V OKVIRU CVETJE IN SPOMINI Grobovi so neizogiben del vsakdanje človekove realnosti. Če spominov na vse imenovane in neimenovane — sklonemo glavo v je rojstvo živega bitja kakor sončni vzhod, potem je smrt senca, zbrano premišljevanje, morda ni tako nenavadna in osamljena ki spremlja vsak gib. misel, da je odveč grenkoba v mislih, če je bilo življenje bogato. Ze gore prve lučke na grobovih in šopki skrbno zbranega In kam naj denemo spomin na vse dvajsetletnike, mlade cvetja so iztrgali iz osamelosti tudi najbolj odmaknjene gomile matere in očete, delavce z letom ali le nekaj leti delovnega na obrobju gozdov. staža...? Od vsega „bogastva“ so okusili le med in pelin šol- Dan mrtvih! ških klopi in prve ljubezni, morda so lahko še popestovali svo- Saj je pravzaprav nenavadno, da smo s tako neizprosno turob- jega prvorojenca in se „okopali“ v zadovoljstvu ob začetnih nostjo poimenovali dan, ki je vendarle praznik. Spoštljiv praz- delovnih uspehih ■ ■ . Potem se je živa nit pretrgala — tako, en-nik, ko se le na videz spominjamo smrti. Plapolajoč plamen krat za vselej - pod kolesi avtomobila ali pod zrušenimi plastmi lučke je vendar tako živ ... kakor je živ spomin na vse, imeno- premoga globoko v rudniku ali na gradbišču ali na poti iz to-vane in neimenovane, ki smo jim zaradi njihovega dela in dejanj vame domov ali morda pri usodnem srečanju brzega in potni-ostali trajni dolžniki. škega vlaka v Preserju.. - Umirjena in poglobljena filozofska misel je vsekakor priprav- Dan mrtvih! Prinesimo cvetje na vse grobove, imenovane in Ijena priznati, da je smrt naravni konec življenja, kakor je za neimenovane, spomine pa le porazdelimo na več dni v letu, saj zrelo žito „naravna“ žetev. Ko tako, pred grobom - na praznik so samo za 1. november pretežko breme... TIG Poročali smo že, da je v okviru večletnega sodelovanja ukrajinskih in slovenskih sindikatov obiskala našo republiko tričlanska delegacija ukrajinskega sveta sindikatov pod vodstvom njegove sekretarke Ljudmile Šendri-kove. V razgovorih na RS ZSS, kjer je goste sprejel tudi predsednik inž. Janez Barborič, so obravnavali predvsem organizacijska vprašanja delovanja sindikatov pri nas, izobraževalni sistem, usposabljanja sindikalnih aktivistov, problematiko razporejanja dohodka in sodelovanje med obema sindikalnima organiza- cijama. Pri tem so spregovorili tudi o možnostih izmenjave kultumo-umetniških skupin v naslednjih letih. Ukrajinska delegacija pa je med enotedenskim bivanjem pri nas obiskala tudi CK ZKS, RK SZDL, kraško-obalni svet ZSS v Kopm in več delovnih organizacij, kjer se je zanimala za vprašanja konkretnega delovanja sindikalne organizacije na področju krepitve samoupravljanja, spodbujanja inovacijskega dela in nagrajevanja po delu Foto: Andrej Agnič DELOVNI POSVETI SINDIKALNIH AKTIVISTOV V OBČINAH IN REGIJAH Zagon pred akcijo Največ pozornosti utrjevanju vloge osnovnih organizacij sindikata in sploh izpolnjevanju operativnega načrta nadaljnjih sindikalnih akcij za spreminjanje samoupravnih razmer — V prihodnjih mesecih 1500 seminarjev s 60.000 udeleženci — sindikalnimi aktivisti V organizaciji RS ZSS so bili v tem tednu v Postojni, Novem mestu, Ljubljani, Mariboru in Celju območni posveti sekretarjev, občinskih in medobčinskih, ter predsednikov komisij za organizacijska in kadrovska vprašanja pri občinskih svetih ZSS. Na posvetih so obravnavali uresničenje in kadrovska vprašanja pri občinskih svetih ZSS. Na posvetih so obravnavali uresničevanje družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji in občinskih družbenih dogovorov, uresničevanje družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike, izvajanje akcijskega načrta predsedstva republiškega sveta ZSS za osnovno splošno izobraževanje zaposlenih ter, slednjič, poklicno izobraževanje delavcev na delavskih univerzah in mesto delavskih univerz v reformiranem usmerjenem izobraževanju. V tednu, ki je minil, pa so se začeli tudi posveti v organizaciji medobčinskih predsedniki, podpredsedniki in sekretarji občinskih organizacij sindikatov skupaj s predsedniki komisij za samoupravljanje mimo drugih aktualnih nalog obravnavajo Operativni načrt nadaljnjih sindikalnih akcij za spreminjanje samoupravnih razmer, načrt nadaljnjih sindikalnih adcij za spreminjanje samoupravnih razmer. Posveti, o katerih pišemo,'So v osnovi namenjeni usposabljanju najodgovornejših ter še drugi sklepi, sprejeti v sindikatih in na drugih ravneh naše ter še drugi sklepi, sprejeti v sindikatih in na drugih ravneh naše dr, morajo jjj družbene organiziranosti. Posvetovanja na medobčinski ravni se bodo v prihodnjih dneh še nadaljevala in naj bi torej dala' nov polet in nove spodbude, kako čim hitreje ter kar najbolje usposobiti za izvajanje sprejetih nalog tudi sindikalne aktiviste oziroma vodstva osnovnih organizacij sindikata. Kot smo že poročali, prav akcijski načrt nadaljnjih sindikalnih akcij za spreminjanje samoupravnih razmer osnovnim organizacijam nalaga zelo resne in odgovorne naloge. Pri tem velja opozoriti na splet vprašanj v zvezi organizacij in na obsežnost ter pomen akcije za izobraževanje sindikalnih aktivistov, ki bo v začetku naslednjega leta v kakšnih 1500 seminarjih zajela blizu 60.000 sindikalnih delavcev. Poudarjanje vloge in pomena zares dobrega delovanja osnovne organizacije sindikata je potrebno še zlasti zaradi tega, ker je to pogoj za uveljavljanja določil zakona o združenem delu in za nadaljnje poglabljanje samoupravnih odnosov. R. N. Foto: A. Agnič POGOVOR S PREDSEDNIKOM KOMITEJA ZA TURIZEM PRI IZVRŠNEM SVETU SRS MILOŠEM SULINOM STRAN 3 Prazen trnek ni najboljša vaba NAS REPORTER V POSOČJU Ko človek postane stroj STRAN 5 DE 7 dni v sindikatih 30. oktobra 1976 stran 2 KAJ SMO STORILI... SINDIKALNA LISTA Spremembe in dopolnitve v osnutku sindikalne liste za prihodnje leto, prav zdaj je dokument v javni razpravi, so listo še bolj približale ustavi in zakonu o združenem delu. Prav tako skušajo sindikati letos bolj kot kdajkoli doslej s pomočjo tega dokumenta uveljavljati v praksi svoja stališča do pravic delavcev, ki izvirajo iz dela, ter pravic o delu. To stališče zahteva, da pravice izvirajo šele iz rezultatov dela in iz ničesar drugega. Osnutek liste bo do konca novembra v javni razpravi. Sindikati oziroma republiški svet ZSS pričakuje celovit pristop v javni razpravi tako k osnutku kot celoti in k dopolnitvam, zlasti pa ovrednotenje oziroma potrditev stališč sindikata do vprašanj, ki jih sindikalna lista obravnava. Na kratko povedano, javna razprava naj bi potrdila še večjo skladnost sindikalne liste z duhom zakona o združenem delu in sindikalnih stališč, ki zagovarjajo delitev po rezultatih živega in minulega dela. Sindikalne organizacije so tako pred koncem leta dobile novo ■pomembno nalogo. Ta časovno sovpada z razpravo, ki jo bodo osnovne sindikalne organizacije posvetile uresničevanju nalog, za katere so se sindikati dogovorili na svoji zadnji konferenci: nalog, kako uresničevati določila zakona o združenem delu. Ker sta obe temi, sindikalna lista in uresničevanje zakona, vsebinsko in smiselno tesno povezani, bi seveda ne kazalo razprav časovno ločevati, pač pa jih zliti v skupno razpravo. Seveda v takšni razpravi osnovne organizacije sindikata ne bi smele samo ugotavljati, da so določila zakona o združenem delu in stališča, zajeta v sindikalni listi, dobra in se sindikati z njimi strinjajo, jih podpirajo itd. Hkrati bo treba potegniti iz predalov sistem delitve v temeljni organizaciji in ga ovrednotiti. Odgovoriti bo treba na vprašanje, ali upošteva stališča delitve po delu in rezultatih živega in minulega dela in kje so odstopanja? Slednjič, določila zakona o združenem delu so bila v javni razpravi deležna vse podpore in sindikati so že dolgo tega verificirali svoje stališče do vprašanj delitve dohodka. Zdaj je priložnost, da se ta določila in stališča začno uresničevati. Osnutek sindikalne liste ponuja nekatere rešitve za bolj pravično delitev po rezultatih dela. Od aktivnosti sindikalnih organizacij je v marsičem odvisno, ali bodo določila sindikalne liste korak bliže k uresničitvi proklamiranih načel, ali pa bodo ostala samo črka na papirju. B. RUGELJ POSVET O OSEBNIH DOHODKIH V KOVINSKI INDUSTRIJI Kaj pa objektivne okoliščine? V samoupravnih sporazumih o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke bi bilo treba upoštevati tudi objektivne vzroke za slabe gospodarske rezultate, saj kolektivi nanje ne morejo vplivati Posvet o delovanju samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke elektro in kovinske industrije ter proizvodne obrti Slovenije, ki sta ga organizirala RO sindikata delavcev kovinske industrije in skupna komisija za izvajanje samoupravnega sporazuma, je dal nekaj zanimivih ugotovitev in »tem za razmišljanje«. Najpomembnejše so nedvomno naslednje: samoupravni sporazum bo treba dopolniti tako, da bo uporaben, ko neugodne in objektivne okoliščine povzroče slabe gospodarske rezultate; poleg tega se že dlje kaže potreba, da bi sedanji sporazum v tej panogi »razbili« na sporazume po dejavnostih. Podatki o tem, kako so v letošnjem letu podpisnice samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke v tej panogi upoštevale določila tega dokumenta, kažejo, da je blizu šest desetin podpisnic porabilo za osebne dohodke več, kot bi smele glede na sporazum in dosežene poslovne rezultate. Skupna komisija sicer še nima podatkov o gibanju sredstev za osebne dohodke v obdobju zadnjih treh mesecev, za katere je podjetjem predlagala, naj bi s pomočjo količnika med doseženim celotnim prihodkom na podlagi plačane realizacije-ter fakturirane realizacije izločila vpliv prehoda na novi sistem ugotavljanja dohodka. Vsekakor pa bi bilo treba v samoupravne sporazume vnesti- mehanizem, ki bi izločil vpliv neugodnih pogojev gospodarjenja, za katere gospodarske organizacije niso »krive« oziroma jih ne morejo spremeniti. To je, denimo,-vpliv prenizkih cen izdelkov, zavoljo katerih je praktično vsa kovinska industrija, krepko zmanjšala - svojo akumulacijo. Po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke naj bi delavci, ki še ne vplivajo odločilno na politiko cen, zavoljo takih vzrokov za slabše rezultate gospodarjenja morali prejemati tudi ustrezno nižje osebne dohodke. Nekateri so na posvetu načeli vprašanje, ali ni morda napačna formula za izračun osebnega dohodka, v resnici je enačba pravilna, letošnja velika odstopanja od dogovorjenih zneskov pa poudarjajo zlasti nenormalne pogoje go- spodarjenja. Formula, ki je namenjena izračunu osebnih dohodkov pri normalnem poslovnem uspehu in normalnih pogojih gospodarjenja, seveda »odpove«, kadar pogoji za pridobivanje dohodka niso normalni. Ob tem bi kajpak veljalo poudariti, da bo treba panogam, ki so v srednjeročnem planu razvoja republike naštete med prednostnimi, kot denimo elektronska industrija, strojegradnja itd., čimprej zagotoviti normalne pogoje za pridobivanje dohodka in s tem kajpak za razvoj. Udeleženci posveta so še ugotovili, da sedanji samoupravni sporazum ni primeren »kroj« za delitev dohodka in sredstev za OD za vse dejavnosti v tej panogi, ki so med seboj tako zelo različne, kot sta kovaška industrija in proizvodnja elektronskih naprav.-Strojegradnja se je tako odločila, da bo sklenila svoj samoupravni sporazum in je že ustanovila komisijo za pripravo sporazuma. Po tej poti, ki jo sindikati podpirajo, pa bodo, kot kaže, v kratkem krenile tudi druge dejavnosti v tej panogi. R. V. OSEBNI DOHODKI DELAVCEV V BANKAH, SDK IN ZAVAROVALNICAH BREZ KOMENTARJA Kaj pa sploh je kolektivna pogodba? Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju ljubljanske regije je organiziral strokovno ekskurzijo delavcev v slikopleskar-ski in pleskarski stroki. Obiskali so tovarno JUB v Dolu in domžalski Helios, kjer so se seznanili s proizvodnjo in nekaterimi specifičnostmi v tej proizvodnji. Sekretar republiške sindikalne konference delavcev v zasebnem sektorju Borut Anzelc pa je 46 udeležencem še posebej spregovoril o kolektivni pogodbi in njenih določilih, o urejanju delovnih razmerij v zasebni obrti in delovanju osnovnih organizacij sindikata v zasebnem sektorju, Udeleženci ekskurzije so bili zadovoljni, saj je marsikateri med njimi tudi prvič kaj slišal o kolektivni pogodbi. - M. M. Kritika ali opozorilo? Analize kažejo, da so v bankah, SDK in zavarovalnicah lani delili osebne dohodke skladno z družbeno dogovorjenimi merili, da pa bodo ponekod morali letošnja izplačila osebnih dohodkov uskladiti z njimi Predsedstvo RS ZSS je na predlog odbora sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov na seji 29. septembra letos zavezalo republiške odbore sindikatov, da v sodelovanju s skupnimi komisijami podpisnic samoupravnega sporazuma temeljito analizirajo ravnanje podpisnikov. Pri tem je posebej opozorilo tudi na sporazum za skupino bank in SDK oziroma zavarovalnic-Zanje so ugotovili, da skupini kot celota ne upoštevata družbeno in samoupravno dogovorjenih meril za delitev osebnih dohodkov. Osebni dohodki se torej povečujejo bolj, kot bi se smeli. Ugotovitev je temeljila na visoki stopnji rasti ter ravni dogovorjenih in izplačanih DELITEV OSEBNIH DOHODKOV V RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJAH Kršiteljev (še) ni osebnih dohodkov na zaposlenega in na pogojno nekvalificiranega delavca (zavarovalnice). Republiški odbor Sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva Slovenije je s skupnima komisijama podpisnic sporazumov, ki sta že analizirali vedenje udeleženk v letu 1975, ocenil, da so podpisnice sporazuma bank in SDK ravnale skladno s svojim panožnim sporazumom in da so upoštevale družbeno dogovorjena merila v letu 1975', predvsem v primerjavi z gospodarstvom. Enaka ugotovitev sledi tudi iz analize skupne komisije zavarovalnic in loterijskega zavoda za leto 1975, ki pa je republiški odbor še ni obravnaval. Po temeljiti razpravi na seji ožje delovne skupine in na razširjeni seji izvršnega odbora republiškega odbora smo se dogovorili, da bo republiški odbor na seji v novembru obravnaval celovito gibanje osebnih dohodkov v letu 1975 in v devetih mesecih letošnjega leta. Kot kažejo zadnji podatki, letošnjega gibanja osebnih dohodkov v bankah, SDK in zavarovalnicah dovoljujejo domnevo, da se bodo do konca leta osebni dohodki uskladili z gibanji osebnih dohodkov v gospodarstvu. Ob tem velja opozoriti, da kazalec „DOHODEK“, ki ga predvideva resolucija o družbenoekonomskem razvoju, v omenjenih dejavnostih ni uporaben. Izvršilni odbor je obe skupni komisiji zadolžil, da takoj opozorita posamezne udeleženke sporazumov, ki v letošnjem letu odstopajo od dogovorjenih gibanj, da morajo do konca letošnjega leta uskladi izplačila osebnih dohodkov z dogovorjenimi merili- Republiški odbor Sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva Slovenije bo na svoji seji v novembru obravnaval analizi, ki mu jo bosta posredovali skupni komisiji, ter ocenil, ali je treba posamezne podpisnice še javno opozoriti na njihove obveznosti do veljavnih družbenih meril, ali pa bo tudi predlagal skupnima komisijama, da morebitnim kršiteljicam iztečeta primerne ukrepe. FRANČEK KAVČIČ Ukrepi proti vsem, ki se ne bi držali sprejetih dogovorov Republiški odbor sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva in skupna komisija sta v četrtek sklicala posvet udeležencev samoupravnega sporazuma raziskovalnih organizacij. Poročilo skupne komisije za samoupravno sporazumevanje je obravnavalo delitev dohodka in osebnih dohodkov za leto 1975 in prvo polletje letošnjega leta. Kot skoraj povsod se je tudi v tej panogi zataknilo pri primerjanju podatkov iz minulega in letošnjega leta, ker je samoupravni sporazum začel veljati zelo pozno. Poleg tega so se spet pojavile napake v podatkih, ki jih dobiva in seveda tudi upošteva pri ugotavljanju kršiteljev služba družbenega knjigovodstva. Tako je — po razpoložljivih podatkih — družbeni dogovor o delitvi dohodka in'osebnih dohodkov kršilo 22 raziskovalnih organizacij, samoupravni spora- zum pa devet organizacij od skupno 57 podpisnic sporazuma. Skupna komisija za samoupravno sporazumevanje je seveda od kršiteljev zahtevala pojasnila. V večini primerov bi namreč korektura delitve osebnih dohodkov pomenila korekturo že izplačanih osebnih dohodkov po starem sporazumu, po katerem niso bili kršitelji, saj je novi sporazum začel za leto 1975 veljati zelo pozno. Komisija tako nikogar ni štela za kršitelja, resneje pa bo ukrepala po devetmesečnem obračunu in si prizadevala, da bi do konca leta delitev povsod uskladili z dogovori. Na posvetu so udeleženci obširno obravnavali problematiko uveljavljanja in delovanja samoupravnega sporazuma v praksi. Samoupravni sporazum je bil podpisan 1. marca letos. Raziskovalne organizacije, udele- ženke sporazuma, bi svoje interne akte morale uskladiti s tem sporazumom do junija, toda do danes je to storilo le nekaj več kot polovica raziskovalnih organizacij. Tudi ti interni akti še niso vsi docela usklajeni s sporazumom. Največkrat je pomanjkljivo določena minimalna akumulacija, nekateri so kar izpustili določitev osnove za najbolj enostavno delo, precej netočnosti je tudi pri določilih o oblikah stimulativnega nagrajevanja. Že v času nastajanja sporazuma je bilo najbolj problematično vprašanje opredelitve normalnega poslovnega uspeha, glede na izredno pestrost v načinu in možnostih pridobivanja dohodka. Po mnenju udeležencev pa bi morali v samoupravni sporazum vnesti tudi pojasnilo o pomenu tipičnih delovnih mest. STANKA RITONJA OBVEŠČANJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH GRADBENIŠTVA TRDNEJŠA VEZ Pred nedavnim je komisija za informiranje pri republiškem odboru Sindikata gradbenih delavcev pripravila srečanje urednikov glasil o gradbeništvu, da bi se pogovorili o problemih, s katerimi se soočajo pri uvajanju dobrega informiranja in pri urejanju glasil. Osnova sestanka pa je bila potreba, da bi v prihodnje delovali bolj povezano ne samo med seboj, ampak tudi z matičnim ■sindikatom. Ob pregledu vsebine glasil so ugotovili, da glasila premalo predstavljajo delo družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikata in da- so glasila še vedno precej tolerantna do različnih polemičnih dogajanj v delovnih organizacijah. Na sestanku, na katerem je bilo zbranih 29 urednikov glasil, so menili, da bi taki sestanki in kasnejša medsebojna povezava urednikov, ki naj bi se sestali dvakrat na leto, morali dati določene rezultate in napotke tudi za delo na področju samoupravnega obveščanja. Sklenili so, naj komisija pripravi nekaj shem o načinih obveščanja v delovnih organizacijah, kjer imajo to najbolje urejeno, te pa bi potem posredovali vsem, ki so v delovnih organizacijah zadolženi za obveščanje. Prav tako so se dogovorili, da bodo uredništva pošiljala svoja glasila komisiji za informiranje pri republiškem odboru, ki naj bi nato skupaj s strokovnjaki s področja informiranja pripravila analizo vsebinske zasnove glasil. Ker veliko urednikov še vedno dela prvenstveno na drugih delovnih mestih, jim bo skušala komisija za informiranje pomagati z različnimi oblikami dopolnilnega izobraževanja. N. MUMINOVIČ IZ REPUBLIŠ', KIH ODBOROV SINDIKAT DELAVCEV ENERGETIKE IN RUDA* STVA SLOVENIJE: Na delo' nem razgovoru so se zbrali po1' predstavnikov tega republiško® odbora tudi predstavnik^ jT Sindikata delavcev v kemični j dustriji Slovenije, predstavn’ S IS za elektrogospodarstvo in o za nafto in plin. Med drugim so pogovorili o pripravah na pr0 blemsko razpravo o osnutku Za kona o združenem delu in o del vanju SIS, kajti čimprej b° trebno pripraviti delovno g(a T"3 V' pravljali o izvajanju samoupr nega sporazuma'o življenjskih ^ delovnih razmerah delavcev gozdarstvu. Vse kaže, da P°vS določil samoupravnega spot zuma niso uveljavili. Zato 0 . naloga, da sindikalne orgam2 cije takoj posvetijo vso skrb P logam s tega področja. SINDIKAT DELAVCE TEKSTILNE IN USNJARS^ INDUSTRIJE SLOVENIJE!. _ predstavniki RO hrvaškega s' dikata so razpravljali o rezulta združevanja dela in sredstev,5' so problemi v obeh republik približno enaki. Še posebej pa ^ spregovorili o oddihu in rekr ciji delavcev in izmenjavati) zmogljivosti za letovanje dela cev. Hrvaška delegacija je 0 skala tudi PIK Maribor te* udeležila proslave ob 40. oble niči stavk, ki je bila v MTT Mat' SINDIKAT DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SLOvu NIJE: Komisija za samoupra^ janje je spregovorila o sam ^ pravni organiziranosti v SIS sebnega družbenega pomet13 tem je razpravljal tudi ’zV ^ odbor RO ter med drugim oce ^ da kljub začetnim rezultat0^ delovanju SIS ne smemo c"-- ,: ■ i. Še b0!' njimi povsem zadovoljni, si bomo v naši družbi morah P zadevati, da spoznamo družb pomembnost in upravičen .j kritja nekaterih izgub ali P3^. vlaganj za razširjeno reprou _ cijo v prometu in zvezah. Ob navali so tudi samoupravni sp® razum o ustanovitvi SIS za ce NAJ OSTANE MED NAMI Predsednik občutskeg odbora sindikata delavce tekstilne in usnjarske itwf strije v eni od gorenjski. občin dela v tovarni, ki še n uspela - edina v občini i'1 svoji stroki - odpraviti n00 nega dela žensk. O ^ nerad govori. Morda zato, ker je najtet začeti pri sebi? ! MILOŠ ŠULIN, predsednik komiteja za turizem pri izvršnem svetu SRS: Poraz na mnogih frontah »Na voljo imamo podatke le za osem mesecev, ki pa so kljub temu zelo zgovorni. Vsi rezultati so pod predvidevanji, precej skromnejši v primerjavi s pričakovanji ...« nam je pripovedoval teres za rezultate letošnje turistične sezone, ki so precej slabši od pričakovanih...« JALOVA PROPAGANDA Težko bi dejali, da Jugoslovani ne skrbimo za svojo turistično propagando. Dobro se zave- »Kaj pravzaprav privablja goste v naše turistične kraje?« »Oglejmo si, denimo, podatke analize, ki velja za turiste, ki prihajajo na počitnice v Jugoslavijo iz Nemčije. Velika večina, to je 76 odstotkov ljudi, je prišla k nam na priporočilo svojih prijateljev oziroma na osnovi svojih vtisov, svojih izkušenj. Le 5 odstotkov nemških turistov pa je Zdi se, da so zlati časi za nami in da se bo potrebno za nadaljnji razvoj našega turizma kljub vsemu malce pomujati. SONCE JE ZATAJILO — MI PA NIČ MANJ! Seveda naši jalovi turistični propagandi nikakor ne bi smeli v NEIZPOLNJENA PRIČAKOVANJA LETOŠNJEGA POLETJA - KDO JE ZATAJIL, VREME ALI Ml? Prazen trnek ni najboljša vaba 0 letošnji turistični beri v Sloveniji smo se pogovarjali z Milošem Šulinom, predsednikom komiteja za turizem pri iz-rsnem svetu SRS. Zavoljo omejenega prostora povzemamo le nekatere njegove misli duhati letošnje turistične ne so nas malce presenetili. ka? n^In'Smo se zam'sl'l' vse . e’ da bomo o njih še kar lep t fvPrernišljevali. Niso namreč Sn>, kot smo planirali, kot smo cakovali. Precej slabši so, še sebe j, če jih primerjamo z na-katVai^mi’ sarno bežno, brez tšnihkoli podrobnih analiz ki se zlepa ne odpovedo začr-dah t>0t‘ rois,ne Preske pri Medvo-šen^e ncj Pod prvih življenjskih preizku-Inšt najprej v ljubljansko podjetje tud? ache- Tako kot mnogi pred njim je je j 7-ačel tako rekoč iz nič. Tega se Po n r° zavedal, zato je postajala želja vsQk°Vern znaniu vedno močnejša. Za ob?„ Ce.no ie hotel napredovati, si širiti š0i rle ‘n od trdne obljube, da nadaljuje prp,n\e.’ n‘ odstopil tudi tedaj, ko se je Gnf' ■ v Škofjo Loko in se zaposlil v ^ predilnici. sreri končanim študijem na tehniški ZntrJ1 SoH ie bil dolg slednjič poravnan, vleij se kasneje tudi veliko laže 0bii V sindikatov škofjeloške sem ng Toda ne bi vas rad zavajal, saj delaj’™0 fazo gorenja sindikalnega Mei* ca’ kakor radi večkrat pišete, doži-preJ nekaj let prej, v predilnici. Bil sem Zatijp‘T osnovne sindikalne organi-obrat’< an njenega izvršnega odbdra pa sveta nC^a ln eentralnega delavskega ‘•■.Z izkušnjami, ki so mi prišle še kako prav, nadaljujem zadnja leta z delom v predsedstvu občinskega sveta ZSS, od 1974. leta dalje pa kot predsednik občinskega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije. Po Rupnikovem prepričanju tareta članstvo in s tem tudi občinski odbor sindikata tekstilcev in usnjarjev v mestu pod Lubnikom predvsem dva problema. Katera? »Najprej; naše članstvo je zvečine iz okoliških krajev in je po končanem delu pač odvisno od prevozov domov. Drug problem pa je, da je največ ljudi zaposlenih v majhnih kolektivih, kjer so naši sindikalni aktivisti pravzaprav za vse. Toda kljub temu sem zadovoljen, ker vidim, da se zadnje čase krepi naša zavest o odgovornosti. Tako postaja sindikat resnično delavska organizacija, katere delež pri oblikovanju družbenega razvoja občine je iz leta v leto večji.« Tone Rupnik z očitnim zadovoljstvom pripoveduje o' nekaterih uspehih, ki so jih zadnji dve leti dosegli škofjeloški sindikati. »Po celjskem kongresu tudi v našem občinskem odboru, ki v sedmih sindikalnih organizacijah združuje 3000 delavcev, ugotavljamo, da se osnovne organizacij čedalje bolj krepijo in uveljavljajo delegatska načela odločanja. Tako organizirane osnovne organizacije so v primerjavi s prejšnjim forumskim načinom delovanja pokazale doslej večjo akcijsko sposobnost, predvsem takrat, ko gre za pomembne odločitve v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v precejšnji meri pa tudi na občinski ravni.« Ta trditev ni brez osnove, šaj so se domala v vseh delovnih organizacijah tekstilne in usnjarske industrije v občini, od Alpine, Etikete, Ratitovca pa Gorenjske predilnice, Kroja in Šeširja do Odeje že tako samoupravno organizirali, kot to zahtevajo ustava, dokumenti partijskih kongresov in sklepi kongresov slovenskih in jugoslovanskih sindikatov. » Vsekakor moram omeniti še akcijo za uresničevanje stabilizacijskih pro- gramov v delovnih kolektivih, prizadevanja za odpravo nočnega dela žensk v tekstilni industriji...«, povzame Tone Rupnik. »Skratka, v kratkem času veliko dela in obveznosti za občinski odbor sindikata tekstilcev in usnjarjev.. . Čeprav nas čaka še marsikaj, me vseeno navdaja prijeten občutek, da smo v teh letih storili vse, kar je bilo v naših močeh. Ne bi rad pretiraval, toda člani občinskega sindikata smo lahko ponosni na opravljeno delo.« S tem pa Tone Rupnik, dolgoletni sindikalni delavec, vselej kritičen do svojega dela in tudi do drugih, ki nikoli ne poveličuje in tudi ne podcenjuje, ni hotel idealizirati razmer, češ da je sedaj vse dobro ali najbolje. »Saj se le z delom,, predvsem pa z rezultati meri naša aktivnost. To pa seveda ni odvisno samo od mene, temveč v največji meri od vseh članov občinskega odbora... Tudi od poverjenikov v sindikalnih skupinah osnovnih organizacij. Le skupno delo rodi sadove.« I. V1RNIK TONE RUPNIK, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Škofja Loka V MEDVOŠKEM DONITU IŠČEJO NOVE MOŽNOSTI POGOVOR Z MLADOSTJO Rekli so, da so mlad kolektiv. Poprečna starost da je pri njih komaj trideset let, kakšno leto več ali manj. K tej njihovi pripovedi naj dodam: so kolektiv, ki zlasti v zadnjem času skuša zagotoviti vsem svojim delavcem, da se res uveljavijo kot samoupravljavci V informatoiju,. glasilu Donita, berem, da se je pred kakim mesecem sestal svet zveze komunistov v njihovi delovni organizaciji in na tem sestanku, ki so ga sklicali, ko so vse družbenopolitične organizacije in samoupravna vodstva v kolektivu ocenila dozdajšnje razmere na področju samoupravljanja in gospodarjenja, so med drugim ugotovili, da samoupravna dejavnost v Donitu ni povsem v skladu s težnjami osnutka zakona o združenem delu. Tone Košir, sekretar sveta zveze komunistov, je v svojem poročilu na sestanku med drugim dejal: „V novem Donitu se samoupravljanje ni uveljavilo tako, kot smo želeli. Sprejetih programov organiziranosti dela tako v TOZD kot v DSSS ne izvajamo dosledno ali pa niso ustrezni. Učinkovitost družbenosamo-upravnega in strokovnega dela ni usklajena s potrebami. Obveščenost delavcev je premajhna in po navadi zapoznela. Mimo teg$ še vedno ni izoblikovan učinkovit sistem obveščanja. Odgovornost za izpolnjevanje samoupravnih in delovnih nalog ni določena, včasih je celo anonimna. Vse preveč je čakanja na navodila, hkrati pa ne izpolnjujemo dogovorjenih akcij. Družbenopolitično delovanje sloni le na ozkem krogu aktivistov v TOZD in DSSS. Neučinkovitost dela se kaže v obilid najrazličnejših sestankov, ki so slabo pripravljeni in ne dajejo konkretnih rezultatov.“ Res pa je tudi: Razprave o osnutku zakona o združenem delu so potekale premalo uspešno, nismo imeli dovolj ustreznih strokovnih gradiv. Gospodarske razmere v Donitu niso dobre. Prvo polletje letošnjega leta je Donit sklenil z izgubo po plačani realizaciji. Spremljanje in uresničevanje akcijskih in sanacijskih programov ne ustrezata. Oblikovanje dohodkovnih odnosov po vloženem delu se le s težavo uveljavlja. V Donitu ni učinkovitega sistema stimulativnega nagrajevanja po delu. Do danes še nismo naredili vseh podrobnih programov in osnutkov samoupravnih aktov.“ In še: „Ni dovolj, da smo enotni v sprejemanju skupnih stališč, v neposredni praksi pa nam zmanjka moči in se razgubimo; ni prave idejne in akdjske enotnosti. Kar zadeva oblikovanje boljših samoupravnih odnosov zlasti zaostajamo glede ustanavljanja novih temeljnih organizacij in pri dohodkovnih odnosih. Osnovne organizacije pa ne morejo biti aktivne, če njihovo članstvo ne deluje, če člani zveze komunistov ne delajo ustvarjalno v družbenopolitičnih organizacijah in v samoupravljanju. Zagotoviti moramo, da bo vsak vodilni in vodstveni delavec omogočil s svojim delovanjem, da bodo dogovorjeni sklepi tudi uresničeni. Spregovorili so torej zelo odkrito in pošteno. Politolog Branko Praznik, sekretar družbenopolitičnih organizacij v Donitu, pripoveduje: „Ko smo se pred kakim letom začeli združevati s Svi- tom v Kamniku, smo nekateri v obeh kolektivih ugotavljali, da se moramo samoupravno še bolje organizirati, kot smo tedaj zapisali v naše samoupravne akte. Šlo je za težnjo, da bi ustanovili več temeljnih organizacij, kot smo jih, in da bi omogočili večjemu številu delavcev, da neposredno sodelujejo pri odločanju o ustvarjanju in delitvi svojega dohodka. Pred združitvijo je imel Donit tri temeljne organizacije, Svit pa dve. Po združitvi smo ustanovili osem temeljnih organizacij in delovno skupnost skupnih služb. A tudi ta organizacija ni omogočila, da bi samouprava povsod prišla do delavca. Naše predloge, da bi ustanovili še več temeljnih organizacij, da bi povsod, kjer so možnosti, delavec gospodaril m odločal o svojem dohodku, so v nekaterih službah jemali kot težnjo po anarhiji ali nepotrebni osamosvojitvi obratov; nismo bili dovolj močni, da bi dokazali neresničnost teh trditev. Smo pa v tistem času, ko je šlo za samoupravni sporazum o združitvi Donita in Svita, zagotovili v tem aktu številne pristojnosti, ki so na novo in bolje opredelile dolžnosti in pravice delavcev. Predvsem gre za možnost in zahtevo, da se vsak, ki dela v našem kolektivu, samoupravno organizira v delovni skupini, tam, kjer je zapisano, 'da naj dela tudi sindikat. Tako smo resda oblikovali našo notranjo zakonodajo, nismo pa je povsem spoštovali. Odtod do želje, da bi ustanovili temeljne organizacije, povsod tam, kjer jih je možno oblikovati, je bila dolga pot. Zdaj smo jo že prehodili. Ko pa smo našli novega generalnega direktorja in so ob tem prišle na dan nekatere dotlej morda skrite težnje po nesamoupravni veljavi, ko nam je občinski komite svetoval, naj vnovič podrobno proučimo pomanjkljivosti v naši samo upravi, so težnje po resnični delavski veljavi v našem kolektivu ponovno zaživele. O tem med drugim pričajo tudi »Sklepi in stališča , ki so jih sprejeli na zadnjem sestanku sveta zveze komunistov in ki so postali akcijska naloga vseh delavcev v Donitu. Takole pravijo: ,.Samoupravno je potrebno organizirati TOZD in DSSS na osnovi zakona o združenem delu. Temeljne organizacije morajo biti delovne celote, samostojno morajo izraziti rezultat svojega skupnega dela, imeti morajo možnost uresničevanja družbeno- ekonomske in druge samoupravne pravice. Do januarja prihodnjega leta moramo v TOZD Medvode ustanoviti tri nove temeljne organizacije, hkrati pa spremeniti in dopolniti dejavnost in organiziranost delovne skupnosti skupnih služb.“ Govorili so tudi o dohodkovnih odnosih. »Sedanji sistem pridobivanja dohodka z deležem v skupno ustvarjenem dohodku povzroča stalna nesoglasja in ne združuje zdajšnjih temeljnih organizacij in delovne organizacije v taki meri, kot smo pričakovali, temveč prej povzroča dezinte-gracijske težnje. Dohodkovne odnose je treba uveljaviti na bolj enakopravni osnovi. Fhčela in metode pa tudi samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij v Donitu morajo biti-popravljeni do začetka prihodnjega leta.“ Pa še o razvojnih programih. »V vseh temeljnih organizacijah je glede srednjeročnih programov razvoja še precej nejasnosti. Zato je treba v delovni organizaciji zagotoviti dosledno uresničevanje plana razvoja Donita in sestavljene organizacije združenega dela Polikem, katere člani smo.“ Glede medsebojnih odnosov v delovni organizaciji pa so rekli: ,.Medsebojni odnosi v našem podjetju so dokaj slabi. Gre predvsem za odnose med ljudmi na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih, kjer delajo člani zveze komunistov. Tako so ti odnosi vzrok za slabe razmere v osnovnih organizacijah pa tudi v sindikatu. Nekatere službe rade preveč grajajo dejavnost drugih služb, s čimer pa prikrivajo lastne slabosti." V BITKI ZA SAMOUPRAVNO SODELOVANJE ŽE KAR PRECEJ DELAVCEV Bitka, ki so jo začele družbenopolitične organizacije v Donitu in o kateri sem doslej govoril, temelji na zakonu o združenem delu. Vendar v Donitu ugotavljajo, da javna razprava o osnutku tega zakona ni bila povsem dosledna, ker temeljne organizacije niso imele podrobnih analiz dosedanjega samoupravnega delovanja. Na zborih delavcev so razpravljali o tej .anali ustavi" le v nekaterih temeljnih organizacijah, v drugih pa sploh ni bilo javne razprave. Uvodničarji v delovnih skupinah so bili skoraj povsod samo poročevalci. Zelo redki so bili primeri, ko so delavci govorili o lastnih problemih. Družbenopolitične organizacije so sicer imenovale odbore za spremljanje javne razprave. Pri tem pa se je tudi končalo. V nobeni od Donitovih temeljnih organizacij niso vodstva družbenopolitičnih organizacij izdelala programa nadaljnje aktivnosti za _ uresničevanje določil zakona. Številne akcije, za katere so se dogovorili med razpravo, niso bile uresničene. In še marsikaj bi lahko povzeli iz tega njihovega gradiva. hhj raje povem, kaj so mi v Donitu rekli, ko so mi pripovedovali, zakaj so se odločili za te resne ukrepe. »Zdaj lomimo kopja kot v številnih drugih delovnih organizacijah. Gre za to, da bi samoupravljanje po predstavnikih zamenjalo resnično odločanje delavcev. To skušamo doseči v tej naši akciji pa prav nič drugega. Radi bi v delavski samoupravi zagotovih organizirano veljavo vseh proizvajalcev." Te svoje zamisli so že začeli uresničevati — od novih pobud za ustanovitev temeljnih organizacij v Medvodah do odločitev za boljše obveščanje, za spodbuditev aktivnosti delovnjh in sindikalnih skupin, za veljavo vsega delavskega samoupravljanja. JANEZ VOLJČ SLOVESNOSTI V MARIBORU OB 40-LETNICI STAVKOVNEGA GIBANJA TEKSTILNIH IN GRADBENIH DELAVCEV NA SLOVENSKE^ Pomemben mejnik v boju proletariata Na slovesnosti v MTT je zbranim udeležencem spregovoril predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Maribor Emil Tomažič V minulem tednu so se v Mariboru začele slovesnosti ob 40. obletnici stavk tekstilnih in gradbenih delavcev. Prva od slovesnosti je bila v Mariborski tekstilni tovarni minuli ponedeljek. Proslave so se med drugim udeležili predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Šentjurc, predsednik slovenskih sindikatov Janez Barbarič in številni drugi ugledni družbenopolitični delavci. Druga slovesnost pa bo 4. novembra v Tovarni Svila. Nekaj tisočem Mariborčanom, nekdanjim udeležencem stavk in gostom je na slovesnosti v MTT spregovoril predsednik občinskega sveta Zveze sindikatpv Maribor Emil Tomažič. V svojem govoru je orisal razmere, ki so privedle do močnega stavkovnega gibanja pred štiridesetimi leti in ki so odločilno vplivale na nadaljnjo krepitev razredne zavesti slovenskega delavstva. Med drugim je Emil Tomažič dejal: v stavke 1936. leta se je vključila velika večina tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije in le nekaj je bilo krajev, ko se delavci formalno niso pridružili stavki. Toda tudi ti delavci so podpirali stavke moralno in materialno, podpirali so jih s solidarnostnimi zborovanji in z materialno pomočjo stavkajočim. jeta nova usmeritev politične aktivnosti in delovanja komunistične partije med delavci in njihovimi organizacijami. Obnovljeni komunistični partiji gre predvsem zasluga za dobro organizirano in enotno stavkovno akcijo, saj je uspela združiti v tem boju , v boju slovenskega delavca za Razumljivo je, da je takrat, pred štiridesetimi leti, slovenska buržoazija bila plat zvona, skušala urediti in utrditi svoje vrste za boj proti delavskemu razredu, za ohranitev svojega položaja in se pri tem posluževala vseh možnosti in oblik protiakcije, ki jih je omogočal takratni protidelavski režim, vštevši z oblastmi in policijo. Strah nosilcev kapitalističnih družbenih odnosov, odnosov izkoriščanja je toliko razumljivejši, če upoštevamo dejstvo, da pred tem še skorajda ni bilo na Slovenskem bolj številčne, tako dobro organizirane in enotne akcije delavskega razreda. Alarm med kapitalisti je bil toliko glasnejši tudi zato, ker je imel delavski razred v boju za svoje pravice' in za izboljšanje svojega težkega položaja podporo vseh naprednih in poštenih sil slovenskega naroda. Komunistom in drugim nosilcem stavkovne akcije je uspelo pridobiti in vključiti v stavke tudi delavce iz vrst socialistov, krščanskih in narodnih socialistov pa tudi neorganizirane delavce ter tako združiti slovenski delavski razred v skupnem boju proti izkoriščanju in bedi.« Zahteve stavkajočih delavcev niso bile v celoti uresničene. Vendar dogodki pred štiridesetimi leti pomenijo pomemben mejnik v boju slovenskega proletariata za njegove pravice, v boju za njegovo socialno osvoboditev. Emil Tomažič je opozoril, da so bili pomembnejši od neposrednih ciljev stavk drugi vsebinski, dolgoročni dosežki in pridobitve takratnih stavk, ki so vnesle v akcijo slovenskega proletariata zavest o lastni moči in pomenu, spoznanje o nujnosti organiziranega in enotnega nastopa na vseh frontah razrednega boja, boja za nov družbeni sistem, za socializem: »Stavka je tudi potrdila pomen pokrajinske konference KPJ 1934. leta v Goričanah, na kateri je bila spre- svoje pravice vse, kar je bilo tedaj na Slovenskem naprednega. Uspela je, da se je delavski razred ovedel svoje moči in prišel do spoznanja, da lahko dosega zmage le v močnem in dobro organiziranem boju. S stavkami si je delavski razred takrat pridobil velikanske revolucionarne izkušnje, v neposrednem boju z razrednim sovražnikom je spoznal, kdo so njegovi prijatelji in kdo sovražniki, spoznal je, da je komunistična partija tista organizirana politična sila, ki brez zadržkov podpira in sodeluje v pravičnem boju delavskega razreda, da je dejanska avantgarda proletariata, razkrinkal je lažne delavske voditelje, ki so vnašali med delavce in njihovo akcijo razdor ter ji tako jemali revolucionarno ost, jih onemogočil, spoznal je svoje naravne zaveznike in simpatizerje, ko je v času stavk dobival moralno in materialno podporo kmetov, malih obrtnikov, celo malih trgovcev itd., odkrival je šibke točke buržoaznega sistema itd., kar je bilo velikega pomena za nadaljnjo revolucionarno akcijo proletariata.« V nadaljevanju svojega govora je predsednik mariborskih sindikatov udeležence zborovanja spomnil na dogajanje pred štiridesetimi leti v mariborskih tekstilnih tovarnah — v nekdanji tovarni Thoma, sedaj Svili, tovarni Hutter, sedanji MTT. Osvetlil je tudi akcije mariborskih gradbenih delavcev, ki so bili v letu 1936 v ofenzivi za izboljšanje svojega položaja. »Stavke tekstilnih in gradbenih delavcev leta 1936 v Sloveniji so pomemben mejnik na poti našega delavskega razreda do njegove popolne osvoboditve. Izkušnje, ki si jih je pridobil naš delavski razred v vseh stavkah, in zlasti spoznanje o svoji moči, če je dobro organiziran, enoten in solidaren ter še posebej spoznanje, da je samo komunistična partija tista organizirana politična sila, ki brez zadržkov stoji za interesi delavskega razreda, so ustvarili pogoje, da je krenil naš delavski razred pod vodstvom KP in v povezavi s svojimi naravnimi zavezniki in simpatizerji v letu 1941 v neenak boj s fašističnim okupatorjem, v boj za svojo nacionalno in socialno osvoboditev, v boj, ki ga je naš proletariat leta 1945 tudi zmagoslavno dobojeval. Potem ko je Emil Tomažič na kratko orisal povojna prizadevanja slovenskega delavskega razreda, se je ob koncu svojega govora pomudil ob nekaterih aktualnih vprašanjih sedanjega trenutka. Tako je med drugim dejal: »V javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu so delovni ljudje mariborske občine — tako kot že velikokrat poprej — ponovno pokazali visoko zavest in pripadnost samoupravnemu socializmu, ko so se skupaj z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi delavci množično in nedvoumno izrekli za predloženi osnutek zakona, in v želji, da bi ta dokument čim verneje izražal hotenja in voljo delovnih ljudi, prispevali veliko dodatnih predlogov, pripomb, mnenj itd. Kar 70.000 delavcev ali 87 % vseh, je bilo vključenih v javno razpravo. Tako je delavski Maribor vnovič izpričal svojo visoko revolucionarno zrelost. Aktivnost v javni razpravi pa je za nas pomembna tudi zato, ker smo v njej ocenili doseženo stopnjo samoupravnih odnosov v konkretnih samoupravnih okoljih in opozorili na konkretne pomanjkljivosti in težave, kar bo in že služi delavcem kot osnova in izhodišče za odpravljanj6 napak in urejanje medsebojnih odnosov v skladu z novo ustavo in zakonom o združenem delu. Prav nenehen boj za uresničevanje vsebine novega zakona je sedaj in v bodoče naša največja naloga.« I I s i i i i ■ po sledeh dogovarjanja 30. oktobra 1976 stran 5 B|izu tri tisoč gradbincev, montažerjev in drugih strokovnjakov z nekaj sto prostovoljci se z nacl Človeški mi napori bori z naravo — Izpit samoupravne socialistične organiziranosti sta ^ki 'n potres a Posočje vrgla na kolena. °VSein sta uničila kakih tisoč ~j>ra(lb, spravila ob streho na 0t‘ne družin. Toda danes, tednov po katastrofi več ne dvomi v obljubo, nekaj nihče da „ Pozimi ne bo niti ene dru-ne v Posočju brez trdne strehe Q seboj. Gradbena operativa, ^nžena v blizu štirideset naj- slovenskih podjetij, 0Pravlja svoj največji izpit. Po-a°cje je eno samo gradbišče, Jer teče delo od svita do teme, Prosto ^ tuc[j 0b luči tja do VSAK DAN NOVE STREHE »Gre za akcijo, ki je naletela na ^r<)k odmev in bolj kot o Ptesenečanju lahko govorim o ^Poznanju, kaj vse se da urediti samoupravni socialistični [^žbi“ pravi ANTON . DAVA, predsednik skup-S ‘ne občine Tolmin. „Tre-nutno je več sto družin še v 740 Prikolicah. Vse te in tiste, ki šo ^ odločili za klasično gradnjo, e 23 približno 100 družin, ^Oramo do zime spraviti pod streho. Trenutno grade Postavljajo' več sto montaž- j* biš, in sjce,- Marles 180, Joviča 163, Sipad 72 in Pla-ana 31. Sem moramo prišteti . ^iri podarjene montažne hiše ^ iz izospana, ki jih priza-dm daroval kolektiv LIP z eda in bodo v teh dneh že 'teljive. 7 velikim zadovoljstvom Ptejemamo izredne napore 8radbincev, Id pogosto v ne-tettgočilr razmerah delajo z ^človeškimi napori. Pogosto ^ zdi, da so ti ljudje postali •°Jt! ki jih nič ne more usta-'• Srečen sem zavoljo nese-/ ne pomoči članov različnih ^ °vnih kolektivov, ki vsak ^an Prihajajo na pomoč gradečem in občanom. Doslej uspeh odstraniti 270 poru-objektov, vsak dan pa kriknejo nove strehe.“ °dbela je vas, ki sta jo P°tresa porušila do tal, skoraj jVako hudo pa je tudi v Breginj-kotu. Breginj potrebuje Kobarid 37, Podbela in ^eJ3ni 33) Sedlo 29, Ladra in ^teast 28 in tako naprej. Hkrati graditvijo novih stavb poteka tudi obnova, poleg tega gradijo skupne gospodarske objekte ter hleve za živino. Tako v Breginju hlev za 60 glav živine, prav takega v Robidišču na Volariju za 100, v Sedlu za 30 in v Sta-novišču za 30 glav živine. ENO SAMO VELIKO GRADIBŠČE Še pred nedavnim idilične vasice in zaselki Posočja so v teh dneh v resnici eno samo gradbišče. Medtem ko prostovoljci in drugi občani ter člani delovnih kolektivov in armade odstranjujejo ruševine, se 3.000 gradbincev trudi z gradnjo in postavitvijo novih domov. Naj-večje preglavice imajo z vremenom, ki v Posočju v tem času ni najboljše. Težki tovornjaki z gradbenim materialom pogosto ostanejo v blatu, kar povzroča dodatne izgube časa. Tako vodje gradbišč kot delavci zatrjujejo, da jih pri delu ne bo nič zaustavilo zato niso redki primeri, da poteka delo 24 ur na dan. V Posočju prihaja vsak dan po več deset delavcev iz posameznih kolektivov, da bi pomagali prizadetim in gradbincem. Zaradi izredno obsežnih del so nekatera gradbena podjetja pritegnila v Posočje mladino iz srednjih in vajenskih šol. V skladu za odpravo elementarnih nesreč na Tolminskem so doslej zbrali 115,4 milijona dinarjev. Z zakonom o zbiranju denarja za popotresno obnovo Kozjanskega in Posočja je doslej priteklo 59,4 milijona dinarjev, s prispevkom solidarnostnih sredstev, ki se zbirajo pri RK SRS, je zbranih 35,9 milijona dinarjev, s prispevki občanov in delovnih organizacij pa 18,1 milijona dinarjev. Doslej so v Posočju porabili 62,2 milijona dinarjev. Največ denarja, 33,2 milijona dinarjev so namenili graditeljem montažnih hiš kot predujem, 3,2 milijona dinarjev so porabili za izdelavo obnovitvenih načrtov poškodovanih hiš, 6,2 milijona dinarjev za obnovo stanavanj socialno ogroženih občanov, 643 tisoč dinarjev z obnovo Robidišča, dva milijona za mladinsko delovno akcijo in tako naprej. Splošna ocena je, da z zbranim denarjem dobro gospodarijo. V Sloveniji skorajda ni kolektiva, ki za prizadete ne bi prispeval vsaj enodnevne solidar- Predsednik skupščine občineTol min Anton Ladava Solidarnost s Tolminom in Lebani Zbiranje sredstev za knjižnico v Tolminu in dom kulture v Lebanih poteka po zastavljenih načrtih. Tako smo v Sloveniji do 27. oktobra zbrali že 44.703,50 dinarjev predvsem s prispevki iz ostanka sindikalne članarine in skladov skupne porabe. Koordinacijski odbor v Beogradu nas je obvestil, da bodo 5. novembra na seji odbora ocenili dosedanjo akcijo in sklepali o njenem nadaljnjem poteku. Na posebnem računu v Beogradu se do 23. oktobra zbralo že 398.765,75 dinarjev. O nadaljnjem poteku akcije bomo še obveščali. SEKRETAR RO SINDIKATA DELAVCEV KULTURE MILAN BRATEC nostne akcije. Poleg tega je mnogo kolektivov, ki so še dodatno pomagali z materialom, s prostovoljnim delom na gradbiščih ali ruševinah in z darovanjem različnih proizvodov. Vse več pa ,je že tudi kolektivov, ki za prizadete načrtujejo ali so že opravili drugi delovni solidarnostni dan. ANONIMNI HEROJI Slika Posočja se iz dneva v dan spreminja. Ne glede na vreme se ropot strojev in delo več tisoč rok ne prekinja-Občani Posočja s svojimi močmi pomagajo in z zadovoljstvom ugotavljajo, da ob tej katastrofi niso ostali sami. Pripovedujejo o neštetih brezimnih delavcih, ki so jim z nadčloveškimi napori pomagali in jim še pomagajo. V blatu, dežju in mrazu se v Posočju bije boj z naravo. Zmagovalec je tokrat znan. To ljudi Posočja osrečuje. Sicer pa se vsega ne da opisati. Kako lahko vrednotiš delo bagerista, ki počiva in spi kar v sedežu bagerja v kratkih predahih med praznino, ko ni pred njim tovornjaka. Ali mladeniča, Id je po 16 ur nepretrganega dela ob štruci kruha, ki so mu jo odstopili zidarji, pomagal še na gradbišču. Občani Posočja nimajo besed, s katerimi bi se lahko zahvalili vsem, ki so jim prihiteli na pomoč, in tistim, ki so jim darovali pomoč. V Posočju je zdaj najpogosteje videti blesteče obraze domačinov, ki s stiskom roke poskušajo povedati, kaj čutijo ob dejstvu, da jim tako rekoč čez noč rastejo novi domovi, da bodo do zime v resnici dobili trdno streho nad glavo, kajti v prikolicah je hladno. To najhuje občutijo starejši in otroci, zato organizatorji dela hite, da prav ti najprej pridejo do strehe. Ali pa primer šolarjev v Tolminu, ki trenutno v dvajsetih različnih objektih obiskujejo pouk. Ta ponekod teče kar na hodniku, v garaži ali, kot je to na Kamnem, kjer imajo otroci pouk kar v avtobusu ... Boj v Posočju se nadaljuje. Z vsakim dnem je bliže zima, z vsakim dnem dobi nekaj družin nov, topel dom. JANEZ SEVER ! N V SKUPŠČINI SFRJ__ Koraki po Colombu Ekspoze Miloša Miniča o V. konferenci voditeljev neuvrščenih držav Jugoslovanska skupščina se je sredi tedna pridružila državnim, družbenopolitičnim in izvršnim organom (predsedstvu SFRJ, ZIS in drugim), ki so že obravnavali poročilo jugoslovanske delegacije o peti konferenci neuvrščenih in razpravljali o uresničevanju sklepov, sprejetih na tem zborovanju, ki so ga tudi skupščinski delegati ocenili kot izredno pomembno tako za nadaljnji razvoj neuvrščene politike kot tudi za mednarodne odnose in reševanje perečih svetovnih vprašanj. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic je v daljši uvodni besedi na skupni seji obeh skupščinskih zborov izčrpno spregovoril o najvažnejših značilnostih konference v Colombu, o dejavnosti neuvrščenih po njej in o pritiskih, ki so jim izpostavljene. Orisal je naloge Jugoslavije pri uresničevanju sklepov iz Co-lomba ter pri tem razčlenil jugoslovanska stališča do najpomembnejših mednarodnih političnih in gospodarskih vprašanj, ki jim mora tudi Jugoslavija v skladu z obveznostmi, sprejetimi na peti konferenci, nameniti vso potrebno pozornost: »V dokumentih iz Colomba,« je med drugim poudaril Miloš Minič, ko je spregovoril o nalogah Jugoslavije v mednarodnih odnosih, »so podane celovite in natančne analize in ocene razvoja mednarodnega položaja. V naši zunanjepolitični dejavnosti izhajamo iz teh ocen in analiz ter iz ocen novih pojavov in dogodkov po Colombu, do katerih prihajamo sami. V središču naše dejavnosti morajo biti poleg razvoja dvostranskih odnosov naše države z drugimi prizadevanja za razvijanje procesa popuščanja napetosti, za razorožitev, krepitev Združenih narodov, reševanje kriz na Bližnjem vzhodu in v Libanonu, ciprske krize in krize na jugu Afrike, problem Koreje, boj proti rasizmu, problemi človekovih pravic in tudi sodelovanje neuvrščenih držav na in-fnrmntivnp.m nodročiu. Prav tako mora biti v središču naše dejavnosti boj za novo mednarodno gospodarsko ureditev in za reševanje problemov pospešitve razvoja dežel v razvoju, opiranje na lastne sile in medsebojno sodelovanje neuvrščenih oziroma dežel v razvoju.« Miloš Minic je delegatom skupščine SFRJ pojasnil tudi jugoslovanska stališča do aktualnih mednarodnih , vprašanj in med drugim dejal, da je po našem mnenju kriza na Bližnjem vzhodu še vedno najbolj nevarno žarišče v svetu, skrbi pa nas tudi ciprska kriza, ki je še povečala napetost v Sredozemlju. Tudi sicer v Sredozemlju ni popuščanja napetosti; . nasprotno, napetost se povečuje pa sta mir in varnost na tem območju nezanesljiva. Zato je dolžnost Jugoslavije kot ene od sredozemskih držav, da tvorno sodeluje v vseh dejavnostih, da bi Sredozemlje spremenili v cono miru in sodelovanja. Minič je precej pozornosti namenil tudi žgočim mednarodnim gospodarskim vprašanjem, pri njihovem reševanju ni kakega vidnega napredka, ti problemi pa so čedalje bolj pomembni za stabilnost mednarodnih odnosov in za ohranitev miru v svetu. Na podlagi vseh sprejetih stališč je po besedah Miniča zdaj treba izdelati zelo natančen program konkretnih ukrepov, nosilcev akcij in rokov za izvajanje sklepov pete konference v Jugoslaviji, ki ima pri tem velike obveznosti. V zvezi z uresničevanjem sklepov iz Colomba je Minič opozoril tudi na veliko in pomembno vlogo republik in pokrajin, to pa so v sprejetih sklepih posebej poudarili tudi skupščinski delegati, ki so zvezni izvršni svet med drugim zadolžili, naj pripravi program akcij in ukrepov za uresničevanje sklepov pete konference ter naj še naprej razčlenjuje stališča do mednarodnih vprašanj, za katera se bo zavzemala Jugoslavija v svojih dejavnostih pri uresničevanju ODMEVI Vsak teden, ko dosledno preberem DE, začutim željo, da bi napisala vašemu uredništvu nekaj pohvalnih besed. Pri nas je DE dostopna vsem delavcem. Naš TOZD šteje kakih sto ljudi in imamo naročenih 14 izvodov DE. Delavci jo radi bero. Po mojem mišljenju je DE postala vodič našemu delovnemu človeku tako v političnem kot v gospodarskem življenju. Sedanja bogata vsebina se ne more primerjati s tisto izpred nekaj let. Sestavki so dobro izbrani in aktualni. V zadnjih mesecih je časnik v redu spremljal razprave o osnutku zakona o združenem delu. V posebno pomoč so nam pravni nasveti. Novosti vaše psihologinje so take vrste, da lahko često vplivajo na dobre odnose v kolektivu. V bodoče, ko bo treba vse tisto, kar smo domislili, predlagali in zapisali v velelnik uresničevati, se bomo v mnogočem znašli v težavah. Prav bo, da nam bo DE v vodilo s članki iz prakse. Delavec na konkretnih primerih, napisanih v pre-proštem jeziku, prej doume pojme, kot so: združeno delo, svobodna menjava dela, prihodek, dohodek itd., kot pa če bere posamezne člene, ki so zapisani v „mali ustavi" ali v samoupravnih dogovorih in sporazumih. Mislim, da ste tako že začeli pisati v vaših člankih „Čigav je dohodek". Zato bi predlagala, da bi bilo v bodoče čimveč takih člankov, ki govore o dogovorjenih osnovah in merilih za osebne dohodke, da pišete o nominalnih" in realnih OD, o pogojno nekvalificiranih delavcih. O teh stvareh vsak dan govorimo in pišemo, iz prakse pa lahko povem, da delavec o teh terminih nima razčiščenih pojmov. Na koncu naj še zaprosim, da napišete še kakšen sestavek o nas železničarjih, o problemih, ki nas tarejo zaradi nepravilne prometne politike in pa o naših prizadevanjih, da bi dali družbi to kar od nas pričakuje. MIHAELA LEBAN ŽG-ŽTP LJUBLJANA TOZD SEKCIJA ZA SVTK NAPRAVE CELJE Tovarišici Mihaeli Leban lepa hvala za pismo našemu uredništvu. Veseli smo priznanja, ki ga izreka Delavski enotnosti. Seveda pa nas to priznanje tudi zavezuje. Tega se v polni meri zavedamo in kolikor bo v naših močeh, si bomo prizadevali, da bi postala Delavska enotnost še bolj list delavcev. Kar pa zadeva prošnjo, naj napišemo še kak sestavek o Železničarjih in o problemih, ki jih tzrejo zavoljo prometne (hčj politike, naj povemo, da smo o tem ŽZ pre' cej pisali in seveda, da še bomo! Bržčas prav kmalu. UREDNIK OCEiilE ZA VODILNE V neki ljubljanski delovni organizaciji, ki ima zaradi svoje dejavnosti pose- skih metod,« je dejal Aekdo vrazpravi, »očitno pa je njihovo popolno nezani-ben družbeni pomen, se prav te dni v njihovih organizacijah zveze komunistov manje za vse,' kar ne zadeva ožjo stroko« in sindikatov sprašujejo, če lahko nekako sredi »mandatnega obdobja« celo- Da potrebujemo strokovnjake, nam je že zdavnaj jasno Toda to ve prak vito o cenijo vedenje nekaterih, kiso na vodilnih ali vodstvenih položajih. Da pa tično tudi ves svet; ni pa nujno, da so odlični strokovnjaki tudi sposbni prevze-bo zadeva jasnejša, naj najprej opišemo vzroke, ki so jih privedli do takšne po- mati vodilna delovna m£sta. Zato take ljudi raje primerno nagrajujejo za nji- u e' hovo ustvarjalnost in jih spodbujajo, da postanejo še boljši strokovnjaki, namesto slabi vodilni delavci Pri nae circr no nonnln onnloKo*:« Ko se v delovni orgaizaciji pred časom srečali z zahtevo, da morajo imenovati na pomembnejša delovna oziroma odgovorna mesta kar najbolj sposobne ljudi, so o vsakem kandidatu tetneljito razmislili. Na podlagi tehtanja najvaž- Komunist DE nejših meril so se odločili oziroma dali vso podporo ljudem, za katere so menili, da so najboljši strokovnjaki. Naključje je sicer naneslo, da predlagani večinoma niso bili člani ZK in družbenopolitično niso bili aktivni. »Toda,« so menili v obeh družbenopolitičnih organizacijah, »njihove delovne dolžnosti jih bodo zagotovo prisilile, da se bodo vključili v samoupravno in družbenopolitično delovanje, še posebej zaradi zaupanja, ki so ga dobili.« Danes pa po daljšepi obdobju v obeh organizacijah ugotavljajo, kar je sicer tudi splošno mnenje v kolektivu, da se tako upanje ni uresničilo in dase zagotovo tudi ne bo. Večina vodilnih noče sprejeti nobenih »političnih« zadolžitev, čeprav se 'to samo občasne naloge, odklanjajo udeležbo na vseh sestankih, ki nimajo strokovnega ali nekakšnega obveznega značaja, niso aktivni niti zunaj organizacije združenega dela in na vsako pobudo odgovarjajo, da so preobremenjeni z delovnimi dolžnostmi in da za druge zadeve nimajo časa. »Sem strokovnjak« — je dejal eden med njimi — »in to je moja družbena zadolžitev. S politiko pa se naj ukvarja vodstvo sindikatov, samoupravni organi in člani par tije, pa bo vse v redu.« Taka izjava je seveda zbudila precejšnje negodovanje ŠP nncphpi -zatn kpr rntiirt Ho ni nro\/^ao'etiko m^H j J r-----^ Lzezipi anv»R.uviijclM, Ud- mesto slabi vodilni delavci. Pri nas se sicer glede na načela socialističnega samoupravljanja v bistvu ne smemo zadovoljiti z nikomur, ki ne vidi ne levo in ne desno od svoje ozke stroke, Še manj pa s tem, da bi takim ljudem zaupali vodilna delovna mesta. Obnova za tako dolžnost je namreč ne le veliko znanje, temveč tudi idejnopolitična usmerjenost, družbena aktivnost, organizacijska sposobnost, moralna neoporečnost, čut za življenjske probleme ljudi in še mar-sikatera druga človeška kvaliteta, ki pogojuje zaupanje in spoštovanje do slehernega človeka na odgovornem delovnem mestu. In če vsega tega o ljudeh, o katerih govorimo, ne moremo potrditi, potem je povsem odveč tudi vprašanje, če imajo družbenopolitične organizacije jpravico oceniti njihovo ravnanje in vedenje, predvsem pa njihov prispevek. Bolje je danes odkrito spregovoriti, kot pa se jutri spopasti s težavami, ki jih bo teže urediti. Napačno bi seveda bilo, če bi taka nezaupnica pomenila nekakšno »popotnico« za odhod iz kolektiva, za občutno znižanje osebnih prejemkov ali za izločitev iz delovne skupnosti. Toda povedati jim je vseeno treba, se pogovoriti z njimi in na tej podlagi ukrepati tako, da bo prav za delovno organizacijo. Prav gotovo pa šo to nemflokrat boleče stvari, ki jih le stežka rešimo tako, da bo volk sit in kbza cela. Ko to pišemo, se temeljito zavedamo, da opisani primer zagotovo ni izjemen in da nam bo motda kdo spet očital nekritično spotikanje ob vodilne. Morda celo to, da smo,sej;»zapičili« vanje, ker niso člani ZK; toda resnica je v tem, da se enako lahko vjsdejo tudi posamezni člani ZK. Na to vprašanje opozarjamo prav zato, ker se zavedamo odgovornosti vodilnih ljudi, načel kadrovske politike, zakona o združenem delu in drugih dokumentov, predvsem pa dejstva, da je treba resnično dobro premisliti, komu velja dati zaupnico za imenovanje na posamezna, predvsem vodilna delovna mesta. In če so posamezniki zaradi nesposobnosti in napak v zobeh besedičenja, potem bi bilo bolj pošteno, da bi bili .ija v a ncguuuvdiije v sposoonosti m napak v zobeh Desecucenja, potem bi bilo bolj pošteno da bi bil kolektivu še posebej zato, ker čutijo, da ni pravega'stika med vodstvom in tudi pravočasno predmet temeljite presoje na sestankih samoupravnih orga- druzbenopohtičnimi organizacijami oziroma samoupravnimi organi. In ne nov in družbenopolitičnih organizacij. Moralnopolitična škoda zanje in za kosamo to: ljudje vse bolj ugotavljajo, da nekaterim vodilnim v strokovnem po- lektiv bi bila namreč tako mnogo manjša, saj vemo, da dober glas seže v deveto gledu ne morejo sicer ničesar očitati, toda očitno le-ti nimajo posebnega smisla vas, slab pa še dlje. • za organizacijsko vodenje. »Ne moremo jih tudi dolžiti nekakšnih tehnokrat- JANEZ KOROŠEC RIZIČNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI Se vedno v slepi ulici Med 9 regijami v Sloveniji je solidarnostne pomoči potrebno edino murskosoboško območje Od skupno devetih naj bi imeli v Sloveniji poslej samo štiri rizične zdravstvene skupnosti. To je skupnosti, ki jim je potrebna solidarnostna pomoč regij, da bi z njo lahko zagotovile zavarovancem na svojem območju obvezno raven osnovnega zdravstvenega varstva. Tako namreč načrtujeta predloga samoupravnih sporazumov o skupnih osnovali planov zdravstvenih skupnosti v Sloveniji od 1976. do 1980. leta ter'o standardih za zagotavljanje družbenega minimuma na področju zdravstvenega varstva v repu- bliki, ki so ju na zadnji seji sprejeli delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev republiške zdravstvene skupnosti. . Za boljšo predstavo o tem, kakšne naj bi bile in kolikšen obseg dela bodo imele rizične zdravstvene skupnosti, naj omenimo, da so se v Maribom, Celju in Novem mestu že dogovorili, da bodo solidarnostno pomoč počasi zmanjševali, pač glede na predvideno povečanje, ekonomske moči njihovih regij. Za murskosoboško regijo pa je predvideno, da bo še naprej do- bivala solidarnostna sredstva za uresničitev srednjeročnega razvojnega programa zdravstvenega varstva, ker je ekonomsko precej šibkejša od drugih štajerskih regij. Na murskosoboškem območju so namreč odstopanja od poprečne ravni zdravstve- publiki potrebno solidarnostne pomoči le murskosoboško območje, drugje pa bi lahko z lastnimi sredstvi dosegli predvideno obvezno raven zdravstvenega varstva. V javni razpravi bosta ta me- ou poprečne ravnr zaravstve- J 1 “ La nega varstva v Sloveniji največja sec oba predloga samoupravnih in problem ie za ekonomsko sporazumov, in sicer o skupnih in problem je za ekonomsko šibko regijo razumljivo toliko večji. Po podatkih republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo je ta čas med devetimi zdravstvenimi regijami v re- OD SOBOTE T DO SOBOTE Stabilno in trezno i i Med osrednje dogodke minulega tedna lahko zagotovo prištejemo sejo obeh zborov skupščine SFRJ, ki se je ukvarjala z oceno gospodarskega položaja, stabilizacijskimi prizadevanji in s srednjeročnimi nalogami, še posebej s tistimi, ki bodo letos pravočasno zajete v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju v letu 1977. Prav gotovo kažejo dosedanje ocene, da smo v minulem letu uspeh zmanjšati vplive inflacije, predvsem pa izboljšati likvidnost v gospodarstvu. Ugodnejša so razmerja tudi v gibanjih izvoza in uvoza, še zlasti se je povečal delež izvoza v dežele v razvoju. Podatki iz tretjega četrtletja letošnjega leta kažejo tudi na znamenja oživljanja konjunkture. Vse to pa seveda ne more zmanjšati prizadevanj za stabilizacijo, posebno v tistih panogah, kjer so nakopičeni stari problemi. Gospodariti bo treba trezno, predvsem pa poskrbeti za povečanje storilnosti, saj podatki o njej še vnaprej kažejo na nazadovanje. Nič manj pomembno za prihodnje obdobje ni urejanje nesorazmerij med cenami, ki so jih dosedanji inflacijski tokovi in politika cen puščali kot dediščino. Zato je.precejšnje zanimanje v javnosti za osnutek novega zakona o temeljih sistema in družbeni kontroli cen, ki je že prišel v postopek v zveznih organih skupščine. Tudi politiko cen bo moralo čedalje bolj prevzeti združeno delo samo, pri čemer se bo morala odločno povečati družbena vloga potrošniških svetov in drugih družbenih organov za kontrolo cen. Osnutek zakona vsebuje v glavnem zahtevo, da se z ustreznim samoupravnim dogovarjanjem in instrumenti prenese oblikovanje cen v združeno delo in tako omeji vpliv državnih organov na politiko cen. Prehod na takšno samoupravno urejanje noiitike cen je seveda tesno soodvisen od lovnania jrr politike, ki jo bo določal zakon o združenem delu. Samoupravno Obukov«;-,^ cen, ki izloča državno Kguiativo j- podjetniške odnose, je pravzaprav sestavni del dohodkovne politike v združenem delu in ustvarjanju novih in ustreznih dohodkovnih odnosov. Ce se namreč okrepijo novi dohodkovni odnosi in samoupravno sporazumevanje o ustvarjanju in delitvi dohodka, bo mogoče v marsičem izločiti dosedanje podjetniške pritiske na zvišanje cen, ki so bili usmerjeni na državne organe in so po pravilu potekali mimo združenega dela. Zato bo osnutek zakona o cenah pomemben instrument za uresničevanje zakona o združenem delu. Podobna prizadevanja so usmerjena tudi k urejanju odnosov v zunanjetrgovinskih odnosih, deviznem in bančnem poslovanju. Kot je bilo te dni sporočeno, je besedilo zakona o združenem delu dokončno pripravljeno in združeno v petih poglavjih ter je že doseglo delegate v organih skupščine SFRJ. V zvezni konferenci SZDLJ so se te dni ukvarjali s problematiko tako imenovanega zabavnega tiska. Predvsem so ugotovili, da so bili tudi na tem področju doseženi ugodni premiki, čeprav je ostalo še precej nerešenih kadrovskih in drugih vprašanj. Probleme je seveda potrebno reševati dolgoročno in strpno ter z ustrezno kritično presojo. K bolj vsebinski in humani podobi zabavnih izdaj in programov, je bilo poudarjeno v stališčih, lahko pripomore le taka kritika, ki pri idejnem etiketiranju ne trga, sumniči in ne dlakocepi. V Slovenijo so te dni prišli na deloven obisk, ki se je začel najprej na celjskem in velenjskem območju, najvišji predstavniki zveznih organov za ljudsko obrambo in generalštaba JLA. Predstavnike je vodil zvezni sekretar za obrambo, general armade Nikola Ljubičič. Gostje so se predvsem zanimali za stanje in razvoj ljudske obrambe, predvsem še za letošnje uspešne akcije in preizkuse usposobljenosti vseh enot ;h organov ljudske obrambe v Sloveniji. Minuli dnevi so potekali tudi v znamenju dveh velikih kulturnih manifestacij. Prva je bila v Sežani in na Krasu, posvečena pesniku Srečku Kosovelu ob petdesetletnici njegove smrti, druga pa v Mariboru z nastopom slovenskih gledaliških skupin ob tradicionalnem Borštnikovem srečanju. -GOK osnovah zdravstvenih skupnosti v Sloveniji ter o standardih za zagotavljanje družbenega minimuma na področju zdravstvenega varstva v republiki. Čeprav govorimo o minimalnih, gre v bistvu za optimalne standarde, kakor je bilo dišati na zadnji skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev republiške zdravstvene skupnosti. Ugotovitev je na mestu, saj je jasno, da načrtovanim minimalnim standardom ne bodo mogle zadostiti brez večjih sredstev tudi najbolj razvite zdravstvene regije. Ker pa bodo morale regije odšteti za zagotovitev minimalnih standardov očitno več denarja, kot je predvideno s srednjeročnim planom razvoja zdravstva v Sloveniji, bogatejši ne bodo mogli pomagati šibkejšim. I. V. REKLI SO Dr. Jože Brilej, predsednik ustavnega sodišča SRS, na skupni seji zborov republiške skupščine; Podatki kažejo, da stalno narašča število pobud in predlogov za presojo ustavnosti in zakonitosti. Od uveljavitve nove ustave so dali delovni ljudje in občani pobudo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem v 110 primerih, medtem ko je bilo v istem obdobju 64 predlogov za postopek od organov in organizacij. Na lastno pobudo je ustavno sodišče začelo oziroma razširilo postopek v desetih primerih. Se vedno se na ustavno sodišče najpogosteje obračajo posamezni prizadeti delavci in občani, Predvsem izpodbijajo določbe samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela s področja urejanja medsebojnih razmerij v združenem delu, posebej še $ede delitve dohodka in stanovanjskih zadev. Od organov dajejo najpogosteje predloge predvsem sodišča zdri1' ženega dela, družbeni prave branilci samoupravljanja in repe bliško javno tožilstvo. Kot pred" lagatelje pa pogrešamo izvršne svete občinskih skupščin občinske skupščine, redna sodišča in republiške upravne'organe. FRANC ŠETINC, sekretar IK predsedstva CK ZKS, ob otvoritvi Borštnikovega srečanja slovenskih gledališč: Kje drugje, če ne v kulturnem hramu, kjer večno gori ogenj človeškega, humanega, plemenitega, smemo izraziti bolest in povzdigniti gjas protesta proti nasilju nad Slovenci in Hrvati v Avstriji, Prešteti jih hočejo, d3 bi laže izmerili sadove svoje ste letne raznarodovalne politike-To odštevanje je po logiki nade nalšovinizma takšno: najprej deset let pritiskajo na manjšino nato pa jo preštejejo, da lahko rečejo: „Vidite, kako malo vas je že!“ Nato spet znova do n®" slednjega štetja, ko se spet razburijo: ,,Le kaj hočejo v Ljub Ijani, saj na Koroškem teh Čušev tako ni več!" Toda Slovencem ne more do živega niti najhujše nasilje. N3 svoji domači zemlji so pognali korenine, ki jih nihče ne mote izruvati. Z bojkotom jezikovnega štetja bodo preprečili spet nov, že tisoči atentat na pravico do njihovega narodnostnega in kulturnega življenja. Slovenci v Avstriji bodo U-novembra dokazati, da jih ni mogoče numerirati. Nekoč so jih liifleijevci že oštevilčili, da bi jih za vedno izgnali, vendar so s tem le sami sebe obsodili na poraz! KOSTA NADJ, predsednik ZZB NOV Jugoslavije, v razgovoru s predstavniki občinskih in borčevskih organizacij v Gospidu in Liki: Mnogo let je bila samo zveza borcev ,.zadolžena" za razšir janje revolucionarnih tradidj. Končno smo prišli do enotnega spoznanja, da je ta skrb sestavni del našega samoupravnega socialističnega razvoja in je ZB samo eden od pobudnikov teh akcij. Družba mora reševati vprašanja osnovne zaščite in višjega standarda taka da bodo bord NOB imeli do konca življenja primemo varnost in nego, ki jo zaslužija Pri ponovnem uveljavljanju borčevskega staža morajo občinski odbori ZZB NOV iskati in dobiti pomoč drugih družbenopolitičnih vodstev in organov oblasti, zato da bi pri izdajanju potrdil o sodelovanju posamez- nikov v NOB prišlo do čimbolj objektivnega ocenjevanja. Ph tem je treba paziti, da ne bo ph' šlo do sektašenja in do izdajanja potrdil tistim, ki tega ne z3-služija 4 • — Berem poročilo o vlomni tatvini v skladišču. '4 Žal so nekurantne zaloge ostale... ^ v Karikatura: M. Alaševič £ J^KO NAJBOLJE IZKORISTITI PROIZVODNE ZMOGLJIVOSTI Neizkoriščene rezerve ^koriščenost le 73-odstotna — Posledice bo težko odpraviti — Potrebni sistemski ukrepi ne^ot smo žs pisali, so uradne ooe-let ®0vsP°darskih gibanj v letošnjem jjj,11 čedalje ugodnejše. Inflacija je st .a ^°'j ali manj obrzdana. Indu-doto 3 Pro'ZTOdnja, čeprav še ne ^ga predvidenih stopenj rasti, je ^ ov°Ijiveje stekla, zunanje trgovin-. . ? *Zrnenjava zlasti izvoz pa kaže k ekspanziji. v em spodbudnim težnjam pa, žal, , ZJiatni meri jemljejo vrednost ne-sos ne?at™* pojavi s področja ^Podaijenja, še predvsem pa ne-sjjj.^oljivo izkoriščanje industrij-v sploh proizvodnih zmoglji-, P’ ki onemogoča doseganje za-'[oljivejSh gospodarskih oziroma PPjovnih uspehov. >zk 0--n' ocen ie znaaala stopnja s« 0r*sčanja proizvodnih zmogljivo-vv industriji zadnji dve leti po-, ecno le blizu 73 %. Na osnovi tega j 2ai^a lahko ugotovimo, daje osta-du neizrabljenega najmanj 14% in-.^“rijskega potenciala. Če pa upo-lcaVam° maksimalno izkoriščanje ^Pacitet, kakraro dosegajo nekate-.'ndnstrijsko razvite države, potem P nemo do spoznanja, da pri izrabi ^Pnih industrijskih zmogljivosti v ..av> razpolagamo z rezervami v ni najmanj 19 %. , .P® v maloštevilnih industrijskih ^Javnostih in organizacijah združe-nin8 ^e*a izkoriščanje proizvod-t h- Zrnogljivosti zadovoljivo. To d' tev podkrepljuje med drugim po-.jek, da znaša koeficient proizvod-ju ^lzmen v vsej industriji v popreč- realne Koper. Čez dve leti začetek ^redstavniki Sermina in publiškega IS bodo po-s0vno obiskali Libijo, da bi e s tamkajšnjim partneijem °končno sporazumeli o ^pnaložbi v izgradnjo kopr-. rafinerije. To sodelo-se bo opiralo na Qejstvo, da bo koprska rafi-J|erija pretežno izvažala, da 0 pospeševala sodelovanje z npželami v razvoju, poma-8«a pri ravnovesju plačilne dance in, razumljivo, kar je * pomembnejše, da se bo neposredno vključevala v faz reševanje naše energetske .nance. V Kopru pričaku-b i°’ '30 rafinerija renta- dna, da bo zagotovila slovenski kemični industriji 0v°y surovin in da bo P°spe sevala razvoj petro-kemije v slovenskem in jugo- siovanskem tržnem pro-toru. Omenjeni cilji in zahteve projekta predstav-jjaio celovito problematiko, kf ni rešljiva brez velike kolibe sredstev in sposobnih r°kovnjakov. Pripravljalna eia bodo zato trajala vsaj še naslednji dve leti, tako da bi rafinerijo lahko začeli gra--11? leta 1978, rafinerija pa naj bi začela poskusno obračati leta 1983. vzpel na 1,7. Ponekod v industriji pa je stanje še slabše, saj znaša v treh dejavnostih koeficient izmen le 1 do 1,3. Če upoštevamo neizkoriščene rezerve pri ekstenzivni in celo intenzivni izrabi industrijskih zmogljivosti, potem zlahka ocenimo, da približno četrtina tega potenciala čaka na intenziviranje. S stališča investicijske politike zahtevajo omenjene notranje rezerve v industriji še posebno pozornost, saj bi bilo skrajno negospodarno širiti obstoječe in graditi nove kapacitete, še preden.bi poskrbeli za ustreznejše izkoriščanje že instaliranih zmogljivosti. Bila bi utvara, če bi pričakovali daje možno čez noč doseči ugodnejše učinke pri izrabi obstoječih proizvodnih zmogljivosti v industriji. Za del teh rezerv je znano, da niso ustrezno izkoriščene zaradi poslabšane tržne konjunkture oziroma zavoljo neugodnejšega plasmaja blaga. Del kapacitet pa je neprimerno izko- 1 riščen zaradi predimenzioniranosti in bo - če oprema v njih tačas ne bo že zastarela - nedvomno potrebno čakati več let, da bo povečana absorbdjska moč trga omogočila njihovo ustreznejšo izrabo. Tretji vzrok nizke ravni izkoriščenosti kapacitet je tudi slaba ali neustrezna organizacija proizvodnje, dela in poslovanja. Predvsem temu vzroku je treba pripisati ne le neustrezno rast proizvodnje v številnih delavnostih in organizacijah združenega dela,stemveč tudi čedalje ne-vzdržnejše razmerje med proizvodnimi in neproizvodnimi delavci, ki se očitno slabša v škodo delavcev iz proizvodnje. Dodati pa je treba, da je tako v proizvodnji kot tudi na neproizvodnem področju delovni čas zelo slabo izkoriščen. Marsikje je delovni čas dejansko izkoriščen le štiri do pet ur dnevno. Dosedanje razprave in študije so pokazale, da bo omenjene pomanjkljivosti možno odpraviti z ustrez- nimi samoupravnimi ukrepi, pri čimer bi moralo biti ustrezno mesto zagotovljeno ne le utrjevanju delovne discipline, temveč tudi spodbud-nejšemu nagrajevanju. K racionalni proizvodnji in ustreznejšemu izkori-ščenju proizvodnih zmogljivosti pa bo nedvomno pripomoglo tudi nenehno izboljševanje strokovne ravni delavcev v združenem delu. Med nadaljnjimi koristnimi ukrepi velja še omeniti uvajanje in širjenje specializacije, proizvodno-tehnične kooperacije in delitve proizvodnih programov. Naposled pa bo možno preprečevati nastajanje zlasti novih nepotrebnih predelovalnih zmogljivosti, tako da bo na osnovi samoupravnega sporazumevanja možen pregled nad investicijskimi zahtevki, katerih realizacijo bo treba v skrajnem primeru sankcionirati. V ta namen so bile že predlagane nekatere spremembe in dopolnitve zakona o obveznem evidentiranju investicij. NANDE ŽUŽEK Pred dnevi je organizacija združenega dela Zaija iz Žalca v Petrovčah odprla nov obrat TOZD Konfekcija, za katerega so potrošili 3 milijone din. Na slovesnosti je govoril direktor Viktor Drama, ki je orisal razvoj podjetja. Ob zaključku je spregovoril še predsednik izvršnega sveta skupščine občine Žalec Jože Jan in čestital delavcem za to delovno zmago. Na sliki: Med ogledom nove hale TOZD Konfekcije v Petrovčah. Tekst in foto: T. TAVČAR iri 1,48, medtem ko obstajajo možnosti, da bi se lahko po- GRADBENA DELA NA TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ IV KONČANA KILOVATI V ROKU? TEŠ IV naj bi prve kilovate dala že v prihodnjem letu ob tem času V Šoštanju je bila 9. oktobra ob zaključku gradbenih del priložnostna slovesnost na gradbišču nove Termoelektrarne Šoštanj IV. To pomembno delovno zmago so poleg delavcev celjskega TOZD Gradisa in drugih graditeljev termoelektrarne in predstavnikov Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje počastili tudi številni gostje, med njimi Tone Bole, član predsedstva SR Slovenije, Rudi Čačinovič, podpredsednik republiškega izvršnega sveta. Dragan Petrovič, predsednik republiškega komiteja za energetiko in drugi. Z zgraditvijo 95 metrov viso, kega hladilnega stolpa so delavci Gradisa končali glavna gradbena dela, ki so potekala brez zastojev. Zdaj je treba opraviti le še zaključna gradbena dela. Glavni direktor Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje dipl. inž. Mirko Bizjak je izrekel gra-disovcem priznanje za pred rokom opravljeno delo. Storili so vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi bil ta elek- troenergetski objekt pravočasno nared za začetek obratovanja. Prizadevanja delavcev celjskega TOZD Gradis naj bi bila oz. bi morala biti za zgled tudi vsem drugim našim in inozemskim kolektivom, ki sodelujejo pri gradnji Termoelektrarne Šo- štanj IV. Di pl. inž. Mirko Bizjak je ob tej priložnosti tudi napovedal, da bo nova, četrta faza Termoelektrarne Šoštanj končana v predvidenem roku in da bo prihodnje leto v tem času že dajala prve kWh električne energije. P. O. »Mesto pod soncem« Usmeritev jugoslovanskega gospodarstva na vse večjo izmenjavo dobrin in znanja z drugimi deželami je nujna zavoljo več razlogov; med najpomembnejšimi so vsekakor premajhen domač trg za proizvodne zmogljivosti naše industrije, poleg tega pa nuja, da z izvozom pokrijemo čim večji del stroškov za uvožene surovine in reprodukcijske materiale. V letošnjem letu je naše gospodarstvo izvozilo znatno ■lil «13 GKOMENTAR več kot minula leta in močno zmanjšalo negativni Saldo v zunanjetrgovinski menjavi. Toda izkupiček bi lahko bil precej večji. Zakaj? Za primerjavo vzemimo za-hodnonemški trg, kjer se izdelki naše kovinske industrije, bele tehnike, pohištvene industrije in drugih panog bojujejo za kupce z italijanskimi, španskimi in izdelki drugih dežel. Ker je Zahodna Nemčija članica evropske gospodarske skupnosti, ki je zaščitila indu-. strijo svojih članic pred konkurenco drugih dežel z različnimi stopnjami uvoznih dajatev in omejitev, tudi izvozniki na zahodnonemški trg uživajo različne (ne)ugodnosti. Na kratko rečeno, izdelki zahodnoevropskih proizvajalcev pa tudi mnogih dežel v razvoju (zavoljo ugodnosti, ki jih tem deželam nudi EGS) so manj obremenjeni z uvoznimi dajatvami, kot jugoslovanski izdelki. Carine pa ne bi smele biti prehuda ovira, saj je znano, da se zlasti v tako imenovanih bogatih državah najbolje prodajajo prav dobri izdelki, ki dosegajo tudi visoko ceno. Po tej plati so izdelki jugoslovanske industrije konkurenčni tudi izdelkom iz razvitih industrijskih dežel, izdelki iz dežel v razvoju pa konkurirajo zgolj zavoljo nižjih cen. Zajec tiči v drugem grmu: v drugačni strukturi stroškov proizvodnje. Jugoslovanskega proizvajalca velja denimo, električni štedilnik več kot italijanskega, na zahodnonem-škem trgu (ali kateremkoli drugem) pa oba dosegata enako ceno. Zavoljo tega morajo jugoslovanski izvozniki pogosto prodajati celo za ceno, ki pokriva samo lastne stroške ali pa še teh ne vseh. V takšnih razmerah je seveda težko zdržati konkurenčni boj in ni čudno, da mnoga naša podjetja izvažajo samo zato, ker so v to prisiljena. Tako je velikega letošnjega izvoza delno „kri-va“ tudi izjemno slaba prodaja doma. Da se doseženi rezultati v prihodnjem letu ne bi osuli kot suho listjč, bodo do konca letošnjega leta sprejete nekatere dopolnitve in spremembe v predpisih, ki uravnavajo naše gospodarsko sodelovanje s tujimi deželami. Sodimo pa, da bi k izboljšanju izplena zunanjetrgovinskih prizadevanj marsikaj lahko prispevalo tudi gospodarstvo samo. Kaj je, denimo, z združevanjem sredstev za razvoj bazične industrije? Dosedanji rezultati so sicer spodbudni, le da jih je vse premalo - čeprav vemo, da sta modernizacija naše bazične industrije in povečanje obsega njene proizvodnje nujna, če želimo sedanje visoke cene domačih surovin zmanjšati ne zavoljo borznih nihanj na svetovnem trgu, pač pa zavoljo povečanja storilnosti v tej dejavnosti. Dohodkovni odnosi? Pravzaprav nikjer še niso izoblikovani, saj tudi še ni velikih, vertikalno sestavljenih gospodarskih sistemov, kjer bi dohodkovni odnosi lahko polno zaživeli. Ponekod sojih poskusili vzpostaviti, toda zanimalo jih je samo vprašanje udeležbe pri dobičku, tveganja pa so zanemarili. Prav v riziku oziroma soudeležbi tako pri pokrivanju morebitnega neuspeha, kot udeležbi pri uspehu se namreč skriva bistvo uspešnejšega nastopanja tako na domačem kot zlasti na tujem trgu. Sele takrat namreč, ko se bodo proizvajalci od surovin prek polizdelkov in končnih izdelkov skupaj z izvozniki dogovorili, kolikšen del bremena boja za „mesto pod soncem" na trgu bo vsak prevzel, bodo rezultati našiti izvoznih prizadevanj boljši ne le po količini izvoženega blaga, temveč tudi po izkupičku. Prav pri tem dogovarjanju pa smo kljub nekaterim prizadevanjem vendarle še na začetku poti in žal se nanjo odpravljamo zelo obotavljivo. B. RUGELJ KAKO REŠUJEJO TEŽAVE NA TRGU V NOVOLESU »ČAROBNA PALČICA« Pravilno izbran proizvodni program in kakovost izdelkov odtehtata največ problemov, ki jih povzročajo slaba prodaja in nizke cene Pograd Novi predpisi o denarnih rezervah j osnutku zakona o sredstvih za rezerve, ki gaje sprejel zvezni zvrsni svet in ga posredoval skupščini SFRJ v razpravo in sprejem, otajo osnovne organizacije združenega dela obvezno oblikovati enarne rezerve v višini petine poprečno doseženega dohodka v ^Jjih 3 letih. V osnutku zakona je določeno, da lahko TOZD Porabljajo rezervna sredstva za kritje^ izgub, zagotavljanje likvid-0sti in za socialno varnost delavcev. Še posebej pa je poudarjeno, a rezervnih sredstev ni možno uporabljati za investicije v osnovna redstva, za osebno porabo in za zadovoljevanje skupnih potreb. V. O. Lesna industrija Novoles iz Straže pri Novem mestu med podjetji v svoji stroki nikoli ni bila prav na vrhu po poslovni uspešnosti, prav tako pa tudi ne na dnu. Tako podjetje tudi v kritičnih letih za lesno in pohištveno industrijo, lani in v prvem polletju letos, ni poslovalo v takšnih krčih kot druga podjetja in si tudi ni napolnilo skladišč z neprodanimi izdelki. Za takšne rezultate v Novolesu seveda nimajo čarobne palčice, pač pa dokaj razvejan proizvodni program, ki v celoti nikoli ne zataji, poleg tega pa so se v prodaji že pred leti usmerili tako na domač kot tuji trg in na obeh trdovratno vztrajajo kljub občasnim težavam s cenami in prodajo. Kljub temu pa Novoles ni nikakršna izjema ali pa „netipi-čen“ predstavnik lesne industrije: tudi to podjetje je prvo polovico leta zaključilo s poslovno izgubo, ki sicer ni pretirano velika — 7 milijonov din, je pa zanjo značilno, da je vsa »prigospodarjena" na domačem trgu. Na srečo, tako pravijo v Novolesu, imajo tak proizvodni program, da gredo izdelki kar dobro v denar tudi doma in bo ta okoliščina kajpak odločila, kam se bo nagnila tehtnica poslovne uspešnosti. Vprašanje cen izdelkov pustimo tokrat ob strani; vsa lesna industrija tarna, da ji politika cen požira dobiček in tudi Novoles ni izjema. Trenutno prinaša dobiček — sicer majhen - le izvoz. Pri tem spet ne moremo mimo tako imenovanega »posrečeno izbranega proizvodnega programa": predvsem kakovost izdelkov in stopnja obdelave prinašata dobiček na zahtevnem tujem (ameriškem) trgu. Za primerjavo: najbolj preprost gugalnik, kakršne izvaža jugoslovanska pohištvena industrija na ameriški trg, velja skoraj osemkrat manj kot v poprečju Novolesovi gugalniki ter celo šestnajstkrat manj, kot največji Novolesov gugalnik. Izvoz je že lani »prinesel" podjetju 127,5 milijona dinarjev iztržka in za letošnje leto je kolektiv načrtoval, skladno v povečanjem proizvodnje tudi večji izvoz- Toda namesto predvidenih 165 milijonov din bodo, kot kaže, iztržili blizu 190 milijonov. Za povečan izvoz je kajpak kriv tudi domači trg, na katerem se je kljub sorazmerno slabim cenam ustavila prodaja. Tako je Novoles z vsemi silami pritisnil na tuji trg z večino svojih izdelkov, kjer je možno prodati večje količine. Prodaja pa, kot pravijo v Novolesu, ne niha tako močno kot doma. Novoles je močno povečal tudi izvoz ploskovnega pohištva, ki ga sedaj že polovico proda na tuje, povečal je proizvodnjo tistih izdelkov, ki na tujem trgu dosegajo najboljšo ceno - gugalnikov. Za trditve o trenutno boljših prodajnih pogojih na tujem kot doma je najboljši dokaz Novolesova TOZD v Dvoru, ki je v prvem polletju proizvajala izključno za domači trg. Rezultat: precejšnja izguba. Potem so povsem spremenili proizvodni program, se v celoti usmerili na izdelavo gugalnikov za izvoz in poslovni rezultati posameznih mesecev v drugi polovico leta že izpričujejo ostanek dohodka. In čeprav Novolesove proizvodne usmeritve ni možno posplošiti v recept, je vendarle možno iz njegovih poslovnih uspehov in neuspehov potegniti sklep, da težave na trgu, tako domačem kot tujem, vendarle najlaže odtehtata pravilno izbran proizvodni program in kakovost izdelkov. I. S. SE ENKRAT: »Okus meda v Medexu ni za vse enak« Odgovor Medexa: Že v samem naslovu in podnaslovu članka v 40. številki Delavske enotnosti 9. X. 1976 in nato še v besedilu je novinar Marjan Horvat napisal vrsto trditev in očitkov v zvezi s prenosom dveh lokalov Jugotekstilovega TOZD ONA-ON na OZD MEDEX, kjer naj bi baje ravnali v nasprotju z načeli naše samoupravne družbe, pozabljali na dolžnost obveščanja delavcev in člane kolektiva celo »prodajali« kar skupaj z lokali. Delavski svet OZD MEDEX je na svoji seji 18. X. 1976 razpravljal o trditvah v tem članku in ugotavljal, da takšno pisanje ne ustreza resnici. Takšno oceno DS potrjuje vrsta dokumentov iz obeh delovnih organizacij, in sicer: 1. Poročilo o stanju gostinstva v Jugotekstilu, TOZD Notranja trgovina ONA-ON z dne 18. 5. 1976, z ugotovitvijo, da posluje gostinstvo z izgubo, ki jo povzroča y celoti poslovalnica v Ljubljani, Šubičeva 1, in ki je uspešna ■poslovalnica v Kamniku ne more v celoti pokrivati. Razen tega ugotavljajo, da TOZD NT ni investicijsko sposobna za uresničenje programa sanacije, ki bi ga bilo nujno potrebno izvesti (izgradnja sanitarij, nabava dopolnilne opreme, odstranitev miz in stolov v bistroju, namestitev stoječih pultov ipd.). Zaradi takšnega stanja predlagajo delavskemu svetu, naj sprejme sklep o ukinitvi gostinske dejavnosti. 2. Zapisnik seje DS TOZD ONA-ON z dne 21. maja letos, v katerem ugotavljajo pod četrto točko dnevnega reda, da so na osnovi predloga delegati predlagali, dopolnjevali in spreminjali predlog ter sklenili, da se zborom delavcev predloži sprejetje sklepa o ukinitvi gostinske dejavnosti, o ukinitvi delovnih mest sektorja gostinstva in o ponudbi delavcem, da sklenejo medsebojna delovna razmerja pri delovni organizaciji MEDEN. 3. Zapisnik zbora delovnih ljudi bifeja ONA-ON, Šubičeva 1 z dne 28. maja letos, v katerem je zapisano, da so bili udeleženci seznanjeni s sklepi DS o ukinitvi in z obveznostjo MEDEX, ki jamči iste dohodke in enaka delovna mesta vsem članom kolektiva. 4. Predlog o ukinitvi gostinstva in o prenosu na OZD MEDEN z dne 21. 6. letos, ki je bil dostavljen vsem zborom delovnih ljudi v enotah TOZD ONA-ON. 5. Zapisnik izredne seje razširjenega družbenopolitičnega aktiva in DS z dne 23. 6. letos, kjer je bil pod 5. točko sprejet sklep o ukinitvi gostinske dejavnosti. 6. Zapisnik seje DS TOZD ONA-ON z dne 29. 6. letos, na kateri so pooblastili svojega predstavnika za podpis pogodbe z MEDENOM. 7. Zapisniki zborov delovnih ljudi v ljubljanskih poslovalnicah TOZD ONA-ON in v poslovalnicah istega TOZD v Celju, na Jesenicah, v Kamniku, Kranju, Ribnici, Slovenskih Konjicah, Trbovljah in v Žalcu, s sklepi o sprejemu predloga za ukinitev gostinstva in za prenos na OZD MEDEN. Proti predlogu je bil en sam glas. 8. Srednjeročni plan OZD MEDEN za obdobje 1976—1980, kjer je med drugim zapisano: »Povečali bomo lastno maloprodajno mrežo na celotnem jugoslovanskem teritoriju ter do konca leta 1980 odprli najmanj 7 prodajaln boljšega tipa, od teh bomo kupili 2 poslovna prostora...« 9. Zapisnik DS OZD MEDEN z dne 21. 4. letos, kjer je pod 13. točko dnev- nega reda pooblastil predstavnike za razgovore o nakupu dveh gostinskih lokalov od TOZD ONA-ON. DS OZD MEDEN ugotavlja prav tako, da so spremembe načina poslovanja v lokalu v Šubičevi ulici v skladu z usmeritvijo srednjeročnega plana, ki določa uvajanje sodobnejšega in racionalnejšega načina poslovanja, kakršen je sicer že uveden v MEDENOVIH snack-barih, prav takšne izboljšave pa je tudi predvideval sanacijski načrt TOZD ONA-ON. Novi način poslovanja zagotavlja namreč boljšo kontrolo in kulturnejše pogoje, razen tega pa tudi možnost, da prodaja v lokalih MEDEN kot specializirana proizvodna organizacija svoje proizvode od medu in medice do naravnih poživil. Zaradi čim hitrejše uveljavitve novega načina poslovanja so bile potrebne nekatere kadrovske spremembe, ki pa so se vse izvršile znotraj iste delovne enote in niso bili z njimf prizadeti interesi nobenega člana kolektiva, kar velja zlasti za višino osebnih dohodkov. DS OZD MEDEN smatra, da so napačne trditve v članku v listu DE prizadele interese obeh delovnih organizacij in škodovale ugledu obeh kolektivov, pa zato obsoja nepreverjeno in neodgovorno pisanje avtorja članka. Načela samoupravne družbe o normah, ki naj veljajo v medsebojnih odnosih, namreč ne predstavljajo obveznosti samo za člane raznih delovnih organizacij, pač pa vsaj v enaki meri tudi za slehernega delavca, ki preko sredstev obveščanja vpliva na obveščenost javnosti. Ljubljana, 25. X. 1976 Predsednik zbora delovnih ljudi: Kristina ROT Danilo, $ srcem v roki Mt V ,lo Emeršič krepak dvain- dilem sedanjega časa, tako ., Natek zamah z roko pove vse in kako niso mogli spraviti v isto »Smrt... Gre vendar za nekaj, -tletmk, je dobitnik zlatega »zgodovino« ostane bol] sJj J' em še en, veliko širši zamah, vrsto Emeršiča delavca in Emer- kar je sestavni del življenja. Smrt Danilo Emeršič, krepak dvain-petdesetletnik, je dobitnik zlatega znaka slovenskih sindikatov. Gre za visoko priznanje, ki — saj vemo, da se ga ne dobi »kar tako« — nakazuje lepo število iztočnic za zanimiv pogovor, poln doživljajev in anekdot. Vendar je že tako, da je človekovo zanimanje, pozornost in miselna energija, ki je Danilu Emeršiču prav gotovo ne manjka, usmerjena predvsem v sedanjost, tudi v razreševanje dvomov in dilem sedanjega časa, tako »zgodovino« ostane prostora. In tudi prav je tak0 _ kreativnost človeka vleče nap Kar je bilo? To je bolj za spo1^ kadar je-ravno pravi trenutf razpoloženje... ,J Saj ne, da bi metal sindik2 ^ dejavnost ob stran, vendar J ^ res, da se časi spreminjajo tak0^ lovilo, da jih komaj utegnem0 hajati. Kje je že to, ko je bilotr^ »zidati temelje« sindikatoinvV občini, ustanavljati časop|S' atek zamah z roko pove vse in otem še en, veliko širši zamah, , ai nadaljevanje... In vendar, preblisk se utrne misel, ki je ne kazalo kar tako prezreti: “M sem mlad ali star, zdajle 1113 pomena govoriti. Vendar, v ^P°ininu imam številne predane cjdikalne delavce — starejši so a od mene — ki so že umrli in so °stali brez pravega družbenega ^'znanja. Res, slišim vprašanje, kaj priznanje njim, če jih pa ni c- Saj človek ne živi samo zase! aJ tudi družina ve, naj otroci ed°, da njihov oče ni deloval v PraZno, temveč so še vedno šte-Vlni ljudje, sodelavci, ki imajo ]e8°vo delo v dobrem spominu.« Tako sva bila kar brez pravega . akoka pri zanimivem vprašan-kaj in za koga velja življenjska trne je prav gotovo po-•j.e,nbna, saj mi je ustrojila kožo. aa... prepričan sem, da moram . 1° izkušnjo posredovati dru-j Dobro, kdor jo pač hoče spre-1 2 odprtim srcem...« .^Danilo Emeršič... Bil je grafik tudi sedaj je zastopnik zagreb-s e tovarne Ambalaže, toda — to , ,e bolj podatki za »osebno iz-, a?-nico«. Danilo Emeršič je redvsem slikar. Do zadnjega 0n°ka živca pod kožo. mi vseeno, kako se šefi, po-ettibneži v podjetjih vedejo do , ene ali drugih. Če pridem k njim Zastopnik, torej človek v de-nem razmerju, ki opravlja le delo) me neprijetno zbode, doj 6 Sedajo »od zgoraj navz-. *■ Spomnim se, ko sem kasneje I. e ^ nekaterim takim »viso-(< tn jim dal pismeno vabilo na KarnteV svoie slikarske razstave. Precej jih je streslo, ker ne- kako niso mogli spraviti v isto vrsto Emeršiča delavca in Emeršiča slikarja. Lepo vas prosim, mar je med tema dvema pojmoma res tak prepad?! Kar velikokrat se mi dozdeva, da si ljudje predstavljajo slikarja kot zapitega boema, ki bi — menda drugim v tolažbo — moral na gostilniškem pragu čakati na vbogajme. Pustimo slikarstvo vnemar! Zakaj si ne bi mogel služiti svojega kosa kruha z delom, ki mi je blizu? Slikarstvo? Da, to je nekaj drugega. Od slikarstva se pač ne da živeti, vendar je življenje!« »Povejte, koliko velja vaša slika, tako, v denarju?« Že na pol vprašanja je vedel, da vprašanje ni bilo »iskreno«: »Že nekajkrat sem slišal, veš, če bi bilo na robu tvoje slike podpisano drugo ime, bi veljala nekajkrat več. Veste, kaj to pomeni? Kako naj v denarju ocenim vrednost svoje slike, če pa je v njej del mene? Nekaj jih imam, ki jih ne bi dal za noben denar...