolj verjetno je, da je po 1839. letu tudi njegova žena Terezija opustila obrt. Se večkrat zasledimo v arhivih ime Caminolli. Leta 1863 je bila po sodni odločbi vpi- sana kot lastnica hiše Terezija Caminolli. Leta 1867 pa najdemo njen podpis na pred- logu za razširitev ulice, kjer je označena lega Caminollijeve hiše. Ta podpis žene zadnjega mariborskega kositrarja, napisan z negotovo roko 77-letne žene, je nekako slovo in ob- enem spomin na danes izumrlo kositrarsko obrt. Kakor je bilo ugotovljeno, sta uporabljala Franc Ksaver Caminolli I. in njegov sin Franc Ksaver II. isto značko za žigosanje izdelkov v dveh inačicah (razlika samo v robu). Po- krajinskemu muzeju v Mariboru je uspelo zbrati s pomočjo članov in prijateljev Zgo- dovinskega društva nekaj predmetov s tema Slika 4 Vrč, Izdelek delavnice Caminolli: Carl? ali Jožef II? signaturama. To so gladki krožnilki z vgravi- ranimi monogrami lastnikov (4 komadi — inv št. N. 3542, N. 2977, N. 2978, N. 2979), ena sikleda (iniv. št. N. 2980) in vrč vuzeniške splavarske bratovščine iz leta 1829 (inv. št. N. 2975), ki ga je muzeju daroval zaslužni zgodovinar Josip Mr a vijak. Na vseh predme- tih razen na krožniku inv. št. N. 3542 je utis- njen mojstrov znak z gladkim robom. Krož- nik inv. št. N. 3542 ima utisnjene tri značke z obogatenim robom. Po en krožnik z isto oznako hranita še Narodni in Mestni muzej v Ljubljani (brez inventamih števUk). Krož- nika sta gladka in okrašena samo z lastniški- ma monogramoma IT in IF. 10 gladkih krožnikov s signaturo F. Ks. Caminollija II. je ohranjenih v privatni lasti v Splitu. Vrč vuzeniških splavarjev si velja natanč- neje ogledati. V osnovni obliki navezuje na tradicijo cehovskih vrčev, vendar je izgubil za to vrsto predmetov značilno usločeno ko- nično obliko, je čdkat in opremljen s širokim dulcem ter stoji na treh usločenih nogah. Na pokrovu je okrašen z vgravirano ladjo in let- nico 1829, na trupu pa ima vrezan napis AN- TON. POCHERNIG. Mala plastika moža, se- dečega na sodu, ki si z roko zastira oči in naj verjetno predstavlja splavarja, je ulita in jo srečamo tudi na vrču mariborskih so- darjev iz leta 1633. Način graviranja napi- sov Caminollijeve delavnice spoznamo tudi na velikem cehovskem vrču mariborskih zi- darjev in tesarjev iz leta 1730 (Pokrajinski muzej Maribor inv. št. N. 2976). Tudi ti so med leti 1819—28 dali vpisati na vrč imena pomembnih članov. Vsaka kositrarska delav- nica je poleg naročil za nova dela sprejemala tudi predmete v popravilo. Drugi krožniki in skleda iz Caminollijeve delavnice so popol- noma gladki, dva krožnika sta označena z vgraviranima lastniškima monogramoma. Dela obeh Francev Ksaver j ev CaminoUijev izpričujejo dobro obrtniško tradicijo, čeprav ni mogoče prezreti, da je zlata doba kositrar- stva prešla in da manjka zanosa, s katerim je uspelo mojstrom, da so še tako preproste- mu predmetu dali ustrezno obliko in okras. Družina kositrarjev CaminoUijev je popest- rila in izpopolnila število obrti v mestu in je Maribor s svojo dejavnostjo uvrstila med kraje, ki jih lahko štejemo za središča kosit- rarske obrti na Slovenskem. Carl Caminoli (Kominali) Dela od 1721—1743 kot mojster v Mariboru. Nato se preseli v Zagreb. Oče Jožefa Caminolli- ja I. (G Wolfbauer, op. cit. p. 13). Po Korošcu je prišel v Maribor 1. 