N"a podlagl 36., 27., 39. ln M. točke dogovora e tsmo-
upravnih odnosih v zboru stanovalcev »prejema iiiini
svet naslednji
Poslovnik o delu zbora stanovalcev
SPLOŠNE DOLOCBE
S tem poslovnikom se ureja deto zbon stanoval-cev stanovanjske hiše...
2.
Določbe tega poslovnika veljajo za vse stanoval-ee, smiselno pa tudi za druge osebe, ki prisosvvujejo aboru Btanovalcev (t nadaljnjem besedilu: zbor).
Za red in tnir na zboru skrbi delovnl predsednflc. Stanovalca, ki dela nered, opomni, naj ne ovira dela zbora in te opomin ne zaleže, ga izključi iz zasedanja.
če ne more držatl reda in miru, prekine sejo za 5 minut.
če tudi po prekinltvl nerrur ne poneha, razpusti *bor. O ponovnem sklicu zbora sklepa hišni svet.
SKLICEVANJE ZBORA STANOVALCEV
Zbor sklicuje predsednlk hiSnega sveta po sklepu hišnega sveta oz. na zahtevo enega od organov, ki so našteti v 30. točki dogovora o samoupravnih odno-sih v zboru stanovalcev.
Vabilo na zbor morajo dobiti <rse stanoranjsk« enote (stanovanja) najmanj 5 dni pred sejo cbora. Ce gre za izredno sejo zbora, je ta rok lahko krajši, vendar ne krajši od dveh dni. Vabilo na sejo zbora mora vsebovati predlog dnevnega reda ter kraj, da-tum in uro pričetka. Predlog dnevnega reda sestavi hišni svet. Ce se sklicuje zbor na zahtevo f-nega od organov iz 30. točke dogovora, izdela predlog dnevne-ga reda ta organ. Vabilu za sejo zbora je treba pred-ložitl gradivo k tistim točkam dnevnega reda, brez katerega bi bila razprava na zboru nemogoča all močno otežena.
Zbora se lahko udeleže vse osebe, ki imajo last-nost stanovalca v smislu 2. točke dogorora.
PRAVIGE IN DOL2NOST1 STANOVALCEV NA ZBORU
7.
Stanovalec ima na zboru pravlco:
a)  da voli in da je izvoljen v vse organe zbora
b)  da sodeluje v razpravi o zadevah, kl so na dnev-nem redu
«) da predlaga dopolnltve In spremembe vseh aktov,
ki jih sprejema zbor d) da daje pripombe k delu hišnega sveta in drugili
samoupravnih organov v hiši.
Stanovalec ,}e na zboru dolžan:
a)  da se ravna po tem poslovniku                           -''.
b)  da se v razpravi ne oddaljuje od predmeta, M je na dnevnem redu
c)  da je pri ocenjevanju dela samoupravnih organov v  hiši,  stanovanjske  skupnosti,  organizacije   za gospodarjenje  s stanovanjskimi  hišami  v  druž-beni  lastnini  in  drugih  organov  stvaren  in  da svojo kritiko podpre z verodostojnimi argumentt
8) da ne ovira delo zbora.
ZASEDANJE ZBORA STANOVALCEV
».                                    !
Zbor odpre predsednik hišnega sveta in ugotovi sklepčnost v smislu 27. točke dogovora. Predsednik vodi zbor do izvolitve organov zbora (delovni pred-sednik, zapisnikar, overovatelji zapisnika). če zbor ob napovedani uri ni sklepčen, se pol ure kasnej« vrSl nov zbor v smislu 29. točke dogovora.
10.                                        ¦
Po izvolitvi organov zbora prevzame vodstvo zbora delovni predsednik, ki objavi predlog dnevn«-ga reda in ga da v razpravo. Vsako spremembo in do-polnitev predlaganega dnevnega reda potrdi zbor z glasovanjem. Tako oblikovaiii dnevni red da delovnl predsednik na glasovanje.
11.
Ce se med zasedanjem pokaže, da je treba spr» menitl vrstni red točk, ki so na dnevnem redu, po-trdi to zbor z glasovanjem.
Ce se med razpravo pokaže potreba po pripravi dodatnega pismenega gradiva, lahko zbor odloči, da ae celotna zadeva predloži na naslednji zbor.
13.
Po poročilu k posamezni točki dnevnega reda odpre delovni predsednik razpravo. Razprave se ^ah-ko udeleži vsak prisotni stanovalec, ki se prijavl delovnemu predsedniku. Delovni predsednik daje be-sedo razpravijalcem po vrstnem redu prijav. Stano-valec, ki hoče govoriti o kršitvi poslovnika, se prijavi % besedo »poslovnik« in dobi besedo takoj.
Stanovalec, ki dobi besedo, se ne sme oddaljevatl od predmeta razprave. Ce se opominu delovnega pred-sednika ne odzove, mu le-ta lahko odvzame besedo.
14.
Po končanl razpravi da delovni predsednik pred-log na glasovanje. Ce je o isti zadevi več p?edlogov, o katerih je treba glasovati, določi vrstni red glaso-vanja delovni predsednik. O vsakem predlogu m glasuje posebej.
15.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, delovni predsednik zaključi zasedanje.
r ^ PRAVICE Itf DOL2NOSTI DELOVNEGA PREDSEDNIKA
16.