« Če tako razumemo njegove slike — nemalo jih je raztresenih po svetu — lahko razumemo slikarjevo nagnjenje do evidence: natančno ve, kje vse so njegove slike in kdo jih ima. Bili so časi, ko si je želel postati zdravnik. Kdo bi vedel, koliko je ta njegova davna — in, tako kaže, tudi neuresničena želja — pustila sledov v njegovem slikarskem izražanju. Že kratek sprehod po improviziranem ateljeju navrže vse prepogosta srečanja z zdravo rdečimi človeškimi srci na strahovito črni podlagi —; »kontrast med življenjem in smrtjo« — in skeleti v najrazličnejših inačicah. • SPOMENIKI V Suhem dolu so si vsi ugledni občani že pred kakimi desetimi leti zgradili vile, že poprej in še kasneje so si nakupili avtomobile in si sezidali počitniške hišice. Zagotovili so si torej, kot temu pravimo, sebi in svoji družbeni veljavi ustrezen standard in kazalo je že, da bo na tem področju njihove dejavnosti zavela hladna sapa stagnacije, ko je, dobrih pet let je tega, Janez Kovač, direktor računovodstva v največji suhodolski tovarni, odkril novo možnost za javno izkazovanje standarda tamkajšnjih uglednih občanov. Pokopališče! Na njivi mrtvih v Suhem dolu je dotlej vladal mir. Ljudje so pač pokopavali svoje najbližje, kot so to počeli vsa leta poprej z dolžnim spoštovanjem, njih grobove pa so urejali dokaj enako; betonski okvir in marmornata plošča sta zaznamovala kraj poslednjega bivališča pokojnika. In se je zgodilo, da je Janez Kovač, ki si je svoj standard že uredil, sklenil, da bo po hitrem postopku uredil še standard svojega očeta, pokojnega vaškega krojača, ki je bil zadnja leta svojega življenja v domu ostarelih, ker v šestsobni vili njegovega sina ni bilo prostora za neuglednega ata. Naročil je »Kamnoseštvu«, naj očetov grob pokrijejo s kraškim marmorjem in na njem a^latimi črkami napišejo: »Poslednji dom Kovačevih«, spodaj pa očetovo ime in: »Če bi ljubezen govorila, te ne bi črna zemlja krila«. Tako so fantje iz »Kamnoseštva« tudi storili in otvoritev tega preurejenega groba je v Suhem dolu povzročila vznemirjenje med vsemi uglednimi občani in ko so ljudje prižigali svečke in prinašali na grobove jesensko cvetje, so razmišljali, kako bodo odgovorili na Kovačev izziv. V prihodnjih nekaj letih se je na pokopališče v Suhem dolu naselilo vzdušje, ki po navadi spremlja gradnjo stanovanjskih hiš, vikendov in vil, nakupov avtomobilov in večernih toalet. Ko so na grobovih skušalf dokazovati, kdo ima večjo družbeno veljavo, se je na suhodol-skem pokopališkem dogajanju porodil nov problem. Francka Pretnerjeva, snažilka in honorarna gospodinjska pomočnica, je, v prvi vrsti druge parcele novega dela pokopališča pokopala svojega življenjskega tovariša Toneta, in ko so vsi sosednji grobovi že postali mavzoleji, je Francka še vedno sadila na Tonetovi gomili mačehe, in s kreditom, ki ga je poldrugo leto odplačevala, kupila majhno marmorno ploščo. Ker pa v sosednjih grobovih leže uradniki, direktorji in njihovi pomočniki, zasebni obrtniki in drugi pomembni pokojniki, se je Francka s svojim grobom znašla med njimi kot črna ovca. Pred dnevi je delegacija teh pomembnih občanov prišla k upravi pokopališča in zahtevala, naj »nekaj stori«, da bi prva vrsta grobov druge parcele na novem delu njive mrtvih bila urejena v skladu z demokratično izraženimi željami večine. »Nič nimamo proti revežem«, je rekla tovarišica Štulova, žena pokojnega direktorja dimnikarskega podjetja, in je v imenu delegacije zahtevala: »Naj vsak pokojnik počiva tam, kjer zavoljo svoje takšne ali drugačne družbene veljave ne bo delal zgage ljudem, ki kaj dajo nase.« Zdaj bi moral napisati še konec te pripovedi; ker pa se je vse, o čemer sem govoril, res zgodilo, in ker upravnik pokopališkega zavoda v Suhem dolu ni vedel, kaj naj poprej omenjeni delegaciji odgovori, prosim vse samoupravljavce na Slovenskem, da sodelujejo pri iskanju najboljše rešitve tega perečega problema v suhodolski družbeni skupnosti. JANEZ VOLJČ )l PAPIR ;A Še ne dolgo tega je veljalo, da pravniški poklic ni kaj prida primeren za dokazovanje strokovnih sposobnosti izven službenega časa. Če odštejemo tiste, ki so se, bolj namesto konjička kot zares, ubadali z delitvijo pravnih nasvetov in čakali na plačilo po načelu „plačaj, kolikor se ti z<|i“, nasploh vrste honorarnih zaslužkarjev niso bile kaj prida številne. Potem so zaveli novi vetrovi. . . Z nezadržno rastjo samoupravne veljave je pridobivala na pomenu tudi vsa „široko zastavljena" in kar na kilograme tgžka izdelava statutov in še številnih drugih samoupravnih aktov, ki sodijo v krog tako imenovane interne zakonodaje. Le večje delovne organizacije so skorajda po pravilu imele srečo, da so svojo za-konodajalsko dejavnost lahko prevalile na pleča svojega (ali svojih) pravnikov in jim štele delo v okvire normalne službene dejavnosti. Zdi pa se, da se je lepo število manjših delovnih organizacij znašlo v položaju ribe na suhem: poskušale so sicer dihati, vendar so kaj kmalu ugotovile, da samo dobra volja nekaterih prostovoljcev ali pa izvoljenih članov komisij ne pomaga. Kaj kmalu se je zastavilo nedvoumno vprašanje: kje in kako priti do primernega pravnika, ki bo na kar najmanj opazen in boleč način „počistil“ z interno zakonodajo. Tako se je pač primerilo, da seje pravništvo z neustavljivo silo uvrstilo zelo visoko na lestvici honorarnih dejavnosti. Kar ob bok popravljav- cem televizoriev ‘n inštalaterjem . . . Dob^jjezad-nje nima nihče nič P^j ,u> da kdorkoli v prostem čaSlJ,,ie svoje delovne sposobnostma kaj pravega znanja in 511 za sabo ... Žal pa zadnje čase,'f! lokJ?0®0' sto srečujemo prakti° pra 0 Za trditve, da so bile P.rftpravn111^6 kvalitete prej izjenia ;J0 S%a°’ua široko pa se je razpaf0 jursko prepisovalstvo. Že obb ^Pjer-janjili udanjo na Plan odrfcjju0^ z ustavo in podobni AP jJ , ki jih delovne organizmi z rago plačujejo, ko se ..soocU ^ snico na sodiščih zdruzeneg^^ še prej z družbenimprdV 1 ‘samoupravljanja .. ■ Seveda je tudi res, Za^etni lahki uspehi prepis°v pi ških zanesenjakov, ko *vfedno° bati pravega strokovnega 0 tenJa, potegnili „eksperte ^ tiso] so od honorarjev za ne*caJ jiijoniK ov hrabro posegli tudi p° ^ Odgovorni, ki so pP| organizacijah naro 1 criZt) .e^v° aktov, kasneje le nera , jo da so se pustili speljati ^ pr| Jtudi vnet zbiralec slik ne . t ^ da so mu podtaknili P^g13 ' Morda bi bilo »5eaedJ|>k.j nančno uspešnih) fabr m tu,j am°' upravnih aktov. °beI! Jna lifc6 bi bil odveč bežen p°gled Jlh°ve davčne prijave . ■ • . »Smrt... Gre vendar za nekaj, kar je sestavni del življenja. Smrt je konec, vendar vsak konec pomeni, da je bilo nekaj prej. Nekaj lepega... Kakor so na primer lepi metulji, ki vzletavajo nad obrisi porušenega mesta. Metulj je najlepše živo bitje. Živi nadvse kratko, ker — živi izredno polno življenje. Navsezadnje sta si ta dva podatka v logičnem in razumljivem sorazmerju.« Porušeno mesto se zdi, kakor da je vsega konec. Civilizacije ali česarkoli že... Vendar so se nadenj dvignili metulji, simboli večno neuničljive žive biti.« Tako teče pogovor, na videz brez prave povezave in s strahovito živahnimi preskoki, vendar v resnici v lepo oblikovanem in »razumljivem« krogu. Če smo rekli, da je Danilo Emeršič slikar, potem smo trditev — dobro, navsezadnje ni to stvar naše »spoznavne zmožnosti« — postavili vsem uradnim podatkom navkljub. Tudi temu, da ni »akademski«. ' »Nisem občutljiv na delitev slikarjev na »profesionalce« in »amaterje«. Lepo vas prosim, slikar je pač tisti, ki to dokazuje s svojim delom, in kdor ni, ga tudi akademska titula ne more postaviti na noge!« Danilo že ve, zakaj si je slikarsko orodje napravil sam. »Izmislil« si ga je iz potreb svojega dela, stila in zamisli. Prav tako ve, zakaj nabira primerno obarvane kamne v rečnenrprodu in zakaj ne izda nekaterih svojih »tehničnih prijemov« niti ženi ali otrokom. Mož skrivnosti? Morda, vendar kljub vsemu nosi svoje srce na dlani. Le videti ga je treba... IGO TRATNIK Hill HUMORESKA Neiskreno letalo Dobro sta se poznala. Že neštetokrat sta se srečavala na zbornici, priložnostnih srečanjih gospodarskih kalibrov, simpozijih, proslavah, stala si nasproti v konkurenčnem boju na (domačem in tujem) tržišču ... Potem so prišli na vrsto novi zvonovi, ki so vse bolj potrkavali o nekakšnem združevanju ... Srečala sta se na nevtralnem področju nekje v odmaknjeni planinski postojanki: „Slišiš, Desničar, pravijo, da midva predstavljava poglavitno oviro za uspešno združitev najinih sozdov," je dejal direktor Levičar. „Menda ne bova nasedla takim nepreverjenim govoricam? Hočeš ti biti generalni novega združenega podjetja? “ „Seveda ne!“ je vzkliknil direktor Desničar. „In ti? “ „Tudi ne!“ Saj je res, da za medsebojno razumevanje ni treba veliko besed in tako sta Desničar in Levičar lahko kaj kmalu ugotovila, da bosta po kratkem postopku prečistila medsebojne odnose in rekla kvalifikacirano mnenje, če imata njuna sozda pogoje za združitev ali ne. „Imaš morda stanovanjske probleme? “ ,,Seveda ne!“ »Vikend menda tudi premoreš? “ „Na morju in v hribih .. »Dobro, potem sva na isti nogi... Okoli znamke avtomobila se menda ne bova preganjala? “ »Veš da nima smisla, vendar... malce me skrbi, kako stojiš z jahto? “ „Ne boš verjel, vendar sem si mislil osemmetrsko, kakor bi slutil, da mi bo prav prišla v najinem pogovoru." „Za pol metra si me sicer predriblal, toda prepričan sem, da pretirana uniformiranost ni priporočljiva. Sicer pa je moj motor za nekaj konj močnejši — in sva skupaj." Pogovori o združitvi dveh sozdov so se malte zapletli, ko je stekla beseda o značajskih vrlinah predsednikov delavskih svetov, sekretarjih ZK in predsednikih sindikata. Naposled sta se zedinila za kompromisno besedilo, ki je zajelo vse poglavitne značilnosti: »Moji so odlični fantje in — predvsem imajo dober posluh za generalne probleme." Direktorja Desničar in Levičar naposled sploh nista mogla verjeti, kako je lahko v nekaterih strukturah prišlo do vztrajnih govoric, da so ovire za uspešno združitev obeh sozdov skorajda nepremostljive. V slovenski družbenopolitični prostor je že po nekaj urah poletela odrešilna novica: »Ovir ni!“ Naslednjega dne zvečer je k Desničarju priletel njegov sekretar kar na dom: »Tovariš direktor, ogoljufali so nas!" Očetu sozda je bilo na mali jasno, o čem teče beseda: »Le ? “ »Danes dopoldne je kupil letalo!" je zasopihal sekretar. Desničar se je počasi usedel in si natočil radensko. Potem je le spravil iz sebe: »Ves čas sem slutil, da mi bo na neki način podstavil nogo. Mi smo bili iskreno za združitev, oni pa takole ...“ TIG Industrijska montažna hala — Proizvajalec SGP Pionir TOZD Togrel SGP »PIONIR« NOVO MESTO V LETU 1976, TRIDESETEM LETU SVOJEGA OBSTOJA Po začrtani poti k novim uspehom V gospodarskem planu za leto 1976 je delovna organizacija SGP Pionir Novo mesto določila osnovne kriterije poslovne politike, naloge na osnovi resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS, določila akcijski program varčevanja in posebej obdelala obveznosti do družbe in samoupravnih interesnih skupnosti, predvidela ukrepe na področju tržišča in cen, določila pogoje za reprodukcijsko sposobnost in uspešno vlaganje sredstev za razširjeno reprodukcijo (najmanj 2 % od celotnega dohodka) ter še posebej opredelila povečanje družbenega standarda zaposlenih. Tako zapisan gospodarski načrt so obravnavali in sprejeli proizvajalci vseh devetih TOZD, ki sestavljajo SGP Pionir. Obdobje do 1.10.1976. leta dokazuje, da so delovni ljudje dosegli dobre rezultate z večjimi delovnimi napori, zlasti pa še s kvalitetnim odnosom do dela kljub težji gospodarski situaciji na tržišču (omejitve investicijskih del). V stanovanjski graditvi je bil dosežen pomemben napredek v tehnologiji tunelskih opažev, zlasti s pomočjo proizvodnje večjih tipiziranih montažnih fasadnih elementov kakor tudi pri industrijski montažni finalizaciji obrtniških ter instalacijskih del. Dosežen je tudi pomemben uspeh pri rešitvi novega sistema lastnih montažnih industrijskih hal z ravno streho, ki vnaša v gradnjo industrijskih objektov pomemben racionalizatorski element. Delovna organizacija je tudi dovolj uspešno uresničila druge naloge, zastavljene v 'poslovni politiki za leto 1976, med drugim tudi povečanje večjih proizvodnih zmogljivosti lesnega in mehansko-kovinskega obrata, vlaganje v proizvodne obrate kritičnih gradbenih materialov, sistematično sodelovanje z razvojno-raziskovalriim centrom v SOZD Giposs, sodelovanje v poslovni interesni skupnosti za industrializacijo visokih gradenj, še zlasti pa realiziranje investicijske porabe združenih sredstev za leto 1975 in pravilna investicijska potrošnja glede na učinkovitost in zmogljivost gradbene mehanizacije, opreme ter transportnih sredstev. Posebno pomembno je pravilno vrednotenje dohodka TOZD, saj je ustvarjeni dohodek plačana realizacija, ne pa fakturirana. Pri uresničevanju finančne politike v delovni organizaciji so vse TOZD in delovna organizacija kljub velikim težavam dosegle zadovoljive rezultate in ni mogoče zanikati uspešnega finančnega poslovanja. Prav tako je bilo dosledno izpolnjevanje zakona o zagotovitvi plačil ena primarnih nalog gospodarskega načrta. Na področju kadrovske politike je prišlo do premikov, ki so povezani z dolgoročnim ekonomskim razvojem TOZD in DSSS. Pri tem ni mogoče prezreti stalnega procesa izobraževanja v delovni organizaciji, v kar so bila vložena znatna sredstva. Nedvomno je tudi v iskanju ustreznih rešitev za kvalitetnejše organizacijske oblike pri nadaljnjem usklajevanju samoupravljanja in vodenja tehnološkega procesa delovna organizacija dosegla pomembne rezultate. Kadrovske službe TOZD so se pri svojem delu povezale v strokovno homogeno celoto, zlasti na področju planiranja kadrov, izobraževanja, informiranja in delitve osebnih dohodkov. Prav tako je bilo pomembno sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami in delegati. Sistem delitve osebnih dohodkov je bil izpopolnjen na osnovi delovnega rezultata in zahtevnosti dela, se pa ta proces nadaljuje v vseh TOZD SGP Pionir. Sistem delitvenih razmerij prav tako v SGP Pionir stalno dopolnjujejo, da bi tako spodbujali delavce k doseganju vedno boljših delovnih rezultatov. K temu je nedvomno pripomogla poleg pristnih samoupravnih odnosov tudi zaostrena tehnološka in delovna disciplina ter dobro informiranje vseh delavcev v TOZD. Pomembna dejavnost, ki jo je delovna organizacija v letu 1976 razvila na visoko raven, je dosledno izpolnjevanje pogodbenih rokov in kvalitetne gradnje, kar ustvarja zaupanje investitorjev. Konkurenca na tržišču seje letos močno povečala, kar je vse dejavnike v delovni organizaciji in v TOZD spodbudilo k doseganju večje produktivnosti. Pomembna je usmeritev delovne organizacije na širši jugoslovanski prostor in tako lahko ugotovimo, da ima SGP Pionir gradbišča po vsej Jugoslaviji in da je v tem letu dosegel uspeh prav zavoljo take usmeritve. Pomembna odločitev v letu 1976 je usmeritev delovne organizacije na tuja .tržišča, kar priča, da je delovna organizacija uspešno razvila svojo dejavnost tudi na področju, ki je pomembno s stališča interesov širše družbene skupnosti. Ob vsem tem pa je delovna organizacija skrbno pripravljala modernizacijo računalništva in je pred usposobitvijo novega modernega računalnika, ki bo dajal popolnejše, boljše in širše podatke, nujne za moderno poslovanje razvite delovne organizacije. Skladno s srednjeročnim načrtom delovna organizacija zaposluje 3021 delavcev in je imela v 1975. letu 1,083.157.266,00 din bruto dohodka, v letu 1976 pa predvideva 1 milijardo 300 milijonov din bruto dohodka. Po bilanci za prvih devet mesecev letos je planiran bruto dohodek za to obdobje dosežen in so rezultati poslovanja pozitivni. Delovna organizacija je prav v zadnjem času prevzela v gradnjo več pomembnih objektov, med katerimi je nedvomno največji turistično naselje na Lošinju, katerega skupna investicijska vrednost je 280 milijonov din in mora biti zgrajen do junija 1977. leta. Delovna organizacija letos praznuje 30-let-nico obstoja.V tem času je SGP Pionir zgradil več kot 3000 objektov doma in v tujini. I I wmm novice iz organizacij ŽG LJUBLJANA Za večjo Minuli torek se je sestala konferenca osnovnih organizacij sindikata Železniško transportnega podjetja in Železniškega gospodarstva Ljubljana. V razpravi so kritično ocenili neizpolnjevanje delovnih dolžnosti železničarjev, ki pogosto za slabo opravljeno delo iščejo izgovore v svojih samoupravnih pravicah. Med sklepe so med drugim zapisali, da na železnici ne bo več mesta za tiste, ki so se doslej skrivali za lažno solidarnostjo, izigravali delov- disciplino no disciplino, životarili in s tem povzročali sebi in družbi veliko škodo. Prav tako so menih, da je treba z akcijo za večjo odgovornost na delovnih mestih odpravljati tudi slabe odnose med železničarji. Torej je jasno, da bodo morali boljši medsebojni odnosi, večja odgovornost do dela in delovna disciplina postati vsakodnevna praksa slovenskih železničarjev, če bomo hoteli doseči večjo varnost na tirih. MARMOR SEŽANA Referendum uspel Po dobro pripravljenih javnih razpravah, ki so jih organizirale osnovne organizacije sindikata, so se na sobo tnem referendumu delavci treh sežanskih kolektivov odločili, da bodo po novem letu združili svoje delo in sredstva. Tako pri Marmorju kot pri Splošnem obrtnem podjetju in Kraškem zidarju se je večina zaposlenih odločila za združitev. To pomeni, da bo s 1. januarjem 1977 leta pričel v Sežani delati nov, več kot 700-članski kolektiv, katerega glavna dejavnost bo gradbeništvo. Ta združitev je zanimiva zato, ker pri njej ne gre samo za sprejem formalnega akta združitve treh podjetij, ampak za vsebinsko integracijo treh, po dosedanjih poslovnih rezultatih uspešnih kolektivov. Ko bodo pod skupno streho, se bodo delavci združenih podjetij tudi povsem na novo samoupravno organizirali. ŽELEZARNA RAVNE Delavci Prihodnje leto bodo v stanovanjskem naselju na Javorniku zač eh graditi novo šolo. Denar zanjo bodo dali ravenski železničarji, nekaj sredstev pa bodo dobili iz samoprispevka krajanov. Solo na Javorniku, ki bo Ravne vsaj za nekaj let rešila hude stiske s šolskimi prostori, bodo gradili v dveh ali treh fazah. V novi šoli bo prostora za kakih 700 otrok. za šolo Sindikalne in druge družbenopolitične organizacije v železarni imajo precej zaslug, da sed^j vsi delovni kolektivi v ravenski občini (ne samo železarji) namenjajo več denarja za objekte družbenega standarda. Tako bodo prihodnje leto začeli graditi tudi telovadnico v Mežici, potem pa bodo zgradili še nekaj družbenih objektov v Mežiški dolini. PEKO TRŽIČ Solidarnost Organizacija združenega dela Peko je bila med prvimi v Sloveniji, ki je pomagala prizadetim v Posočju. Že takoj po potresu je namenila 150.000 dinarjev pomoči, za skupno solidarnostno akcijo pa je kasneje prispevala še dva enodnevna zaslužka svojih delavcev. Tako znaša dosedanja denarna pomoč tržiških čevljarjev že 970.000 dinarjev. Pred dnevi so delavci predlagali članom izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije, da bi v Posočju opravili še enodnevno udarniško delo. Najprej je na potresno območje odšlo 24 delavcev iz obrata Vzdrževanje, zadnjo soboto pa so se jim pridružili še zaposleni iz modelir-nice, razvojnega oddelka in iz skladišča. Tako so delavci pomagali pri odstranjevanju ruševin, zidarskih delih ter pri pobiranju krompirja, saj domačini nimajo časa za pospravljanje jesenskih pridelkov. Tako so delavci Peka ponovno izpričali svojo solidarnost s prizadetimi v Posočju. CELICA POD DROBNOGLEDOM • CELICA POD DROBNOGLEDOM • CELICA POD DROBNOGLED_. TRNOVA POT V SAMOUPRAVLJANJE Samoupravna neosveščenost večine delavcev v Alposu je največja ovira za uspešnejše uveljavljanje zakona o združenem delu Osveščanje in obveščanje ter samoupravno in strokovno izobraževanje so najtrši orehi, v katere je ugriznil sindikat pa tudi druge družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji A L PO S, Šentjur pri Celju. Takšen je vsaj vtis iz pogovora o delu sindikata organizacije v tem podjetju s predsednikom sindikalne konference Rudijem Urbajsom, namestnikom predsednika centrabiega delavskega sveta Roziko Zupanc in sekretarjem komiteja osnovne organizacije ZK Mirkom Čandrom. V pogovoru smo skušali zvedeti, kaj vse so letos storili. „Kakor se vzamese je odrezal predsednik sindikata. „Malo, že gledamo končni rezultat, pa veliko, če-delo ovrednotimo skozi naše resnične možnosti tako glede aktivnosti članstva kot socialno-ekonom-ske strukture zaposlenih/1 NEZANIMANJE Delavci v tovarni dejansko manj vedo o samoupravljanju, o zakonu o združenem delu, o svojih pravicah kot delavci drugod. Je to posledica nezanimanja ah slabe dejavnosti sindikata in drugih družbenopoh-tičnih organizacij? Predvsem nezanimanja, so zatrdiU naši sogovorniki. Resda tudi družbenopolitične organizacije do nedavna niso bile kdo ve kako aktivne. Pa vendarle naj bi bil osnovni vzrok za slabo obveščenost delavcev v tem kolektivu v stopnji njihove izobrazbe, življenjskih navadah. Tako so rekli! „hhš kolektiv je šele nedavno prerasel obrtniški način proizvodnje, zato industrijska miselnost še ni prodrla. Večina živi v okolici Šentjurja, na posestvih staršev ah svojih posestvih. Pol kmetje so, pol delavci/1 je povedala namestnica predsednika CDS Rozika Zupanc. »Zavoljo tega jih skorajda ni moč zadržati na sestanku po njihovem delovnem času — deloma zavoljo voznega reda avtobusov, predvsem pa zavoljo dela na polju. “ »Povsem nezainteresirani seveda niso, zanimanje pač sega tako daleč, kot jim dopušča razvitost samoupravne zavesti/1 je povedal Rudi Urbajs. „Tako smo jih dodobra razgibah v razpravi o vzrokih polletnega poslovnega neuspeha, ki jo je spodbudil sindikat. Čeprav razprava ob rebalansu plana ni bila kdove kako plodne, so delavci potem vendarle »izsilili" nekaj stabilizacijskih sklepov, ki smo jih začeli takoj uresničevati. Rezultat tega je, da so tisti delavci, ki so v prvem pohetju zatajih, po omenjeni razpravi občutno izboljšah rezultate svojih prizadevanj.“ Delavci se niso kaj prida poglobili v vsebino zakona o združenem delu, saj bi lahko javno razpravo v tem kolektivu ocenih kot formalno, čeprav se je sindikat potrudil: vsak delavec je ob ,/kuverti" prejel tudi knjižico z obrazložitvijo vsebine in pomena zakona. OSEBNE KORISTI »Prej, ko smo omenjah navezanost delavcev na kmetije," se je vmešal Mirko Čander, »bi morah tudi omeniti, da delavci prav nič ne živijo s podjetjem. Fluktuacija je zavoljo sorazmerno nizkih osebnih dohodkov velika, večina delavcev, ki pridejo kot kmečki fantje, odide takoj, ko se priuči kakršnegakoli dela oziroma poklica. Skušamo jih zadržati z organiziranim poklicnim šolanjem in z izobraževanjem na delavski univerzi. Toda medtem ko se priučevanju k delu varilcev dobro odzivajo, med našimi delavci kar sedem desetin nima končane niti osemletke. Seveda to dejstvo vpliva na rezultate nadaljnjega izobraževanja." DELOVNE SKUPINE Kaj torej storiti? »Poskušah smo izboljšati informiranje in ga kajpak še vedno popravljamo, saj nam je to temelj vsega nadaljnjega dela,“ je odgovoril Rudi Urbajs. »Oblike informiranja, ki bi delavce takoj in trajno pritegnila, kajpak ni. Priznam, da smo sprva precej tavah in da rezultati niso bih Spodbudni. Vendar smo se že dokopah do nekaterih spoznanj, ki nam bodo pokazala pot naprej." Delovne skupine, ki so jih v podjetju oblikovali zato, da bi bile osnovne celice samoupravnega sistema odločanja, se niso obnesle. Vzroke, predvsem subjektivne, bi lahko kar naštevah. Tako je sedaj edina opora naporom sindikata (in . drugih družbenopolitičnih organizacij, saj delajo z roko v roki) za informiranje tovarniško glasilo, ki so ga nedavno tega začeh izdajati in ki naj bi nosilo eno glavnih bremen naporov za osveščanje delaVcev. Da pa bo to zelo težavna in bržčas tudi dolgotrajna naloga, priča podatek, da delavci tedaj, ko so bila jesenska spravila na polju, niso želeli delati nadur, čeprav je podjetje imelo vehko naročil in bi se z reahzacijo teh naročil izkopalo iz težav iz prvega polletja. ČASOPIS »Pomembna naloga nam je sedaj — naš časopis," trdi Rudi Urbajs. »Prvo številko smo posvetUi zakonu o združenem delu, naslednje pa bo treba tudi drugim vprašanjem, ki bi morala zanimati naše delavce. Vsekakor bodo te skupine v naslednjem obdobju, zavoljo nalog, ki jih bodo morale opraviti, denimo sklepanje o novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, sprejemanju proizvodnega in finančnega načrta za prihodnje leto, uresničevanje določil zakona o združenem delu itd, še kako potrebne, da bo samoupravno odločanje delavcev prišlo do veljave. Zavoljo tega je osveščanje delavcev tega kolektiva tako zelo nujna naloga sindikata in drugih družbenopohtičnih organizacij v podjetju. Sindikat, komunisti in mladi, ki so sicer zelo neaktivni in jih bo skušal aktivirati sindikat, ki jih je vzel pod okrilje, so se v Alposu že dogo- vorih o združitvi moči pri trtju tega, očitno najtršega oreha v Alposu. Uspeha seveda ne bo od točnih in ažurnih zapisnikov s sej, pač pa od dela sindikalnih in partijskih aktivistov med delavci.. B_ RUGELJ VSI SO SINDIKAT Pred nedavnim smo obiskali obrat tovarne AERO v Šenr petru, kjer nam je naš sogovornik Ivan Žohar, predsednik osnovne sindikalne organizacije-ki je letos dobila srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije, p0" vedal: „Ko so me pred dvema letoma izvolili za predsednika sindikata, je bilo v našem kolektivu veliko težav, in skoraj vse smo doslej že odpravili. Predvsem smo morali za naše delavce, ki niso imeli osnovne izobrazbe, organizirati izobraževalne tečaje. Na pomoč nam je priskočila delavska univerza v Celju. Tudi pri nas se letos srečujemo s finančnimi težavami, vendar smo v zadnjem času dodali vsem našim prizadevanjem ^ večjo delovno storilnost tudi akcijo, ki bo naš denarni Pr0' blem nekoliko omilila. Sklbn0 smo namreč začeli zbirati odpadni material, ki ga prodamo Dinosu in dobimo na naš žiro račun še kakšen dinar več. Veliko skrb posvečamo razvedrilu delavcev, zato večkrat organiziramo izlete, strokovne ekskurzij® in piknike; poskrbeli smo tudi-da se naši delavci udeležujejo različnih športnih tekmovanj. „ 7a vse to pa je treba seve da ve; liko dela, in vanj smo vključili ves sindikalni svet ter tudi številne člane naše organizacije." EDI MASNEC NAŠI PRIJATELJI JAKOB KVAS, Ljubljana NA POL POTI IN ŠE NEKAJ ČEZ , ,Rerem Delavsko enotnost, lahko bi dejal, od njenega začetka, in zame je vedno bila kot možnost in pobuda za boljše in bolj učinkovito sindikalno delo. Seveda pa je tudi v njej bilo moč zaznati vse plime in oseke našega družbenega delovanja. “ Pripoveduje Jakob Kvas, dolgoletni predsednik sindikata slovenskih kovinarjev, aktivist in partizan, delavec, ki v teh letih, odkar je upokojen, še ni nehal delati; zdaj je krajevna skupnost Kolodvor v Ljubljani njegov drugi dom. ,,Berem torej Delavsko enotnost kot nekoč, ko sem delal v sindikatih, in v njej najdem kopico pobud za dobro delo organiziranih delavcev. Poznam številne kolektive, v katerih ni bilo človeka, ki ne bi bil naročen m ta časopis; v takih delovnih organizacijah je bil sindikat res last proizva- jalcev in ljudje so vedeli, za kaj potrebujejo svojo organizacijo. “ Govori o kovačiji v Batujah in drugih delovnih organizacijah, kjer so Delavsko enotnost „vsi brali in številni celo prebrali', in pravi, da v takih kolektivih nikoli ni bilo kakih večjih problemov. ..Razumeš, kaj hočem reči. Problemi so seveda bili. Toda laže smo jih odpravljali, ker so ljudje vedeli, za kaj gre. To znanje pa so dobili ob branju sindikalnega glasila Zdaj je Jakob Kvas vodja delegacije krajevne skupnosti v občinskem zboru Ljubljana-Center. „0 teh naših delegatskih razmerah resda premalo pišete. To drži. Vendar se ne bi rad priključil ljudem, ki v tej rubriki pripovedujejo, da je tega ali onega pisanja v vašem časopisu premalo ali preveč, da bi morali posve- čati večjo pozornost, denimo skrbi za zdajšnje ali prihodnje delo otroških vrtcev, za večjo delovno storilnost ali rekreacijo, za izobraževanje. Zame je Delavska enotnost dobra šele tedaj, kadar se v njej samoupravljavci pogovarjamo o svojem delu; takšna debata^ se vam včasih posreči, dostikrat pa ne.' Res je, da potrebujemo mnenja novinarjev, ki se poklicno ukvarjajo z našimi problemi, njihove predloge in kritike, še bolj pa potrebujemo po resnici zapisane samoupravne izkušnje. Imate številne nove rubrike, Enotnost je postala zelo pestra, vsakdo lahko dobi v njej odgovore na svoja vprašanja, pobude za svojo dejavnost. Pa vendar še niste uspeli na široko odpreti vrat in oken vsej razpravi samoupravljavcev. Naj govorim konkretno. . Pišete o sindikatu, ki zdaj, ko se njegov izvršni odbor redno sestaja pred vsako sejo delavskega sveta in sprejema ali zavrže stališča iz pripravljenega gradiva za to sejo, bojda boljše dela kot poprej, ko se ni sestajal. Premalo pa pišete o dejavnosti članov tega sindikata, ki jih dostikrat samo obvestijo, kaj so v vodstvu počeli, ali pa še tega ne storijo. Delavec ni delegat samo zato, ker smo ga tako imenovali, pač pa predvsem zato, ker stališča samoupravne organizacije, torej ljudi, ki ga izvolijo, uveljavlja v vodstvih. O tem, kako se ta stališča oblikujejo v „bazV‘, tamkaj, kjer volijo delegate, pa v Delavski enotnosti spre-govorite le redkokdaj. Pravzaprav b[ moral reči - spregovorimo; vsi skupil premalo govorimo o tem, se pravi ljudje, ki ta časnik potrebujemo, pa 8° ne znamo dovolj izkoristiti v samoupravnem delu. Beremo, da delegati slabo delujejo, da ni pravih stikov mod njimi in njihovimi volivci, vsak zase se ^ srečujemo s temi problemi in jih sku- | Samo kar najbolje urediti, o izkušnjah g na tem področju pa ne znamo ^ pismeno spregovoriti. Tudi zato potrebujemo novinarje. Po mojem mnenja bi moral novinar predvsem organizirati mnenja in možnosti, da bi sleherni izmed nas, ki deluje v tem samoupravnem nehanju, sodeloval tudi pri izmenjavi mnenj, predlogov in izkušenj- Pripoveduje$h mora vsak upravlja-lec v našem sistemu najti samega sebe, v kolektivu, v bazi, pri odločanju in y predlaganju, mora poznati svoje M možnosti za uveljavljanje takšnih ah drugačnih zahtev in predlogov. „Pri tem pa še kako potrebujemo j sindikat in to naše glasilo. Oba sta v j našem samoupravnem hotenju prišla na pol poti glede potreb delavcev, pa fl še nekaj čez. Nadaljnji napredek sindi- J kata in Delavske enotnosti pa bo prav ■ gotovo odvisen od tega, koliko bomo ■ vsi člani in naročniki storili za njuno rast in družbeno veljavo. “ ■ JANEZ VOLJČ izobraževanje, kultura, znanost 30. oktobra 1976 stran ) <5 - SlLETOŠNJEM XI. BORŠTNIKOVEM SREČANJU Popotovanja gledališčnikov p0 ifasu’ ko v dnevnih informacijah zasledimo, kako v Mariboru meka XI- Borštnikovo srečanje, smo se podali na pot. V ured-sre'U ■S.mo se namreč odločili, da si bomo pobliže ogledali dve delavske publike s predstavami letošnjega Borštnikovega jei anla, ki se bo zaključilo 30. oktobra s podelitvijo nagrad. Po-Hšk '0 na£rada le Borštnikov prstan, ki ga prejme slovenski gleda-/j* Igralec za življenjsko delo, nato pa še denarne nagrade in Btnikove diplome. ^zadevamo si, da bi našo društva Prežihov Voranc nam povedo podatki, da so imeli v prvem polletju letos kar trideset gledaliških predstav in ob tem kar devet ponovitev zelo uspele 1 «zaa ^dališko dost da bi našo i umetnost prenesli ‘‘‘^ ■široke plasti ljudstva, jo iz .učnih gledaliških hiš, kjer je i^lopna le ozkemu krogu več otmanj stalnega dramskega ponS3, P°Pelja!inff?otinjo let• t a vsem> ki jo zehjo sprejo.1' n Prav v tem prizadevanju Pa tudi Borštnikovo srečanje 0 pomembno vlogo, saj pri-v mnoge slovenske vasi, *,le> tovarne in karavle gledali-f®ga duha in dela naših dram-Ustvarjalcev. glavni pokrovitelji letošnjega °rštnikovega srečanja so Že-. zama Ravne, Hidromontaža . •*eklotehna iz Maribora ter | 0venjgraška podružnica Ljubimke banke. Sicer pa letos ^deluje pri financiranju Boršt-'kovega srečanja več kot 30 jganizacij združenega dela. Na skovni konferenci, ki je bila )red začetkom --------- srečanja na 'avnah, je glavni direktor Želeje Ravne Franc Fale dejal: ..PRIDITE TUDI MED LETOM!“ .Morda nas je ta poziv spod-da smo še mi odpotovali Sjedališčniki na Ravne. Ravne na Koroškem so daleč . gledališke hiše, daleč od f klicnih gledaliških umetniji v> vendar ne daleč od gledali-. Umetnosti. V kraju namreč ri bogata amaterska gledališka javnost, Id se z nekaterimi pristavami uvršča v sam vrh j.°yenskega amaterskega dela. ,ako aktivna je gledališka sku-kulturno-prosvetnega komedije „Opalo ima vsakdo rad“. In to ni tako malo, če pomislimo na tp, da ima kraj le 7000 prebivalcev. In kaj je prineslo Borštnikovo srečanje na Ravne? Veliko novega, osvežitev na gledališki oder Titovega doma. Cankarjevega , .Martin a Kačurja", ki so ga predstavili igrici Primorskega dramskega gledališča iz hbve Gorice, so Ravenčani z navdušenjem sprejeli. Na odru je polno zaživel Cankarjev lik idealista, človeka, ki se žrtvuje za narodovo kulturo. Kačur je zaživel z občinstvom: z delavci, ki so prišli iz železarne, z okoliškimi kmeti, z mladino in izobraženci Raven. In kako se igralci počutijo na takem odru, pred takim občinstvom? Iztok Jereb, član Primorskega dramskega gledališča, pravi, da igralci radi nastopajo pred tako publiko, saj jim veliko pomeni, občutek, da je vsaka beseda kot seme, ki pade na rodovitna tla. Radi imajo take ljudi, ki se vživijo v njihovo igro, v svet, ki ga uprizarjajo, ki pa žal, marsikdaj ostaja izoliran ob premierskih nastopih v velikih gledaliških hišah. Prej in po predstavi „Kačurja“ na Ravnah sem se pogovarjala z Ravenčani, kaj menijo o gledališkem življenju v svojem kraju, kaj o Borštnikovem srečanju, kaj b predstavi, tisti, ki so jo videli. Zatrjevali so mi, da je predstav pri njih še premalo, želijo si jih več in zato z navdu- šenjem pozdravljajo tudi Borštnikovo srečanje, ki jim omogoča stik š poklicnimi gledapčnld. Zato so s cvetjem in ploskanjem navdušeno sprejeli celoten ansambel Cankarjevega Martina Kačurja. Ob teh pripovedih lahko začutimo, da je izredno pomemben tekmovalni rna^dj Borštnikovega srečanja in predstav, ki v tem okviru potekajo v prostorih mariborske gledališke hiše, nemara celo drugotnega pomena in da je poslanstvo, ki še izraža v približevanju kulture tistim plastem, ki žal, še ne sodi v krog našega stalnega gledališkega Občinstva, izredno pomembno. Pri tem mislim tudi na gostovanje predstav XI. Borštnikovega srečanja med našimi rojaki na avstrijskem Koroškem, ki so izpostavljeni najrazličnejšim ekonomskim, kulturnim in moralnim pritiskom in kjer je želja po slovenski gledališki besedi zelo velika. SAJ JE VSEENO, KJE IGRAMO, ČEPRAV V SLAČILNICI TOVARNIŠKIH PELAVCEV! ' Gledališčniki SNG Maribor gredo spet med delavce, v tovarno. Pridružimo se jim. i Spretno preoblikovala slačilnica tovarniških delavcev v Hidro-montažni postane za nekaj ur gledališka dvorana. Vse je pripravljeno. ,,Slačilnica" je nabito polna, nekateri še stojijo. N odra, ni reflektorjev, le stopnica loči sejno mizo od gledalcev. Bližina je tolikšna, da se delavd sprva skoraj nelagodno počutijo ob takem neposrednem stiku z igrald. A prav kmalu ta napetost popusti, izgine. Delo Jovana Kesaija „Kaj je mogoče, tovariši, da smo vsi mi voli“, je kot zrcalo, v katerem nemara delavci vidijo tudi sebe. Pred njimi sedi za sejno mizo direktor, sedi sekretarka, inže-nir- in drugi. Na partijskem sestanku obravnavajo medsebojne odnose, pretresajo svoje lastne probleme, prevračajo krivdo na sodelavca, skratka ponazarjajo to, kar se v naših delovnih kolektivih v resnici tako pogosto dogaja. „Oder“ in ..avditorij" se vedno bolj približujeta, prihaja celo do dialoga . med nastopjaočimi in gledalci. Po končani predstavi je navdušenje nepopisno na obeh straneh. Igralci so navdušeni, veseli, da jih je novo občinstvo, ki še zdaleč ni reden gost gledaliških hiš, tako sprejelo. To sta le dve sliki iz mozaika prireditev Borštnikovega srečanja, ki pa dovolj zgovorno govorita o njihovem pomenu. In končno, zakaj ne bi ljudem, ki so željni gledališča, dali vsega, kar je v naših močeh, zakaj bi jih prikrajšali za kulturno ustvarjalno delo, ki nastaja v matičnih dramskih hišah? ! KATJUŠA ROJAC Ko bo vsak delavec človek in ko bo vsak človek delavec Množica ljudi iz vse Sjovenije in tudi iz zamejstva, ki se je zbrala prejšnjo soboto v Sežani na osrednji slovenski proslavi ob' petdesetletnici smrti Srečka Kosovela, je dokazala, kako naš je pesnik. Kako naš je, kako je s svojo osebno izpovedjo pa tudi s svojo socialno in politično angažiranostjo prisoten v nas; morda bolj, kot se tega zavedamo. - Kosovel je danes med nami vse bolj prisoten, njegova pesem ostaja mlada in živa. Kosovel je bil do kraja osebno izpoveden, toda obenem je vsemu svetu odkril tudi najbolj pristno podobo svoje domače pokrajine, Krasa. Še prej kot strokovni razlagalci so njegovo bistvo dojeli prav njegovi ljudje s Krasa. V narodnoosvobodilnem boju je Kras v Kosovelu našel sebe. Čeprav Kosovela tudi danes včasih le bolj slutimo kot razumemo, pa si ga tudi vse bolj prilaščamo v pozitivnem smislu, v smislu prepletenosti, soodvisnosti in ustvarjalnosti, spoznanju, da se mora,.narod zavesti sebe“ in da bo prišel čas, ko bo „vsak delavec človek in ko bo vsak človek delavec .. . Tako je o liku Srečka Kosovela govoril pesnik Ciril Zlobec. Pred staro šolo, v kateri se je Kosovel rodil, pod tremi bori, njegovimi bori, kraškimi bori, so v sončen jesenski dan zazvenele njegove pesmi. Zapeli so jih pevci otroškega in mladinskega zbora osnovne šole Srečka Kosovela iz Sežane in mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Izole. Dramski umetniki Mira Sardočeva, Polde Bibič in Rado Pavalec pa so recitirali njegove pesmi Oreh, Temni bori, Rdeči atom, Drevesa v dolini in Rdeča raketa. Zadnji zvoki Srebotnjakove uglasbitve pesmi Bori so napolnili slovesni trenutek, ko je akademik in član predsedstva SRS Josip Vidmar odkril spomenik Srečku Kosovelu. V objemu zelenih borovih rok stoji zdaj vitek bel kamen, v katerega je kipar Janez Pirnat vklesal nežen obraz mladeniča, ki je kljub nedvomni nad-poprečni intelektualni dozorelosti imel v sebi še nekaj otroškega- S šopkom rdečih nageljnov se je fantu z rdečim srcem poklonil tudi njegov prijatelj književnik dr. Bratko Kreft z besedami: . - Bil si svetovljan, bil si velik naš pesnik, za nas nisi nikoli umrl. Tekst in slika: STANKA RJTONJA ODMEVI IZ OSNOVNE ŠOLE »BORIS KIDRIČ« AJDOVŠČINA Kje je zdaj resnica? Na osnovi sklepa delovne skupnosti osnovne šole „Boris Kidrič" Ajdovščina z dne 30. septembra 1976 leta so se sestali predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter pripravili naslednjo oceno stanja .osnovnega šolstva v Ajdovščini. Ob sprejemanju nove računovodkinje smo šele prav dojeli, kako revno je materialno stanje osnovnih šol. Naši osebni dohodki so tako nizki, da stežka dobimo delavce za nepedagoška delovna mesta. Osebni dohodki na osnovnih Šolah čedalje bolj zaostajajo za dohodki drugih družbenih dejavnosti, kaj šele za do hodki v gospodarstvu. Niso pa samo osebni dohodki nizki, tudi sicer je materialni položaj osnovnih šol nevzdržen. Ni denarja, da bi razpisali nova delovna mesta za podaljšano bivanje. Podaljšano bivanje pa je za mnoge učence nuja. Ni denarja za ekskurzije; če ekskurzije so, plačujejo učenci sami. Vozimo jili v prenapolnjenih avtobusih. Ne moremo si privoščiti dovolj spremstva. Od učencev naj bi pobirali denar za papir za naloge. Ni denarja, da bi se učitelji lahko udeležili seminarjev; nanje pa tudi na ekskurzije z učenci jih pošiljamo z zmanjšanimi dnevnicami. Vprašujemo se, ali za šolstvo res ne morejo veljati določila sindikalne liste, ker ni denarja! Ni denarja za izvenrazredno dejavnost, ki ima predvsem vzgojni namen, učence pa tudi dodatno nevsiljivo izobražuje. S takšnim šolstvom ne bi smel biti zadovoljen narod, ki postavlja razkošne Bernardine in Argonavte. Žalostno pa je tudi to, da težave v šolstvu vidi le učitelj. Kot daje šola zaradi učitelja - ne zaradi otrok! Ali naj res vsa bremena nosi učitelj na svojih ramenih? Učitelj je čedalje bolj obremenjen, nagrajevanje pa je od tega odvisno. Učitelj naj bi sprejel vedno nove in nove naloge, ne da'bi dobil zagotovilo, da bo njegovo delo tudi plačano. Vedno se vse konča pri stavku: bo denar in kolikor ga bo! Kako dolgo lahko to traja? Tisti, ki učijo že leta in leta, vzdržijo in morda bodo tudi vzdržali -- njihova potrpežljivost je velika. Kaj pa novi kadri? Kdo se odloči za poklic učitelja? Žalostno je, da že dolgo ne moremo več napisati: najboljši za učitelja! Na pedagoške šole gredo najslabši dijaki — to je boleča resnica. Učitelj je potrpežljiv in skromen, vendar ima tudi potrpežljivost svoje meje. Verjamemo, da ima gospodarstvo težave, vemo pa tudi, da so se letos 1976 v občini Ajdovščina povečali osebni dohodki v gospodarskih delovnih organizacijah za 26 %. Povečali so se ne glede na storilnost, ne glede na dogovore. Solarn pa ne moremo zagotoviti niti tega, kar je dogovorjeno. Kdaj bomo gospodarstvo dohiteli, da bomo hodili v korak z njim, kot nam zagotavlja zakon o združenem delu? Tudi če bi povečali osebne dohodke za 26 %, bi za gospodarstvom še vedno enako zaostajali kot lani. Mislimo, da so izobraževalne skupnosti premalo zainteresirane za materialni položaj šol, saj zase lahko izločajo denar in niso odvisne od materialnega položaja šol. Sebi lahko zagotovijo valorizacijo, šolam ne. To ni enakopravno! Zakaj imajo privilegiran položaj, kot da so šolam nadrejene? Zanje bi moral veljati isti samoupravni sporazum kot za šole. Tak način zahteva tudi zakon o združenem delu. Izobraževalne skupnosti tudi kadrovsko niso sposobne urejati materialnih zadev. Na koncu dodajmo še naslednje: V zadnjih tednih je vsa slovenska javnost obveščena o nevzdržnih materialnih razmerah na osnovnih šolali. Republiški odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja ter izobraževalna skupnost poudarjata, da je treba zadevo nemudoma urediti. Citiramo DELAVSKO ENOTNOST: ,,Poudariti velja, da valorizacija osebnih dohodkov učiteljev na osnovnih šolah ne bi terjala dodatne obremenitve gospodarstva. Ne gre torej za zahtevo po povečanju prispevne stopnje, pač pa naj bi sprostili del že zbranih sredstev. Znano je, da na račune občinskih izobraževalnih skupnosti zaradi ras ti-osebnih dohodkov priteka celo več sredstev, kot smo programirali, vendar pa je uporaba limitirana." S seje IO izobraževalne skupnosti Ajdovščina pa slišimo odgovor: ni denarja, bo že uredila republika. Kje je zdaj resnica? DE je resen časopis, podatkov si vendar ne izmišlja. Ih izobraževalna skupnost Ajdovščina? Izzveni, kot da ima nekdo učitelje za norca. Ta ocena je bila soglasno sprejeta na zboru delovne skupnosti dne 20. oktobra 1976. leta. Podpisani: sekretatka OO ZK in predsedniki delovne skupnosti, IO sindikata, sveta šole, odbora za delovna razmeija in samoupravne delavske kontrole. DE sindikati po Jugoslaviji 30. oktobra 1976 stran 12 V MAKEDONIJI OPOZARJAJO: »Malo« in še kako pomembno gospodarstvo Tudi makedonski sindikati pobudniki za sklenitev družbenega dogovora o hitrejšem razvoju te, doslej preslabo razvite dejavnosti V zadnjem času v Makedonij. na različnih ravneh posvečajo vse več pozornosti pobudi za razvoj tako imenovanega »malega gospo-darstva.“ Glede na to, da malo gospodarstvo ne zahteva visoke tehnične opremljenosti dela v proizvodnem procesu, postaja vse pomembnejše v tej republiki, saj med drugim lahko postane gospodarska dejavnost, ki bo zaposlila tudi veliko število nezaposlenih. Na tem področju so tudi takšne dejavnosti, ki ne terjajo visoke stopnje izobraženosti in izurjenosti delavcev. S tem v zvezi sta nedavno svet za obrtništvo in domačo obrt in svet proizvodno storitvene obrti gospodarske zbornice Makedonije predlagala sprejetje družbenega dogovora o razvoju »malega gospodarstva". Ta dokument, katerega nosilci morajo biti gospodarska zbornica, republiška skupščina, SZDL Makedonija, zveza sindikatov in druge družbenopolitične organizacije, mora imeti za podlago spodbudo za razvoj in razširitev »malega gospodarstva", mora usklajevati razmerja v družbeni delitvi dela, ustvarjati možnosti za ustanavljanje in pospeševanje dela malih proizvodnih- in storitvenih obratov, ki s svojimi storitvami in proizvodnjo zadovoljujejo potrebe prebivalstva, obenem pa povečujejo zaposlenost, in sicer skrbe za programsko usmerjen razvoj pod ugodnimi pogoji. Pričakujejo, da bo takšen dogovor sprejet do konca leta. Za zdaj nimajo podatkov, kakšen je trenutni položaj te dejavnosti v Makedoniji, vseeno pa je mogoče upoštevati kazalce o smeri razvoja obrtništva, ki je po naravi dela, ki ga opravlja, najbližje fKjjmu o »malem gospodarstvu". Treba pa je seveda poudariti, da obrt v tej republiki dosega v zadnjem obdobju nagel razvoj, ki se izraža v v korenitih kvalitetnih spremembah. Leta 1954 je bilo 411 obrtnih podjetij, lani pa le 243. Na prvi pogled se zdi, da gre za nezadovanje. Ce pa pogledamo število zaposlenih v teh organizacijah, je položaj povsem drugačen. Leta 1954 jih je bilo zaposlenih 7250, lani pa 20.615. Kaz zadeva zasebni sektor, je položaj naslednji: leta 1954 je bilo -2516 delavnic s 13.000 zaposlenimi, lani pa je bilo v Makedoniji 5100 delavnic s približno 16.700 zaposlenimi. Vsekakor moramo omeniti, da se je v tem obdobju kvalitetno izboljšala izobrazbena in kvalifikacijska struktura zaposlenih na tem področju. Poleg tega so posvetili pozornost inten- zivnim naložbam. Z razvojnim programom Makedonije v obdobju 1971-1975 je bilo predvideno, da bi naj investirali približno 250 milijonov dinarjev za razvoj in razširitev obrtništva, in sicer del sredstev za rekonstrukcijo in obnovo, del pa za gradnjo novih obratov. Glede na to, daje bilo v tem obdobju investirano znatno več — dobrih 470 milijonov dinarjev — lahko ugotovimo, da je veljala temu področju še večja pozornost, kot je bilo predvideno. Kljub temu pa ocenjujejo, da ni bilo narejenega toliko, kolikor bi bilo potrebno in da v vsakem primeru obstajajo večje možnosti za nadaljnji hitrejši razvoj dejavnosti, ki sodijo v tako imenovano »malo gospodarstvo". Premalo je bil spodbujen razvoj domače obrti, zasebnega gostinstva, zasebnih storitev v kmetijstvu in gostinstvu in razvoj malih predelovalnih zmogljivosti v manjših krajih, ki so sicer znani kot mini-centri kmetijske proizvodnje. Analize kažejo, da so prav tu še velike neizkoriščene možnosti tako za hitrejši razvoj gospodarskih dejavnosti kot tudi za znatno omilitev zelo žgočega problema nezaposlenih v premalo razvitih krajih. Takšnih pa je v Makedoniji kar precej. B. STANČEVSKI SINDIKATI IN ZAŠČITA DELAVCEV ______Ugled na kocki Čeprav ne za vsako ceno, sindikalna organizacija mora zastopati de' savca, ne pa ga napadati ali celo neposredno delovati v njegovo škod° V velikem zagrebškem podjetju Juvent (Jugomontaža-Ventilator) je predsednik komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti -obenem tudi predsednik sindikalne organizacije tega kolektiva. Vemo, kaj delajo in zakaj imamo takšne komisije. Med drugim ugotavljajo, ali je morebiti kak delavec kršil delovno dolžnost in v skladu z normativnimi akti v takšnih primerih izrečejo kazen, med njimi je tudi izključitev iz delovne organizacije - oziroma, kot temu zdaj pravimo, sklep o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu. Razumljivo je, da je lahko takšna komisija v presoji subjektivna in ni redkost, da sprejme tudi napačen sklep v škodo delavca. Da bi se temu izognili ali vsaj dosegli, da bi bilo takih primerov kar najmanj, zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu izrecno določa, daje treba vselej do-titi mnenje sindikalne organizacije. Upravičeno torej lahko pričaku-jemo, da se bo v primeru neupravičenih obtožb ali preostre kazni sindikat postavil na stran delavca, kar je tudi njegova statutarna dolžnost Do talšnega spora je nedavno.pri-šlo tudi v Juventu. Pristojna komisija je ugotovila, da delavec ni opravil svoje dolžnosti, zato so ga izključili iz delovne organizacije. O tem je menda razpravljal tudi izvršni odbor sindikata Juventa, ki se je strinjal z odločitvijo komisije. Povsem zanesljivo je, da s je predsednik komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti strinjal s sklepom komisije, ki jo tudi sam vodi. Glede na to, daje obenem tudi predsednik sindikalne organizacije, je povsem jasna daje imel izoblikovano mnenje že prej, še preden je to vprašanje obravnaval sindikat Naiven moraš biti, če hočeš verjeti, da ta »dvojni" predsednik ne more vplivati na stališče izvršnega odbora andikata, da za delavca sprejme negativno stališče. V tem primem se je vse to tudi zgodilo. Delavec je dobil odpoved, sindikalna organizacija njegovega podjetja pa ni niti s prstom mignila, da bi ga zavarovala. Na sodišču pa so ugotovili, da je bil delavec neupravičeno izključen. Njegov glavni greh je bil, da je kot občan in odgovorni delavec vložil prijavo proti direktorju in nekaterim drugim funkcionarjem. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Croatiji - gostin-skoturističnem podjetju v Zagrebu. Zbor delavcev — torej najvišje samoupravno telo v tej temeljni organizaciji združenega dela, ni sprejel predloga direktorja in ustrezne komisije, da bi odpustili nekega delavca. Alije bila ta samoupravna odločitev pravilna ali ne, v tem primem ni pomembna Zanimivo je, kaj se je zgodilo kasneje. Direktor je vztrajal, da temu delavcu za vsako ceno odpovedo delovno razmerje. V zelo kratkem času so znova sklicali zbor delavcev, na katerem naj bi samo- upravljavci proučili svojo prejšnj0 i odločitev. Da so naredili napako,s delavce na tem samoupravnem Stanku prepričevala direktor * predsednik sindikalne organizacij6' Pri tem je predsednik trdil, češ da sindikat meni, da je delavca tre® 1 odpustiti, pri tem pa je očitno, d® so vsi delavci — samoupravljavci, J® so. bili na zbom delovnih ljudi, b*®1 člani sindikata. Se bdj očiten primer nepozn3-vanja vloge sindikata se je pred c? som pripetil v nekem bosansken1 premogovniku, ko se je zaradi težav pri prodaji premoga pojavil probte111 odvečnih delavcev. Sestavljanje s6' znama tistih, ki bi jih morebiti pustili, je vodstvo rudnika prePu stilo sindikalni organizaciji, ki j® »nalogo" tudi sprejela Le zavolj0 hitre intervencije predsednika repu' bliškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva so prepreči®' da se ni sindikat kompromitiral v očeh mdarjev. Vsi ti primeri opozarjaja da 86 ; sindikat v delovnih organizacijah ka! lahko znajde v položaju, ko je P0" I stavljen na kocko njegov ugled, 66 vodstvo sindikata v kolektivu nekri' tično ocenjuje politiko tehnornan3' gersldh struktur. Sindikat je predvsem razreda3 organizacija delavcev, ustanovljen p3 je zata da vamje njihove koris®' ; Sicer pa je vse to jasno zapisano v ustavi in statutu Zveze sindikatov Jugoslavije. . KRITIČNE UGOTOVITVE PREDSEDSTVA SVETA ZVEZE SINDIKATOV BiH O DRUŽBENOEKONOMSKIH GIBANJIH V PRVIH DEVETIH MESECIH LETOS^ Ne pogovarjanje, ampak akcija Sindikat se premalo ukvarja z odnosi — Malo pomaga, če o problemih le razpravljamo, ni pa družbene akcije za spremembo odnosov Vsi kazalci jasno opozarjajo na pomembne rezultate, ki so bili v minulih devetih mesecih doseženi v tekočih družbenoekonomskih giba- OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA________________ njih v Bosni in Hercegovini, so ugotovili na zadnji seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercego-ine. Številke, -ki lahko ponazorijo r gibanja, so zgovorne: industrijska roizvodnja narašča, in to v zelo otežkočenih razmerah gospodarjenja; izvoz je bil večji za 37 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, uvoz je ostal v tem obdobju enak, tako da je zdaj uvoz pokrit z izvozom 70-odstotno. Vse to je prispevalo k zaustavitvi inflacije, počasnejši rasti cen in življenjskih stroškov, izboljšanju plačilne bilance in likvidnosti gospodarstva ter povečanju zaposlenosti. Zmanjšanje storilnosti, povečanje zalog in izgub v organizacijah združenega dela pa so elementi, ki zbujajo skrb. Večina razprav, ki so do zdaj potekale o poslovanju, je bila nedopustno obremenjena s splošnimi in načelnimi stališči, iz katerih pa ni mogoče jasno in konkretno določiti obveznosti in odgovornosti zveze sindikatov. - Vsi dobro vemo, kaj je družbena odgovornost sindikatov in katere so njihove dolžnosti in obveznosti. Zato moramo vsak trenutek vedeti, kje trenutno je akcija sindikata, kaj mora pokriti, kaj mora dati. V nasprotnem ne bomo imeli niti prave razprave niti prave akcije," - je poudaril predsednik sveta ZS BiH Raif Dizdarevič. Na seji so izrekli nezadovoljstvo zavoljo razmer na področju pridobivanja in delitve dohodka kot tudi zaradi ravnanja v gospodarstvu. Pri tem so predvsem opozorili na tiste organizacije, kjer izgube v poslovanju niso bile ovira za nadaljnje povečevanje osebnih dohodkov. Nič milejša tako po tonu kot po konkretnosti ni bila kritika, naslovljena na najbolj odgovorne v posameznih delovnih organizacijah, ki odkrito kršijo dosežene dogovore ali samoupravne sporazume. Konkretno: znano je, da so v elektroindustriji izgube približno 12-krat večje od ostanka dohodka, osebni dohodki pa so se povečali za 8.1 odstotka. Izgube v industriji v celoti za 3-krat presegajo možnosti te panoge, da bi jih pokrila, osebne dohodke pa so vseeno povečali za 12,5 odstotkov. Takšne in podobne primere so odkrili tudi v drugih panogah, kot tipični predstavniki kolektivov, ki tako ravnajo pa so bili omenjeni: TOZD, »Rudi Čajavec", »Bratstvo" iz Travnika, „Incel“ iz Banjaluke. Posebna tema je bilo kršenje meril o najvišjem osebnem dohodku. Predsedstvo je poudarilo, da takšnih zadev ne morejo reševati s tem, da bi drug drugemu na uho pripovedovali dejstvo, kako imajo posamezniki v Sarajevu po milijon 700.000 starih dinarjev mesečnih prejemkov. Takšne zadeve je treba razčiščevati s konkretno in organizirano akcijo samoupravnih organov, sindikata in drugih dejavnikov v kolektivih, kjer se to dogaja". Na seji so tudi ugotovili, da se sindikat zdaj bolj ukvarja s številkami, manj pa z odnosi. Zato ni političnih ocen in kvalifikacij posameznih ravnanj, s tem v zvezi pa tudi akcije za samoupravno izdelavo meril dela in za njihovo dosledno uresničevanje. Obenem so opozorili na dejstvo, da se v praksi znova pojavljajo zahteve po uravnilovki, da imajo poslovodni organi odločilen vpliv na delitev, da poraba teži k uresničitvi načrtova' nih dohodkov ne glede na gibanja v materialni proizvodnji. Po drugi strani pa je prav pri razreševanju te® in podobnih vprašanj čutiti pornanj" kanje nujne družbene akcije sindika' tov, kar je - kot so poudarili - ^ dopustno s stališča vloge te organi" zacije in njene odgovornosti. Da bi lahko Zveza sindikatov v j prihodnje učinkoviteje reševala p10' | bleme, je treba mnogo bolj k011’ • kretno, odkrito in neposredno ra2' čiščevati probleme, kjer so se nak0" pičili, obenem pa vsak trenutek imeti kazalce stanja v organizacijiitl gospodarstva v celoti. ESAD NJElVCEVtf MOC KAPLJE MEDU Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja Razveseljivo je, da so po slabem letu kramljanja začela čedalje pogosteje prihajati pisma, v katerih bralci DE pišejo o svojih stališčih do odnosov v kolektivu. Zanimivo pa je, da skoraj vsi žele ostati v anonimnosti. No, ker ne pišejo, za kateri kolektiv gre, in ker nam gre predvsem za medčloveške odnose, lahko kraj dogajanj popolnoma zanemarimo. Tovariš Jože, tako se je podpisal, pravi, da se povsem strinja z menoj, ko je bral enega naših kramljanj, da lepa beseda povsod lepo mesto najde. Kot primer je navedel njihov oddelek. Ničesar nihče ne more očitati prejšnjemu obratovodji. Bil je sposoben in pošten delavec, marljiv in prizadeven in „,. . . ne spominjam se, da bi kdorkoli izmed nas imel kakršenkoli konflikt z njim! Toda kar si je zamislil, o čemer koli, je moralo biti. Če je on mislil o nogometnem klubu tako, potem bi moral tako misliti tudi jaz in vsi itd. Delali smo, nismo bili niti med boljšimi niti med slabšimi v kolektivu. Nekega dne pa je naš obratovodja odšel na drugo pomembnejšo dolžnost. Prišel je nov obratovodja, strašno zoprn na prvi pogled. Kako vara prvi vtis! Vedno si vzame čas za pogovore z nami, spodbuja nas pri delu, pripravljen je svetovati, kako odpraviti najrazličnejše težave doma ... Nikoli ne bi verjel, kaj lahko naredi en sam človek, če le hoče. Prej smo hodili le na delo, zdaj smo radi skupaj. In sami nismo vedeli, kdaj smo postali po delovnih uspehih najboljši oddelek v kolektivu." Da, tovariš Jože, organizator proizvodnje lahko mnogo pri- speva k odnosom v kolektivu, če hoče. Vendar to ni dovolj, tudi znati mora. Včasih so rekli, da kaplja medu privabi več čebel kot sod žolča. Tako je tudi z ljudmi. Če želite koga zainteresirati za svoje ali skupne razloge, se najprej potrudite, da bo postal vaš iskren prijatelj. »Zlij kapljo medu“ so rekli včasih, »ujemi njegovo srce in to bo najkrajša pot do njegovega razuma!" Danes vemo že nekoliko več. Če je človeško srce razočarano in pripravljeno na upore in uporčke, bolestno usmerjeno proti vam, ga ne boste privedli na pot vašega razmišljanja z vsemi logikami tega sveta. Nikogar se ne da prisiliti, da se preprosto strinja z menoj ali z vami. Morda pa bi se le odrekel nekaterih svojih stališč, če jim poveste svoja dejstva preprosto in prijateljsko. To pa - kot vse kaže - vaš novi obratovodja dobro ve. Ukinitev odbitkov OD zaradi nižje izobrazbe VPRAŠANJE: Ker delavec ne izpolnjuje zahtev glede šolske izobrazbe na delovnem mestu mu delovna organizacija izplačuje, osebni dohodek, zmanjšan za določen odstotek, kot je to predvideno v samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Zanima me, ali lahko delavec zahteva, naj mu delovna organizacija odbitek osebnega dohodka ukine? Zanima me tudi, ali lahko delavec, katerega delovno mesto je analitično ocenjeno, zahteva, naj bo delovno mesto ponovno analitično ocenjeno in povečan osebni dohodek zaradi tega, ker so mu od zadnje analitične ocene naložene nove in dodatne delovne naloge? V obeh primerih bi želela vedeti, od kdaj gre delavcu višji osebni dohodek? M. D., Nova Gorica. ODGOVOR: Meseca junija smo že pisali, da ni v skladu z ustavnim načelom delitve po delu, da se vnaprej, avtomatično delavcem znižuje osebni dohodek z različnimi odbitki zaradi manjkajoče šolske izobrazbe, če ti delavci na enakih delovnih mestih kot delavci, ki zahtevano šolsko izobrazbo imajo,' opravljajo enako delo in imajo tudi enake delovne uspehe pri delu. Zaradi tega bi bilo po- trebno vaš samoupravni sporazum spremeniti tako, da se ukinejo odbitki osebnih dohodkov zavoljo neizpolnjevanja predpisane šolske izobrazbe. Predlog za spremembo samoupravnega akta lahko da vsak delavec neposredno samoupravnim organom ali prek sindikalne organizacije. Če so vam bile po analitični oceni delovnega mesta in njegovem ovrednotenju nalo- žene nove in dodatne delovne dolžnosti, imate pravico zahtevati, da se opravi nova anahtična ocena, ki mora upoštevati nov obseg del. Če bo samoupravni akt spremenjen zaradi ukinitve odbitkov, gre delavcu tak osebni dohodek brez odbitkov, od dneva uveljavitve sprememb sporazuma. V primeru novega vrednotenja delovnega mesta zaradi novih dolžnosti bi vam zaradi novih prevzetih nalog šel nov osebni dohodek z dnevom, ko ste začeli oprav; Ijati še dodatno delo, kar bi morala upoštevati ustrezna sprememba samoupravnega akta. X kupon § PRAVNIK SVETUJf. življenje med poldnevniki ^SPODARSKI UKREPI ITALIJANSKE VLADE j ^ Odgovor sindikatov ' ^°sPodarsko krizo je možno reševati samo z neposredno udeležbo Se9a ljudstva, pri čemer mora vsak nositi svoj del bremena in odgo-7 v°»-nosti — Podpora vladi pogojena z dolgoročnimi interesi delavcev Zamrznitev mezd in občutno P°VeČanje cen, zlasti bencinu, najpomembnejše novosti v j^gramu italijanske vlade, ki je 1 objavljen v začetku oktobra. ^j*hov cilj pa je bistveno izbolj-položaj v gospodarstvu. Ti , ^ePi naj bi predvsem spod-jali proizvodnjo ob hkratnem tanjšanju porabe in okrepili ^dnost italijanske lire. V pri-°^njih dveh letih bodo zavrli povečevanje mezd tistim, na leto zaslužijo več kot 086111 milijonov lir, zaposlenim j2 dohodki med 6 in 8 milijonov 1 bodo izplačali samo polovico P°veČanja, medtem ko delav-Cev’ katerih dohodki ne predajo šest milijonov lir, to ne bo Prizadelo. . ^°tem ko je vlada Andreotti-J Posredovala ob koncu avgu-sta 'zčrpna pojasnila o načrto-Vanih akcijah, ki naj bi v prvem : etu prinesle 350 milijard lir prička, so se pojavili tudi prvi odmevi v sindikalnih krogih. n° izmed prvih takrat izraže- nih mnenj je bilo načelno sprejetje zamrznitve naraščanja mezd s pogojem, da se sredstva, Id se bodo s tem zbrala, vložijo v investicije za povečanje števila delovnih mest in za omilitev sedanjih težav na področju družbenega standarda. Kot je bilo pričakovati, so sindikati počakali na vladne ukrepe in šele potem so objavili svojo sodbo. Tri sindikalne organizacije - generalna konfederacija dela CGIL, konfederacija sindikata delavcev CISL in zveza deh UIL so v skupnem sporočilu poudarile, da bo sekretariat federacije treh central predložil enotnemu komiteju program povezanih akcij, ki bodo zajele vse delavce do 20. novembra. Povezanost bo uresničena na regionalni ravni. Akcije ne bodo trajale dlje kot štiri ure, podrobnosti pa bodo določili kasneje. To sporočilo, ki pomeni, da se italijanski sindikati v tem tre- I * i i PRAVI OBRAZ NEKE SKRBI mnogih ameriških družb-50 že večkrat izjavili, da sta Mravje in vam ost delavcev pri 'kld njihova skrb. Zaposlenim lorej preostaja samo še bolje delati, da bi se tako oddolžili sv°jim „dobrotnikom“. Kot potrdilo te „nenehne“ .bi delodajalcev, je prišla no-da so v »General Motorsu“ Prepovedali ženskam opravljati delo v oddelku za izdelovanje avtomobilskih akumulatorjev zaradi škodljivih substanc. O Podobnem primeru poročajo iz ’>Exon Corporation'1, kjer so Medicinski strokovnjaki priporo-cali, naj ne zaposlujejo nosečnic. Kaj kmalu pa se je izkazalo, da ima ta skrb tudi svoje ozadje, tevilne družbe so namreč izko- ristile podatke o škodljivosti posameznih substanc na zdravje in preprosto premestile svoje delavke. Izkazalo se je, da sojih razporedili na slabše plačana mesta, nekatere delavke pa so celo izgubile delo. Vse je prišlo na dan, ko so se delavke obrnile na komisije za varovanje človekovih pravic. Ta je ugotovila, da je za mnoge delodajalce ceneje, če premestijo delavke, kot pa montirajo drage naprave za varstvo pri delu. Tako ne škodujejo svojim dobičkom, kar je za delodajalce vsekakor najvažnejše, poleg tega pa so mnogi sebe licemerno prikazovali kot ljudi, ki jim je mnogo do zdravja zaposlenih delavk. V. nutku niso odločili za splošno stavko, je usmeijeno proti novi vladni gospodarski politiki in je seveda zbudilo veliko zanimanje ter pokazalo, da kljub nekaterim razlikam vse tri centrale uspešno sodelujejo in ne želijo zaostrovati položaja z vlado. Ena od težav, s katerimi so se sindikati srečali, je bila, kako izvajati akcijo. V svoji resoluciji je CGIL predlagal splošno akcijo, ki bi zajela vse delavce in tako prispevala k združevanju. Predlog CISL pa govori o pobudah na teritorialni ravni, v katerih skupaj sodelujejo delavci. Lasten pogled na delovanje sindikatov je imela močna zveza kovinarjev FLM, ki je federaciji treh sindikalnih central predlagala, naj v prihodnjih tednih razglasi osemurno nacionalno stavko posameznih kategorij delavcev. Iz teh odtenkov sledi, da ni še vse rešeno, kako bo v prihodnje ravnalo sindikalno gibanje. Sicer pa je že zdaj jasno, da bodo sindikati pozorno spremljali vsako potezo vlade in pogojevali svojo podporo posameznim ukrepom s stališča dolgoročnejših interesov delavskega razreda. Po svoje je to razložil tudi generalni sekretar CGIL Ludano Lama, ki je poudaril, da „ne bodo stavkali proti podražitvi bencina niti proti vladi, ampak za pridobitev določenih rezultatov v gospodarski politiki.14 Voditelj CISL pa je izjavil: »Bojujemo se proti inflaciji pa tudi proti recesiji.44 Z drugimi besedami, sindikati menijo, daje sedanjo gospodarsko krizo možno reševati samo z neposredno udeležbo vsega italijanskega ljudstva, pri čemer mora vsak nositi svoj del bremena in odgovornosti. V. VUGDELIČ 30. oktobra 1976 kdo je kdo CLODOMIRO ALMEVDA MEDINA izvršni sekretar komiteja strank »Ljudske enotnosti« Čila 53-letni Clodomiro Almeyda je Čilenec, ki tako kot tisoči drugih danes nima domovine. Njemu in njegovim tovarišem fašistično-dikta-torski režim generala Pinocheta ne dovoli vrnitve. Toda preganjanci in brezdomci nikoli ne bodo pozabili svoje domovine pod Andi. Nasprotno — zastavili so vse sile proti hudemu policij sko-vojaškemu pritisku generala Pinocheta. Clodomiro Almeyda, nekdaj zunanji 'minister v vladi predsednika Salvadorja Allen-deja, je zdaj izvršni sekretar komiteja strank »ljudske Enotnosti44 Čila. Skupaj s tovarišije v tujini spodbudil široko akcijo za oblikovanje enotne fronte naprednih sil Čila in mednarodne skupnosti proti sedanjim oblastnikom. Že od septembra 1973 leta, od uboja predsednika Allendeja, se general Pinochet drži na oblasti v Santiagu samo s krutostjo vojaško-policijskega režima in pomočjo nekaterih zahodnih držav. Pri tem ima odločilno besedo Washington, saj so ZDA pred časom povsem odkrito stopile na stran Pinochetovega režima. Vse predobro se še spominjamo hudega pritiska v prvih dneh po vojaškem udam, pritiska, ki z meseci in leti ni popustil, temveč so ga previdno potisnili v zapore in koncentracijska taborišča — torej čim dlje od pozornosti javnosti. Toda vsak pritisk sproži reakcijo in danes tako v Čilu kot zunaj nje go vili meja nastaja jedro, iz katerega vodijo niti upora in se nakazujejo poti za konec Pinochetove diktature. To je navsezadnje jasno poudaril tudi sestanek čilskih domoljubov zadnje dni septembra v Beogradu. Odpor torej narašča in prispevek nekdanjega Allendejevega zunanjega ministra Clodomira Almeydaje neprecenljive vrednosti. BRANKO DOBRANIČ NARODNOSTNE MANJŠINE IN SINDIKATI Most med narodi in državami Jugoslovanski in madžarski sindikati so se dogovorili o izmenjavi knjig za madžarsko manjšino v Jugoslaviji in naših narodnostnih manjšin na Madžarskem Zveza sindikatov Jugoslavije in sindikati Madžarske so zelo raznovrstnemu ter po oblikah in vsebini bogatemu in obojestransko koristnemu medsebojnemu sodelovanju dodali novo razsežnost, ki bo, v to smo lahko prepričani, dobro sprejeta v jugoslovanski in madžarski ne le sindikalni, ampak tudi politični in kulturni javnosti. Za kaj gre? Svet Zveze sindikatov Jugoslavije, in Centralni svet madžarskih sindikatov sta se dogovorila, da bosta letos izmenjala po tri biblioteke beletristično-leksi-kografskega gradiva. Skupni fond bo znašal približno 1200 izdaj. Predstavniki centralnega sveta madžarskih sindikatov so 16. septembra v Novem Sadu predstavnikom ZSJ v navzočnosti predstavnikov političnega, javnega in kulturnega življenja Vojvodine že izročili tri biblioteke v madžarskem jeziku. Eno bo dobila narodna knjižnica v Novem Sadu, drugo delovna organizacija ,,Sever" v Subotici, tretjo pa narodna knjižnica v Belem Manastiru- Obenem so se dogovorili, da bodo predstavniki ZSJ konec oktobra izročili madžarskim sindikatom tri biblioteke za narodnostne manjšine jugoslovanskih narodov, ki živijo na Madžarskem. Dve bosta v hrvatsko-srbskem oziroma srbsko-hrvatskem ter ena v slovenskem jeziku. Slednjo so že izročili Železni Županiji, kjer živi pretežni del slovenske narodnostne manjšine. V Zvozi sindikatov Jugoslavije so se dogovorili, ‘da bi bile v knjižnicah v obeh jezikih po možnosti zastopana dela pisateljev vseh jugoslovan- skih narodov in narodnosfi. Vsekakor moramo pozdraviti to akcijo sindikatov, ki se kot najbolj množični politični organizaciji delavskih razredov obeh sosednjih socialističnih dtžav tako zelo konkretno vključujeta v proces stalnega izobraževanja madžarike narodnostne ' manjšine v Jugoslaviji in narodnostnih manjšin jugoslovanskih narodov na Madžarskem. Povsem razumljivo pa je, da je to samo majhen, dejali bi, simboličen del političnih, kulturnih in drugih akcij, ki se jih obe državi nenehno lotevata, da bi manjšine postale ena izmed spodbud za nadaljnji razvoj najširšega kulturnega, političnega in gospodarskega sodelovanja med SFRJ in LR Madžarsko. RADE RADOVANOVIČ ^Rokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti INVESTICIJE ZA SANACIJO OKOLJA j Tudi pri nas zakonodaja dc doh’ za sanaclj° okolj zan prevzeti odgovomos ]ja^r°čitelj onesnaženja okc , To načelo terja predvsem o ra. ovnih organizacij, da financi j J° otvesticije. za sanacijo okc k' Čeprav je pravna opredeli 'Jasna in pravilna, ekonomsk e nutek vendarle ni ugoden z citiranje investicij za sam P° 14 mesecih recesije smo v oakovanju ponovnega ekc tkkega vzpona. Znamenje z ''zpon naj bi bilo pove če v; J6 najemanja investicijskih kre nj,°v v nove zmogljivosti delot lov Procesov- Investiranje v dt na sredstva nam obeta, da b zaposlitev novih delavcev zagotovljena, da brezposelnost ne bo naraščala, da bodo tržišča pravočasno napolnjena s potrebnim blagom, skratka konjunktumi pdet bo narasel. Seveda pa delovne organizacije nimajo lahkega stališča pri odločanju za nova angažiranja investicijskih kreditov. Ovire pri tem so: izgube v poslovanju, nizka stopnja akumulativnosti, ostra konkurenca in še vedno počasna prodaja zalog. Ob tem tudi ne smemo pozabiti, da je še precej podjetij, ki dosedanjih kapacitet niso povsem izkoristila. Zaradi teh okoliščin je ustvarjanje pogojev za investiranja v delovne procese v ospredju, investiranje v sanacije okolja pa bolj v ozadju. Ali še bolje rečeno: le tiste delovne organizacije, ki se bodo z velikim poletom odločile za investiranje v proizvodnjo, bodo ob tem in šele zatem lahko uveljavile svoje obveznosti tudi do sanacije okolja. Če hočemo doseči vzporedno in kompleksno investiranje, to je sočasno za proizvodnjo in za trg kakor tudi za okolja (delovna in življenjska), tedaj je treba poskrbeti za več odločilnih ekonomskih rešitev, med katerimi so najpomembnejše naslednje: — zagotoviti moramo, da se uveljavljeni napredek produktivnosti v delovni organizaciji tudi zares preliva v akumulacijo iste delovne organizacije, ne pa da zaradi povišanja cen reprodukcijskega materiala pobere interno akumulacijo tisti, ki s prizadevanji za izboljšano produktivnost ni niti posredno niti neposredno ničesar prispeval; — preden začne delovna organizacija krepiti svoj čisti dohodek, mora normalno izrabljati vse svoje zmogljivosti, ali bolje rečeno: doseči mora polno zaposlitev vseh obstoječilr zmogljivosti; — potrebno je tudi čimprej razčistiti vzroke in žarišča izgub in opredeliti izhodišča, ki bodo odpravila izgube in znova okrepila vire m odnose aktivnih delov poslovanja. TA TEDEN V ZARISCU Če za kako organizacijo lahko ugotovimo, da je bila v žarišču političnih silnic minulega tedna - potem to prav gotovo drži za OZN. 24. oktobra je minilo 31. let od ustanovitve te najbolj množične mednarodne organizacije, v kateri je zastopanih 145 držav. Tako se je svetovna organizacija približala cilju, da bi bile v njej zastopane vse države sveta, da bi postala univerzalna. Pravzaprav ne kaže izgubljati besed o upravičenosti obstoja OZN, saj se le-ta potrjuje iz dneva v dan in se je znova potrdila tudi v tem tednu. Na predlog generalnega sekretarja svetovne organizacije Kurta Waldheima je Varnostni svet ZN spet za 6 mesecev podaljšal mandat silam ZN ob arabsko-izraelski črti spopada iz oktobra 1973. leta. Tako sile ZN ostajajo pomemben pomirjevalni dejavnik sicer precej vročega vojasko-političnega kotla na Bližnjem vzhodu. Kotla, katerega temperaturo je v zadnjih 18 mesecih nevarno dvigala državljanska vojna v Libanonu. Zdaj — po menda že 55. dogovorih o premirju - obstaja vsaj iskrica upanja, da bo zadnje premirje morebiti vendarle držalo. Po srečanju voditeljev arabskih držav v Riadu in po njihovem zadnjem snidenju v Kairu se zdi, da se je zaplet okrog Libanona vendarle vsaj za korak približal ugodnemu razpletu. V Bejrutu, tako zatrjujejo, je zdaj mimo in le jug dežele se zaradi sodelovanja desničarjev z Izraelci ne umiri. To rovarjenje, ki ogroža mirno rešitev spora, je razumljivo, saj Izraelcem ne ustrezajo najnovejše razvojne silnice v arabskem svetu, kot jih je te dni jasno izrazil egiptovski predsed-■nik Anvar el Sadat: nV sedanji razporeditvi sil je za nas edina alternativa dejanska enotnost.44 Toda vrnimo se z Bližnjega vzhoda spet v palačo ZN v Nsw York. Omenili smo že, da je Varnostni svet podaljšal bivanje mirovnih sil na Bližnjem vzhodu in tako verjetno za naslednjih šest mesecev zamrznil tamkajšnji položaj. V pravi slepi ulici pa je spet obtičalo vprašanje apartheida na jugu Afrike. Boj za odpravo zadnje kolonialistične trdnjave na črni celini se v ZN bije že več let in vsa ta leta se ne premakne predvsem zaradi trdovratnega, z globokimi interesi povezanega odpora zahodnih držav. To jasno izpričuje tudi zadnji ,,ne‘4 v Varnostnem svetu, ko so predstavniki Velike Britanije, Francije in ZDA preprečili sprejem resolucije, ki je zahtevala od članic svetovne organizacije, naj gospodarsko in politično blokirajo Južnoafriško republiko. BRANKO DOBRANIČ DS šport, oddih in rekreacija 30. oktobra 1976 stran p>!!i’’i'llliiiliiiii;:':l!ll|||||||!llllllll!l|||||!ll|l|||!