1720 in je tu odkupil nek- 26 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 danjo Weisishaubtovo kositrarno (B. Korošec, Ko- sitrarska obrt na slovenskem Štajerskem, op. cit. p. 161). Jožef Caminoiii I. (Kaminoli) (verjetno 1720—1779) Rojen verjetno 1. 1720, od 1. 1721 z očetom Car- lom v Mariboru. 26. oktobra 1752 je dobil graški kositrarski ceh naročilo, da ga sprejme proti majhni vstopni pristojbini v bratovščino'. Pla- čati je moral 75 fl. Po daljšem prerekanju je bil sprejet kot mojster v Mariboru. (G. Wolfbauer, op. cifc p. 13). 29. januarja 1754 umre Cecilija CaminollL ro- jena Wäriginz?. verjetno njegova prva žena. (M. II., ž. ck. sv. Janez Krstnik, Maribor, AS). 2. maja 1754 se kot vdovec poroči Jožef Ca- minoUi z Jožefo Magdaleno Ruschger (Rosherin, Roschkerin, Roskerin), (P. II. p. 41, ž. ck. J. Krstnik, Maribor, A S). i Z njo je imel deset otrok. dvojčka Jožefa in Franca Ksaverja (23. 1. 1755), ki sta verjetno kmalu umrla, ker se 4. 4. 1757 rodi sin Franc Ksaver in 17. 4. 1759 Jožef, 4. 9. 1760 Ignacij Frančišek, 19. 7. 1762 Barbara, 2. 11. 1763 Katarina (umre 6. 3. 1781), 30. 8. 1765 Marija Terezija, 1. 1767 Mihael (umre že 21. 7. 1767), 30. 7. 1768 Marija Jožefa. (R. III. p. 514, 571, 605, 634. 673, 699, 738, 779, M. II. p. 10, ž. ck. J. Krstnik, Maribor, A S). Jožef CaminoUi je imel hišo št. 100 v zgornji Gosposki ulici (verjetno današnja št. 28) s pra- vico do kositrarske obrti, ki je prešla nanj po nakupu v vrednosti 700 fl. (Zemljiška knjiga I. fol. 140, PAM). L. 1774 se omenja v zvezi s sinom Francem, ki se je do tega leta pri njem učil. (G. Wolf- bauer, op. cit. p. 13). Jožef CaminoUi umre 23. novembra 1779 kot meščan, star 59 let, stanujoč v hiši št. 100 (M. II. p. 51, ž. ck. J. Krstnik, Maribor, A S). L. 1783 je prešla njegova hiša v last kovaške- ga mojstra Albinsbergerja. (Zemljiška knjiga I. fol. 140, PAM). Franc Ksaver CaminoUi I. (1757—1832) Rojen 4. aprila 1757, sin Jožefa in Jožefe Ca- miniolli, botra ob krstu sta bila zakonca Lintner (R. III. p. 571, ž. ck. J. Krstnik, Maribor, AS). Pri očetu se uči do 17. 3. 1774 (Wolfbauer, op. cit. p. 13). Maja 1783 se poroči Ksaver CaminoUi z Marijo Ano, hčerko Jurija in Cecilije Haritsch (P. I. p. 192, ž. ck. J. Krstnik, Maribor, AS.) L. 1790 je na magistratu zaprisegel za mari- j borskega meščana kot sin meščana in lastnik hiše št. 83 (Gosposka 37) (Knjiga meščanov me- sta Maribor, fol. 74, PAM). Imel je štiri otroke: Nikolaja (t 14. 1. 1783), Terezijo (t H. 8. 1791), Franca Ksaverja, ki je bil rojen verjetno 1792 (ta rojstna knjiga je iz- gubljena), ker se ob njegovi poroki omenjata oba starša in starost (10. 9. 1815) in sina Karla (rojen verjetno 1797, umrl 9. 10. 1809, star 12: let). (M. II.. p. 92. p. 108, p. 184, P. II., p. 331, ž. ck. J. Krstnik, Maribor, AS). Franc Ksaver CaminoUi I. ima hišo št. 83, ki jo je kupil od magistrata, ob obzidju z malim vrtom zadaj (Zemljiška knjiga I., konec 18. stol., PAM, verjetno današnja Gosposka 37). 31. januarja 1812 mu umre žena Ana Cami- noUi, stara 52 let. (M. II. p. 199, ž. ck. J. Krstnik, Maribor, A S). Franc CaminoUi je umrl 31. 10 1832, star 76 let (pravilno bi bilo 75 let) zaradi ohromelosti. Na koncu je živel kot varovanec v ubožnici (špi- talu) (M. II. p. 289, ž. ck. J. Krstnik, Maribor, AS). Jožef CaminoUi II. (Caminoli) (1759—1812) Rojen 17. aprila 1759, sin Jožefa in Jožefe Ca- m.inoUi, botra ob krstu sta bila zakonca Lintner. (R. III. p. 605, ž. ck. J. Krstnik, Maribor, AS). L. 1785 je na magistratu zaprisegel kot mari- borski meščan na osnovi očetove kositrarske pravice in kot lastnik tako imenovane Kramer- jeve hiše št. 120 (današnja Slovenska ulica) (Knjiga meščanov mesta Maribor, fol. 69, PAM). G. Wolfbauer navaja, da je 1. 1812 postal de- želni mojster za Maribor (op. cit. p. 13), kar pa je bil nedvomno že prej. Morda gre za potrditev graškega ceha 9. avgusta 1812 umre Jožef CaminoUi, kosit- rar, star 51 let. lastnik hiše št. 120 (Slovenska 18) zaradi prisada. (M. II., p. 201, ž. ck. J. Krst- nik, Maribor, A S). Pri njem se uči njegov nečak Franc Ksaver CaminoUi II. (G. Wolfbauer, op. cit. p. 13). Franc Ksaver CaminoUi II. (Kaminoli) (verjetno 1792—?) Rojen verjetno 1. 1792 (rojstna knjiga iz tega obdobja ni ohranjena) kot sin Franca in Ane CaminoUi. (P. II. p. 331, ž. ck. J. Krstnik, Ma- ribor, AS). Uči se pri stricu Jožefu CaminoUiju II. (G. Wolfbauer, op. cit. p. 13). 10. 9. 1815 se poroči kositrar Franc Kaminoli, star 23 let s Terezijo Tatzer, staro 24 let, hčer- ko Mihaela in Terezije Tatzerja, hišnega lastni- ka iz graškega predmestja. (P. II., p. 331, ž. ck. J. Krstnika, Maribor, AS). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 27 Slika 5 in 6. Portreta Franca Ksaverja II. in Terezije Caminolli, akvarel, ok. 1815-20, Maribor, Pokrajinski muzej L. 1815 je na magistratu zaprisegel kot mari- j borski meščan, kjer je označen kot lastnik hiše ] in kositrarski mojster (Knjiga meščanov mesta Maribor, fol. 93, PAM). Po G. Wolfbauerju postane 20. 2. 1820 mojster v Mariboru (op. oit. p. 13). Od 1. 1822—27 plačuje letni šiling. (G. Wolf- ! bauer, op. cit. p. 13). L. 1821 sta z ženo kupila ; hišo na vogalu sedanje Tyrseve in Gregorčiče- i ve ulice. ' L. 1827 sta porušila staro in pozidala novo stavbo. (Opiisi mestnih hiš, PAM). i L. 1829 je prodan t. im. CaminoUijev stolp v ] takratni Drevoredni ulici (danes Tyrseva ulica) (Opisi mestnih hiš, PAM). 27. 3. 1832 je prevzela Terezija Caminolli obrt od svojega moža Franca in je bila nanjo tudi prepisana. (Obrtni proto- kol III., fol. 6, PAM). L. 1862 se Franc Caminolli še omenja v gra- škem adresarju? (G. Wolfbauer, op. cit. p. 13). L. 1863 je bila po sodni odločbi vpisana kot lastnica hiše Terezija Caminolli. (Opisi mestnih hiš, PAM). 6. 12. 1867 najdemo podpis Terezije Caminolli na predlogu za razširitev ulice s priloženo skico, ki kaže položaj Caminollijeve hiše. (Opisi mest- nih hiš, PAM.) \ i 17. 1. 