Delovnl predsednik:
») predlaga dnevni red zasedanja in skrbi. da potcka delo zbora po sprejetem dhevnem redu
b)  skrbi za nemoteno delo zbora in se pri tem Tavna po določilih 3. točke tega poslovnika
c)  daje in odvzema besedo razpravljalcem
č) razglaša izide glasovanja in objavlja sklepe, ki jih je zbor sprejel
d)  skrbi za to, da se sprejeti sklepi v verodostojni obliki vnesejo y zapisnik
8) podpisuje zapisnik, ki je bil sestavljen na zboru in skrbi, da ga podpiše tudi zapisnikar in oba overovatelja.
GLASOVANJE            :,
17.
Glasovanja se lahko udeleže samo delegati sta-novanjskih enot stanovanj s tem, da ima vsaka Sta-novanjska enota samo en glas.
18.
Glasovanje je pravtloma javno. Delegati stano-vanjskih enot glasujejo z dviganjem rok Glasovalci lahko glasujejo »za«, nproti« ali pa se glasovanja vzdržijo. Ob takem glasovanju se v zapisnik vpiše poleg glasov »za« in »protii tudi število vzdržanih glasov.
Ob važnejših zadevah se lako glasuje tudi po-imensko. Delovni predsednik poimensko kliče dele-gate, njihova imena in način glasovanja pa se vpiše v zapisnik.
Tajno glasovanjo se izvede samo v primeru, če zbor tako sklene. štetje glasov opravijo zapisnikar in overovatelja zapisnika. Oddane glasovnice se prl-lože zapisniku.
1»-
Predlog je izglasovan, če je zanj glasovala abso-lutna večina navzočih delegatov stanovanjskih enot. To velja tudi v primeru, če sta na glasovanju dva ali več variantnih predlogov. Če nobeden Cid variant-nih predlogov ni dobil absolutne večine glasov, je zadeva zavrnjena in na tem zasedanju ne more več priti na dnevni red. To določilo pa ne velja v pri-meru, če se je glasovanja vzdržalo več kot polovica delegatov stanovan.iskih enot.
VOLITVE HIŠNEGA SVETA
Volitve hišnega sveta izvede v ta namen izvoljena tričlanska volilna komisija. Volitve so javne.
2L
število članov hlšnega sveta je določeno v točki dogovora.
22.
Vsak stanovalec lahko predlaga enega ali več kandidatov za člane hišnega sveta.
Celotno kandidatno listo lahko predlaga katera od družbenopolitičnih organizacij v hiši faktiv ZK, sekcija ZSMS itd.)
¦^•^.s -
23.
PoMmi&to predlagane kandidate evidentira to-lilna komisija   Predlogov mora biti najmanj toliko,
kolikor članov naj ima hiSni svet.
Kandidatna lista, ki jo predlaga družbenopolitič-na organizacija, mora imeti samo toliko kandidatov, kolikor članov naj inut hišni svet.
34.
Ko je posamično predlaganje kandidatov kon-čano, sestavi volilna komisija seznam kandidatov po vrstnem redu, kakor so bili predlagani. Na kandidat-ni listi ne more biti stanovalec, ki h kandidaturi nl dal svojega pristanka.
VL.
če je bila predložena celotna kandidatna lista ˇ smislu 2. odstavka 22. točke tega poslovnika, se glašuje o celotni Hsti.
Ce so bili kandidati posamično predlagani, se glasuje o vsakem kandidatu posebej.
26.
Kandidatna Iista, ki jo je predtožila družbeno-politična organizacija, je Izglasovana, če je zanjo gla-sovala absolutna večina navzočih delegatov stanovanj-skih enot.
Posamično predlagani kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala absolutna večina navzočih aelegatov stanovanjskih enot.
¦¦••¦¦                                                      27.
i
Ce kandidatna lista ni izglasovana se preide k posamičhemu predlaganju kandidatov v smislu 1. od-stavka 22. in 24.. točke tega poslovnika.
ZAPISNIK 38.
O potektr zbora se vodi zapisnlk. Zapisnik vse-buje zlasti:
1.  zaporedno številko, datum in kraj zasedanja ter čas njegovega začetka in zaključka,
2.  podatek o številu navzočih stanovalcev, zlasti pa '    o številu  prisotnih  in odsotnih aelegatov stano
vanjskih enot,
3.  predlog dnevnega reda,
4.  poročilo o izvršitvi sklepov prejšnjega zasedanja,
5.  izvleček razprave po posameznih točkah dnevnega reda,
6  točno besedilo spre.jetih sklepov,
7.  ločena mišljenja delegatov stanovanjsklh enot k ¦ besedilu sklepov, če to izrecno zahtevajo,
8.  izid glasovanja o posameznih sklepih,
9 druge podatke, ki so pomembni za zasedanje zbo-ra stanovalcev. Zapisnik podpišejo zapisnikar, &&¦ lovni predsednik in oba overovatelja.
.    .     PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE
29.
Osnutek poslovnika pripravi ibišnl svet in ga predloži stanovalcem v javno razpravo, ki mora trajati najmanj 15 dni.
Po končani javni razpravi obravnava bišni svet vse prejete pripombe in izdela predlog poslovnika, ki ga predloži zboru.
.  Na zboru se izdela predlog poslovnika, ld ga predloži zboru.
Na zboru se izdela dokončno besedilo poslovnika.
Poslovnik Je sprejet, če je zanj glasovala abso-lutna večina navzočib delegatov stanovanjskih enot.
31.
Določila prejšnjih dveh točk se smiselno uporab-ljajo tudl za spremembe in dopolnitve poslovnika.
32.
Ta poslovnik  stopi  v  veljavo,  ko ga  sprejme zbor   stanovalcev.   Sprejeto   na   zboru  stanovalcev,
dne...
Predsednflt hlšnega sveta:
Oelovni predsednlk:
Beležke: