Neenakomeren razvoj delovne pro-
duktivnosti v zahodni in vzhodni
Evropi
Delovna prodTiktivnosi v lndu-ptriiji držav Clanic OEEC se je med leti 1949 in 1954 povečaLa za 2 do 6 «/o na leto; v ZDA se je povečala med leti 1947 in 1953 poVprečno okrog 3"/o na leto; v ZSSR se je povečala po ocenj strokovnjakov med leti 1952   to   1955   zs   6   do   7°/o   na
Tako se delovna produktivnost v sovjeteki industriji približuje povprečnemu cnropskemu nivo-ju. Glede na to pa. da je abso-lutnl nivo delovne produklivno-sti dela v ZDA mnogo višj! ka-ko>r v Evropi, se jez med pro-duktivnostjo del« v ZSSR in za-
ZSSR         na  leto
ZDA            na leto
Ved. Britan.    na leto
hodnoevropskih državah z večfa prodoalctivnostjo naglo zožu.je. . Vzrok za stagniranje produlc-tivnosti v Zaih';dni Evrni^ n nizka raven tnvesticij v večjem številu držav in zaostajanje v ieobraževanju teh.ničnega kadra in vodilnega osebja podjetij, ka-kor tudi v upcrabnem raz'f'KO-vanju. V Zahodni Evropj zapu-r sti v nndnst.rijii ZDA mnug-o v.s-ji kakor v Evropi, se jez nved produktivnost.io d>i?la v ZDA in Evropi ši.ri. mecj tem kc se jez. med prodiiiktiivnostjo dela v ZSSR ra zahodnoevrcpskih dr-žavah z v«čjo prcdmklivnostjo naglo   zožuje.
60.000  inženirjev
22.000  inženirjev
3.000  inženirjev
POVPREČEN CES, KI 0H POTBEBUJEJO
V NEKitfEEIH DBŽflVfiH Zfl IZDELSVO
M0ŠKIH SRflJC
1 srajca
V   ZDA      ...........   1. 1951        33,7 ramute
Na Nizozemskem ........   1   1953       92    minut
Na   Danskera    ....   .   «   .   .   .    1. 1953       54,5 minute
V   vzorni  tekstiln'  tovarni
»S.  Avarde«  na  Norveškcm  .   .   1. 1953       53    minut II.   polletje   leta  1955       34,6 tninute
MJKH&FŠI ČIS, KI JE BiL POTREBEN ZA IZDELAVO 1 M0ŠKE SBJOCE
V   #1>A...........    1. 1951        22     minut
Na   Nizozemstfm     .......   1. 1953       75    minut
Ka Danskem    .   .   .   .   .' .   .   .   .1. 1953       46.2 tninnte       .