1879 umre Terezija Kaminoly, roj. Tatzer, vdova in lastnica hiše, stara 89 let, sta- nujoča v Gosposki ul. št. 35. (Mrl. knjiga. Ma- i tični urad Maribor). Ostali člani družine Caminolli Maja 1757 umre Caminolli N. (M. II. p. 327, ž. ck. J. Krstnik, Maribor, A S). 1. 4. 1813 se rodi Franc Jakob, nezakonski sin . Cecilije Caminolli, hčerke meščana (R. V. p. 56, ž. ck. J. Krstnik, Maribor, AS). 23. 8. 1815 umre Jožefa Kaminoly, stara 90 let, (hiša št. 101 — današnja Gosposika 25), varovan- ka v ubožnici — morda žena Jožefa Caminollija I. (M. II., p. 218, ž. ck. J. Krstnik, Maribor, A S). 14. 6. 1816 umre Franc Kaminoly, sin Franca ; C, star 1 leto in pol (hiša št. 109 — današnja Slovenska 7) (M. II. p. 222, ž. ck. J. Krstnik, Maribor, A S). 12. 8. 1823 umre Alojz, nezakonski sin Katari- ne Kaminoli, natakarice, star 14 let. (M. I., p. : 185, ž. ck. sv. Magdalene, Maribor, AS). 19. 1. 1860 umre Cecilija Caminolli, hči mešča- j na, stara 67 let, hiša št. 24. (M. knjiga 1836—65, i p. 236, ž. ck. sv. Magdalene, Maribor, A S). Ohranjen je zapuščinski spis po Ceciliji Cami- \ noUi, uživalki meščanskega špitala, kjer je ¦ omenjeno, da je bila samska in da je imela dva j nezakonska otroka — hčer Ano, podpiranko j ubožnice in sina Franca, stotnika v pokoju in \ da ni zapustila nobenega premoženja. (OSM D i 1860 30 PAM). Verjetno gre za sestro Franca ¦ Ksaverja Caminollija II. 25. 7. 1891 umre Ana Caminolli, zastavljalka, i stara 80 let, iz Stolne ulice (današnja Poštna | ulica) (M, knjiga, p. 379, ž. ck. J. Krstnik, Ma- | ribor. Matični urad). : 28 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 Značke mariborskih kositrarjev Vse značke so zrisane v merilu 1 : 1 po ohra- njenih predmetih v Pokrajinskem muzeju v Ma- riboru. Značke je risala Marija Leskovec, mu- zejski sodelavec. OPOMBE 1. Ambrož Vadi je bil poročen dvakrat, prvič i z Dominiko Cerutti in drugič s Paschalio Kata- : rio Berlosin (13. 7. 1803). Dominika Cerutti je \ bila iz Miggiandona v Piemontu in se omenja ; pri poroki svojega sina Gaudenza Jožefa Vadija : 12. 1. 1823. (P. III. fol. 77, fol. 120. ž. ck. sv. Ju- i rij, Ptuj, Župnijski urad). Ambrož Vadi je umrl komaj 38-leten 10. 1. 1810 v Ptuju (M. IV. fol. 103, ž. ck. sv. Jurij, Ptuj, Župnijski urad). — 2. Georg Wolf bauer: Die steierischen Zinngiesser und ihre Marken, Grasl 1934, p. 14, p. 26. — 3. Georg Wolf bauer: op. cit. p. 32, Branko Koro- šec: Kositrarska obrt na slovenskem Štajer- skem, Kronika XIV 3. Ljubljana 1966, p. 161. — 4. Branko Korošec: op. cit. p. 161. — 5. Georg Wolfbauer: op. cit. p. 32. — Ta podatek se ne ujema s trditvami B. Korošca, ki pravi, da je Martin Weisshaubt delal v Mariboru vsaj do 1. 1653. Wolfbauer navaja, da je bil Martin Weiss- haubt mojster v Judenburgu. kjer se je pri njem med leti 1658 in 1662 učil Anton Pichler. Vpra- šanje je, kdaj se je Martin W. preselil v Juden- burg. Znana je tudi njegova značka, objavljena v Wolfbauerjevi knjigi o štajerskih kositrarjih. — 6. V spodnji polovici trupa cehovskega vrča mariborskih sodarjev iz 1. 1633 je vgraviran na- slednji napis: GEORG BÜRGER OBER VOR- STHEER. / JOHAN SCHMIDL. / UNTER VOR- STHEER. / ANTON. LÜKOFNIACK / GEORG REICH / FRANZ SCHÜNETZ / FRANZ GÜR- NIG / lOHAN STRUI: ZUNFT KOMISZAR. Vrč je bil razstavljen v Narodni galeriji v Ljublja- ni 1. 1968 na razstavi Umetnost 17. sitoletja na Slovenskem. — 7. Georg Wolfbauer: op. cit. p. 13. -— 8. Branko Korošec: op. cit. p. 162. — 9. Branko Korošec: Kositrarji baročne Ljubljane, Donesek k obrtni zgodovini kositrarstva na Slo- venskem, Kronika XIII, 3. Ljubljana 1965, pp. 182—196. — Moj prispevek želi dopolniti in po- praviti Korošcev članek v Kroniki XIV, 3, Ljub- ljana 1966, pp. 161—162. Pri svojem delu sem se opirala na arhivsko gradivo iz PAM in na iz- sledke odličnega poznavalca štajerskega kosit- rarstva in zlatarstva Georga Wolfbauerja. Nje- govi deli sta za obe področji temeljnega pome- na. Korošec Wolfbauerja ni upošteval dn se je opiral predvsem na R. G. Puffa. ki pa tudi po ugotovitvah drugih raziskovalcev ni vedno za- nesljiv, posebno, če gre za podatke starejših ob- dobij in na nekatere izpiske iz graškega arhiva (IjA Graz). Zaradi napačne interpretacije arhiv- skih podatkov je prišel Korošec do prenagljenih in nelogičnih sklepov. Npr. tam, ko govori o Jo- žefu CaminoUiju I. in pravi, da je bil ugleden meščan in član trgovske zbornice, kar prenaša tudi na njegovega sina Franca Ksaverja I. Trgovske zbornice v Mariboru sredi 18. stoletja ni bilo, sploh pa so se obrtniki združevali v svo- jih obrtnih združenjih — cehih. Vse to Korošec izvaja iz Puff ove omembe, kjer Puff pravi, da najdemo Caminolli j e v Mariboru »auf dem so- genannten Krammerhause«. Iz knjige meščanov mesta Maribora fol. 69 (PAM) je razvidno na- slednje: Caminolli Josef, Bürgers—Sohn auf das Wäterl. Zinngiesser Jus und das Kramerl. Haus sub N™ 120« — kar je mogoče prevesti takole: .Jožef Caminolli II. je 1. 1785 zaprisegel na pod- lagi očetove kositrarske pravice in kot lastnik Kramerjeve hiše št. 120. Korošec nadalje pravi, da je Jožef Caminolli II. sin Franca Ksaverja I., česar pa podatki iz matičnih knjig ne dopu- ščajo. Gre za brata, sinova Jožefa C. I. Nadalje je treba popraviti Korošca pri omembi hiše Franca Ksaverja C. II. Korošec se sklicuje na R. G. Puffa, ki ga pa napačno interpretira. Puff KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 29 piše, da je Franc Ksaver CaminoUi II. živel 1. 1816 v hiši št. 109 (današnja Slovenska ul. 7) ne pa Graška cesta, kjer bi naj živel že Jožef Ca- minoUi I., za katerega vemo, da je imel hišo št. 100 (Gosposka 28). Graška ulica je tekla izven mestnega obzidja v smeri proti Gradcu in ni imela 109 hišnih številk. Mestne hiše so bile oste, vilöene ne oziraje se na ulice znotraj mestnega obzidja do 1. 1876, ko je občina odredila ulično oštevilčenje hiš. ki velja še danes. Zaradi tega je postavljal Korošec lego kositrarnice v bližino Graške ceste ob vzhodno stran mestnega obzid- ja. Iz podatkov zemljiške knjige in knjige me- ščanov pa je razvidno, da je moral biti tim. Ca- minolUjev stolp in fcositramica v severni črti mestnega obzidja ob današnji Gregorčičevi ulici. Pri iskanju arhivskih podatkov mi je ljubez- nivo pomagal prof. Antoša Leskovec, arhivski svetovalec v PAM, za kar se mu najlepše za- hvaljujem.