|||!|||||||||||l||l||||||||l||||||||||ii!ii|||||i|||||||||i|||||||||||||||||||!|||||||||!||||||||i|||||||i|{|||||||||||||||g|||||||||||||||||[|||||||]||||||^ LJUDJE TAKI IN DRUGAČNI ZAKAJ DELAVSKI TURIZEM ŠEPA? Počitniške zmogljivosti delovnih organizacij z območja ljubljanskih občin kaže čimprej združiti — Bodo cene za vse dostopne? Število ljubiteljev športa narašča iz leta v leto in vse več je zagovornikov aktivnega razvedrila in zdravega načina življenja. Vgorah, v gozdovih, na smučiščih, ob vodi, na trim stezah jn na najrazličnejših športnih igriščih srečujemo veliko ljudi, ki jim je postala rekreacija vsakdanja navada, lahko bi dejali sestavni del življenja. Značilen in hkrati zgovoren je pojav preseljevanja naših ljudi s sedežev na tribunah na igrišča, množično prestopajo iz vrst gledalcev v vrste aktivnih športnikov. K vsemu temu jih je prisilil sodoben, po svoje zelo nezdrav način življenja in seveda spoznanje, da delo in aktivnost ohranjata zdravje jn šposebnost za delo ter obratno. O tem, kako mnogi obravnavajo športno rekreacijo kot nekaj povsem vsakdanjega, nekaj samo po sebi umevnega, pričajo med drugim tudi njihovi sorazmerno visoki izdatki za aktivno razvedrilo. Prav zanimivo je, koliko že posamezniki in družine žrtvujejo za nakup potrebne športne opreme, koliko odštejejo za lepe zimske počitnice, kaj vse so pripravljeni storiti in čemu se odpovedati, da se lahko kolikor toliko redno ukvarjajo s svojim priljubljenim športom. Res je, poleg časa je pogosto potrebno žrtvovati za aktivno razvedrilo tudi nekaj denarja. Znano je namreč, da so nekateri športi poceni, drugi spet zelo zelo dragi. Pomislimo na primer, koliko stane štiričlansko družino dan smučanja!? Da pri tem sploh ne omenjamo potrebnih izdatkov za smučarsko opremo, ki je postala zares že hudo draga! Kljub temu pa so naša smučišča, ki so iz leta v leto bolj prostrana, tudi vse bolj obiskana. In med njimi, tistimi, ki zahajajo na smučišča, je vse več takih, ki so se pripravljeni odpovedati številnim dobrinam, samo da lahko preživijo vsako leto nekaj dni na snegu. Seveda ob tem ne mislimo le na smučarje, ampak tudi na druge športnike, katerih konjiček ni najbolj poceni. Vendar vsi vedo: šport je šport in zanj je vredno marsikaj žrtvovati. Celo več, kot si mnogi mislijo... Marsikdo namreč ne ve, da nekateri športniki redno tekmujejo in celo zastopajo barve svoje države na najrazličnejših mednarodnih srečanjih, kot so olimpijske igre. S športom se ukvarjajo zaradi športa, zaradi vsega tega, kar jim nudi športno udejstvovanje. Ne zaradi gledalcev, ne zaradi slave, še manj zaradi koristi oziroma denarja. In takih ljudi, takih vrhunskih športnikov je več, kot bi si morda mislili. Tudi pri nas ni malo ljudi, ki se ukvarjajo s športom, s tekmovanji in najrazličnejšimi športnimi srečanji izključno zaradi športa. S svojim denarjem krijejo vse stroške v svojem športnem udejstvovanju. Sami si kupujejo potrebno opremo, sami si plačujejo draga potovanja, sami krijejo stroške za tekmovanja. Včasih morajo seči precej globoko v žep, da se lahko udeležijo te ali one športne prireditve. Toda, šport je šport, je zabava, je razvedrilo, ki vrača človeku vse to, kar mu jemlje sodoben, . utrujajoč in nezdrav način življenja. In zakaj pravzaprav toliko besed o tem, da mnogim ljudem ni žal denarja za zdravo razvedrilo? Samo zato, ker je kljub vsemu med nami še vedno veliko ljudi, ki imajo o tem napačne nazore, ker so zčlo slabo ali pa sploh niso pou-čeni, v čem je smisel športnega udejstvovanja. V naših delovnih organizacijah je namreč še vedno vse preveč ljudi, ki obiščejo TRIM stezo le tedaj, če jim nekdo podari copate in trenirko, ki so prepričani, dd se ukvarjajo s športom zaradi drugih in da morajo biti zato nagrajeni. Ljudje smo pač takšni in drugačni. Poučeni, slabo poučeni in v celoti nepoučeni. Zato tudi gledamo na šport z zelo različnih zornih kotov. A. ULAGA Problematika delavskega turizma v Sloveniji je na razpotju. Doslej opravljene analize namreč kažejo, da s sedanjim sistemom ni mogoče reševati niti najosnovnejših potreb delovnih ljudi po organiziranem oddihu in rekreaciji. Tudi zadnja analiza ljubljanskih sindikatov o tem, kako v delovnih organizacijah republiškega središča skrbijo za organizirano preživljanje letnih dopustov zaposlenih, opozarja na razloge za usihanje „delavskega turizma". Eden od razlogov, da so počitniški domovi iz leta v leto manj rentabilni, je majhnost objektov. Večina sedanjih počitniških domov (ta ugotovitev velja predvsem za obalno območje), je namreč nastala v prvih povojnih letih iz nekdanjih zasebnih penzionov, gostiln ali stanovanjskih hiš. Vse te objekte so kolektivi preuredili z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom za takratne potrebe delavskega turizma. Tako je bilo pred skoraj dvajsetimi leti in nič drugače ni danes____ Med delovnimi organizacijami v Ljubljani z več kot 500 zaposlenimi — na vprašalnik mestnega sveta ZSS jih je odgovorilo samo 13!? - je na vprašanje, ali so v zadnjih letih povečale svoje počitniške zmogljivosti, večina odgovorila pritrdilno. Skoraj vse anketi- OHR1D Najboljši športniki SR Slovenije Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije se je udeležila letošnjega državnega prvenstva invalidov v namiznem tenisu in kegljanju, ki je bilo v Ohridu. Slovensko zastopstvo, ki je bilo nekoliko oslabljeno, je bilo v konkurenci iz drugih republik in avtonomnih pokrajin najboljše in se je iz Makedonije vrnilo s številnimi priznanji. Vlado Dernač, sekretar Zveze za rekreacijo in šport invalidov Slovenije," je o nastopu naših športnikov v Ohridu povedal naslednje: »Gostitelji so se izkazali z odlično organizacijo in velikim gostoljubjem, kar je odločilno vplivalo na dobro razpoloženje in lepe rezultate. Najmlajša udeleženka prvenstva je bila komaj 13-letna Zdenka Horvat iz Slovenije, ki je s svojo borbeno igro požela med nastopajočimi in gledalci veliko priznanje. Uspehi iz Ohrida pomenijo za naše športnike-invalide vsekakor veliko spodbudo pri njihovem nadaljnjem delu...« RADOVLJICA_____________ Prvo mesto za Plamen V okviru delavskih športnih iger radovljiških sindikatov je bilo v soboto, 16. oktobra, v telovadnici TVD Partizan in osnovne šole Radovljica prvo občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom OSZS in ZTKO organiziral odbojkarski klub Radovljica. Na tekmovanju je nastopilo deset moških in štiri ženske ekipe. Ženske ekip£ so tekmovale po liga sistemu, moške ekipe pa so bile razdeljene v tri skupine in so v predtekmovanju tekmovale po cup sistemu, v finalu pa tudi po liga sistemu. Če upoštevamo, da je bilo tovrstno sindikalno tekmovanje letos prvič na sporedu delavskih športnih iger, smo lahko z udeležbo osnovnih organizacij sindikata zadovoljni. Predvsem pa moramo poudariti, da je bila kvaliteta posameznih, predvsem finalnih tekem na visoki ravni in da so bile vse tekme zelo borbene. Zato upravičeno pričakujemo, da bo udeležba in kvaliteta drugo leto še boljša. Vrstni red najboljših ekip: Ženske: 1. OOS Bolnišnica Begunje, 2. KOOS Vezenje Bled, 3. KOOS Gozdno Gospodarstvo Bled, 4. OOS Iskra Otoče. V. Matjašič RAVNE NA KOROŠKEM Ocena rekreativne dejavnosti Predsedstvo občinskega sveta ZS Ravne na- Koroškem in izvršni odbor telesnokulturne skupnosti sta se pred dnevi sestala na razširjeni seji, da bi se pogovorili o problematiki rekreativne dejavnosti v občini. Na osnovi razprave kakor tudi dosedanjega dela in dejanskega stanja rekreativne dejavnosti v občini so na seji ugotovili, da rekreativna dejavnost v občini Ravne že več let lepo napreduje. Obenem pa predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in izvršni odbor TKS ugotavljata, da morajo v bodoče na tem zahtevnem in širokem področju narediti še več, da bi športno dejavnost približali slehernemu delovnemu človeku in občanu sploh. Pri tem naj omenimo le nekaj pomembnih zaključkov s te skupne seje: telesnokulturna dejavnost, organizirana v OZD, mora pretežno v obliki športne rekreacije opravljati funkcijo preprečevanja in odpravljanja negativnih vplivov, ki jih prinaša vse bolj zahteven, razdrobljen in avtomatiziran delovni proces; območja krajevnih skupnosti' morajo poleg šol postati osnovna torišča oblik redne in občasne množične telesnokulturne dejavnosti, ki bodo omogočala vsakodnevno rekreacijo vseh kategorij prebivalstva; vloga sindikatov kot družbenopolitične organizacije je predvsem v usposabljanju in osveščanju delavcev za njihovo množično vključevanje v vse oblike športne rekreacije, zato bo občinski svet zveze sindikatov samostojno in prek svojih osnovnih organizacij posvetil temu vprašanju posebno pozornost; telesnokulturna skupnost kot samoupravna skupnost, v kateri se združujejo interesi po tele-snokultumi dejavnosti vseh medijev, bo v skladu z že sprejeto politiko v SR Sloveniji in občine Ravne na Koroškem posvetila vprašanju športno-rekreativne dejavnosti tudi v bodoče vso pozornost. Na osnovi portoroških zaključkov bo izločala za to dejavnost najmanj 50% sredstev, ki pa jih bo delila izključno na osnovi sprejetih programov; zveza telesnokultumih organizacij bo kot strokovna organizacija izdelala in predlagala TKS vsakoletni program dela za področje športne rekreacije, vštevši s športno rekreativnim tekmovalnim sistemom, ter s pomočjo svojega odbora za rekreacijo, krajevnih komisij za rekreacijo in osnovnih organizacij ta program tudi strokovno izvajala; predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in izvršni odbor TKS nadalje ugotavljata, da je za uspešno vodenje rekreativne dejavnosti v prvi vrsti potrebno dovolj ustreznih strokovnih kadrov. Zato si bosta skupaj in vsak zase prizadevala za šolanje in zaposlitev ustreznih strokovnjakov. J. G. Telesnokulturna skupnost Žalec ter komisija za starejši člani: 1. Hmezad (Žalec), 2. Tekstilna to-šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu varna Prebold, 3. Tovarna nogavic Polzela; ženske: v Žalcu sta pripravili občinsko ekipno sindikalno, 1. Tekstilna tovarna Prebold, 2. Tovarna nogavic prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem je nasto- Polzela, 3. Ferralit (Žalec) itd. Na sliki: Prizor iz pilo 26 ekip. Vrstni red — mlajši člani: 1. Garant predtekmovanja moških. — Tekst in foto: T. (Polzela), 2. SIP (Šempeter), 3. Ferralit (Žalec); TAVČAR rane delovne skupnosti zatiju-jejo, da že nekaj let, kolikor jim je to le možno, širijo prostorske zmogljivosti z nakupom domov, gradnjo lastnih počitniških objektov ob morju, z dokupom ali z ureditvijo garsonjer v drugih počitniških naseljih. Druga skupina anketiranih delovnih organizacij (od 100 do 500 zaposlenih) se bistveno razlikuje od prve. Predvsem v tem, ker pri njih prevladujejo kot objekti za preživljanje letnega oddiha manjše počitniške hišice, bungalovi in prikolice. Kar velja za prvo, je torej značilno tudi za drugo skupino anketiranih delovnih organizacij. Večina želi svoje počitniške zmogljivosti povečati vendar so bila vsa dosedanja prizadevanja glede na potrebe le kaplja v morje. Tega se v delovnih organizacijah še kako zavedajo, saj so dali zadnje mesece več predlogov za izboljšanje počitniške dejavnosti. Precej jih predlaga, da bi delovne organizacije območja ljubljanskih začele čimprej združevati svo]e počitniške zmogljivosti. Ta bi povečali možnosti za orgafl1' zirano in ceneno letovanj6 zaposlenih. Očitno je, da bi ne sa# večje zmogljivosti počitnišP1 domov, ampak predvsem a°’ stopns cene postale s čas on1 vabljive predvsem za vse ti5:, delavce, ki si zaradi skromni*1 družinskih proračunov ne m°! rejo privoščiti, da bi sv°i dopust z družino preživeli 0 morju ali v planinah. Vsi ti predlogi pa terjajo ci^ prejšnje oblikovanje sam0' upravne interesne skupnosti oddih in rekreacijo. Pot uresničitve te zamisli ni ve, daleč, saj so na pobudo mestn1*1 sindikatov in delovnih organ1' zacij v ljubljanskih občinah 26 imenovani iniciativni odbori22 ustanovitev skupnosti, ki 0° delovala za mesto kot celoto. I.V' -•4 ' mšmmMd Monografija »Ljubljana« Nova in izvirna knjiga o Ljubljanil Reprezentativno darilo, ki ga bo vesel vsak Slovenec, vsak poslovni prijatelj, vsak osebni prijatelj izven meja naše dežele. Monografija Ljubljana je tiskana v slovenski in nemško-an-gleški verziji na velikem formatu 24 x 30 cm, vezana v platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom. Cena 400 din. Knjigo lahko naročite pri ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 NAROČILNICA Nepreklicno naročamo.izvodov monografije »LJUB- LJANA« pri ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Knjige pošljite na naslov: .............. Poštna številka, kraj .......................... Datum .......................................... Čitljiv podpis naročnika: (z žigom) Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig. STAVKOVNO gibanje v TOVARNI VERIG LESCE (III.) Enotni tudi v najtežjih trenutkih ^ 40-letnici stavkovnega vala 1935-1936 i- ie Zorka Tribušon DELAVCI NISO POPUSTILI V ZAHTEVAH Oprava podjetja ni reagirala zahteve delavstva, marveč je začela s premeščanjem naj-°‘j revolucionarnih funkcio-naijev strokovne organizacije na abša in manj plačana mesta, odružnica SMRJ se je zato 0 rnila po pomoč in posredo-na oblastni odbor SMRJ ^ Delavsko zbornico. Iz Ljub- ljane sta prišla Vinko Urankar In Josip Kopač. Prišlo je do Ugajanj, ki pa se niso obračala ''Prid delavcem. Zato so delavci obratnih zaupnikov in od JUbljansldh predstavnikov te vali radikalnejše stališče. . vodstvo podjetja tudi po tej tervenciji ni popustilo, so se . elavci zbrali pred upravo podaja in zahtevali, naj pri pogaja-njib sodeluje tudi predsednik Podružnice SMRJ Janez Justin. avnatelj Herman Hieng o teh Pogojih ni hotel niti slišati, ?P°znal pa je resnost položaja . zaprosil za intervencijo orožji® iz Radovljice. Ti pa so, ko 0 36 pri obratnih zaupnikih in vodstvu podružnice SMRJ PQzaniinali o vzrokih demon-racile, ravnatelju svetovali, naj Postane na pogajanja, saj ni-'Pajo razloga, da bi delavce — le gali. Tako je na jesen 1934. , a do pogajanja le prišlo. ePrav se je ravnatelj izgovarjal *Ja Svoja omejena pooblastila, delavci niso popustili v zahtevah- Na pogajanjih pa so rešili le mezdna vprašanja, medtem ko so ostale druge zahteve, denimo P° bolniškem in letnem do-POstu, še vedno le „na papirju*4. PRED STAVKO Zavoljo povečane proizvodni6 in počasnega povečanja cen 56 j6 gospodarski položaj podaja v letu 1935 ponovno iz-oljšal, delavske mezde pa so oaiale nespremenjene. Spet se je boj za izboljšanje kolek-Ivne pogodbe in za zvišanje ?®zd. Vodstvo tovarne je za-O zdaj svojo »mezdno polico *. Mezde so znižah za 10 %, l*0 pogajanjih pa so jih dvignih ? 5 do 7 %, delavci so bili torej ^ na slabšem. Taka izigravanja 0 86 ponavljala. Nestrpnost rtled delavci je naraščala. ^ aprilu 1935. leta so se ločili delavci v tovarni pod vodstvom sindikata SMRJ, da enkrat zahtevajo izboljšanje olsktivne pogodbe. Delavski mganizatorji - levo usmerjeni 6 avci, komunisti - so bili ves 38 v stikih s partijskim funk-^onarjem Stanetom Žagarjem. gosto in temeljito je z njim razpravljal Lenart Petrač o zahtevah pri pogajanju z jJPravo. Zahteve so obsegale ončno naslednje postavke: % povišanje mezd, 7-dnevni P ačan bolniški dopust, plačan etni dopust, ureditev sanitarnih ^aprav in zgraditev kolesarnice. Pristankom vseh zaposlenih slavcev in z odobritvijo tajnika ° lastnega odbora SMRJ za ovenijo Franca Leskoška — ^o bile zahteve predložene vod-vu tovarne,Sd pa jih je odklo-0 in se ni bilo pripravljeno P°govarjati z delavci. O teh nevzdržnih razmerah v podjetju so delavci-komunisti obvestili tudi PK KPJ za Slovenijo, ki se je po pokrajinski partijski konferenci leta 1934 zelo živo ukvarjal s položajem v delavskih sindikatih. Po opozorilih članov iz tovarne verig je prišel na razgovor v Lesce s člani partijske celice takratni sekretar PK KPJ za Slovenijo Ivan Maček in jim svetoval odločno akcijo. Člani partijske celice in njeni somišljeniki, ki so že dotlej uspešno usmerjali delo sindikata, so zdaj odboru podružnice, ki si je v svojih revolucionarnih akcijah nabrala že dovolj izkušenj, predlagali stavko.5) Tako se je podružnica SMRJ v tovarni verig po posvetu s tajnikom oblastnega odbora SMRJ za Slovenijo Francem Leskoškom in s podružnico SMRJ v jeseniški železarni, predvsem z njenimi levo usmeijenemi člani — z Vencljem Perkom, Ignacem Kraljem, s Polde tom Stražišarjem in še z nekaterimi odločila za stavko. Podružnica SMRJ je tajno imenovala stavkovni odbor, ki so ga sestavljali trije levo usmerjeni delavci, člani SMRJ; predsednik Lenart Petrač, člani — Pavel Magdič, Kati Triplat in Janez Zupan, ki je zastopal JSZ. STAVKA OD 15. MAJA DO 5. JUNIJA 1935 14. maja 1935 — bila je nedelja — je bil sklican sestanek vseh zaposlenih delavcev. Povedali so jim, da se pripravlja večja akcija, bhjzanesljivejše delavce je stavkovni odbor obvestil za večerni sestanek, na katerem so dobili konkretne naloge za pričetek stavke: stra-ženje tovarne in dohodnih poti k tovarni, da bi obvestili delavce, da je stopil 180-članski delovni kolektiv v stavko. Stavka se je začela s popolno solidarnostjo 15. maja 1935. leta ob 6. uri zjutraj. Stavkovni odbor je za dnevno stražo pred vhodom v tovarno verig določil ženske: delavke in žene stavkajočih, za nočno pa moške; ti. so imeli tudi nalogo zavarovati stanovanje ravnatelja Hienga. Na pomembno vlogo, ki so jo odigrale ženske v stavki in na njihovo razredno zavest in borbenost so vplivale napredne organizacije, v katerih so bile včlanjene, to je v DKD »Svobodo**, v podružnico SMRJ in v Zvezo delavskih žena in deklet. Ta rdeča ženska organizacija je bila vzpostavljena v tovarni verig še pred stavko in je združevala kakih 40 delavk. 6) Vodilno vlogo med delavkami sta imeli funkcionarki in večkratni delavski zaupnici Kati Triplat in Marija Justin, ki je bila obenem predsednica Zveze delavskih žena in deklet. Justinovo je v to žensko organizacijo vpeljala in postavila na vodilno mesto Mara Rakovec, predsednica Zveze delavskih žena Slovenije. Vencelj Perko je prepričan, da je veijetno nastala organizacija Zveze delavskih žena in deklet v Lescah tudi v sodelovanju in ob vplivu močne jeseniške rdeče ženske organizacije. ZANESLJIVE ŽENSKE Kako zanesljivo so v stavki ženske opravljale svojo nalogo in pazile na morebitne stavkokaze, pove opis dogodka v »Delavcu** objavljen 15. 6. 1935. leta. ,,Te dni je imela straža (ženske, ker stražijo podnevi) opravka z nekim delavcem, kije hotel v tovarno po bolniški list, češ da je bolan in da mora k zdravniku. Zvesta straža pa ga v bojazni, da mož nima čistih namenov, ni pustila notri, tako da je delavec zaprosil za orožniško intervencijo. Ko je prišel v spremstvu orožnikov, je straža odgovorila, da ga pusti v poslopje, če orožniki garantirajo, da bo prišel tudi ven — in res sta ga čez nekaj časa pripeljala orožnika nazaj na cesto z bolniškim listom. Me'd stavkajoče delavce v Lescah je prišel tajnik oblastnega odbora SMRJ za Slovenijo Franc Leskošek, ki je tudi sodeloval pri pogajanjih. Pri pogajanjih so bili še zastopnik Delavske zbornice in zastopnik inšpekcije dela iz Ljubljane. Med stavko je imel predsednik stavkovnega odbora Lenart Petrač stalne stike s Stanetom Žagarjem, ki mu je dajal organizacijske napotke, spodbujal k vztrajnosti v zahtevah delavcev in je tako indirektno vodil stavko. 7) Centralna uprava SMFJ v Beogradu je zadolžila njenega predsednika in obenem predsednika podružnice SMRJ na Jesenicah Ivana Čelesnika, da pri mezdnem gibanju in pogajanjih Leščanskih kovinarjev sodeluje in jim pomaga. Toda ta ni pokazal posebne volje zaboj leščanskih kovinarjev, ker so bili pod vplivom levo usmerjenih članov SMRJ komunistov. Ni se hotel udeležiti pogajanj med stavko. Ko sta ga šla iskat predsednik stavkovnega odbora Lenart Petrač in tajnik oblastnega odbora SMRJ za Slovenijo Franc Leskošek - na Bled, kjer je igral kot član kovinarske godbe na koncertu v hotelu Triglav, je udeležbo odklonil. Na vprašanje, zakaj? — je odgovoril: »Enostavno ne grem v Lesce!“ Med stavko je prišla v Lesce neka ženska in povprašala po Lenartu Petraču, vodji stavkovnega odbora. Sestala sta se na samoti za cerkvijo. Zanimala se je za organizacijo stavke in dela tudi navodila za njen uspešen zaključek. Lenart Petrač pravi: »Samo slutil sem, da je prišla po nalogu vodstva KP.“°) 5) — Ustni vir: Ivan Maček — Edvard Kardelj: Poročilo Kominterni, decembra 1934 (Arhiv CK ZKS). 6) - Ustni vir: Marija Justin. 7) — Ustni vir: Lenart Petrač 8) — Ustni vir: Franc Leskošek je mnenja, da je bila na obisku v Lescah Angela Dovčeva (Ocepek), ker jo je PK KPJ za Slovenijo s tako nalogo večkrat poslal iz Ljubljane. Ladjica za pet TOZD... Karikatura: A. Novak \fZGUSE Naš vlak vozi vedno v isto smer! Karikatura: i. Antič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 4. 11. 1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dallmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din. DE nemšim IbEAUST TILOZjOF (innAMuEL') OVALMA ?oSor>A Otok. o& VLatrzi VINSOSKE* OCEANU IASTNOST rc^nega , enakomernega PoNAVt), tADIOTE- L0/1217A Saker Perzija ?RAPft£fcl-vauli mA Hokkjudm insahaunu SINTETIČNO PR IJlO&l-JtNO MAMILO KE|MJČWA Prvina , REMA KOTNA^) vrsta tekmovalnih sani REKA V ŠPANI J) iire5&*.c i]u?>ir£ijicA Afc/ANTUfC NA?JAČ1LC, AR.A Marinc ETAPNA Kolt SARSKA DlRkA ... tCttollA.) ZMčKJI ?e.msK VRSTA ATRlstesA kopitarja . \ 1 Lovila SESTAVIL: Sl.N SRH rka-teresa USTcViOM-mjo KOKAIN »ELPKŠAAVA VAZOI natj mesto v eMziLot LINI3A ‘ TANILA, fROSOlNA TKANINA ZA2AVESE 3AN&2. £.RŽgN ČREVESNO obolenje Star Slovan! TROOUČMi S kRMO TfTNTAL STARO FINSKO MESTO R£«A-V FRANCO!, »VITi* SEINE VPA\OlC0TNll( TVOREC Sol) Tinskega HiKAflVAR' fVlTDt«. SMIE m.!KRW)K lUDITOS.. NAtiAk' UENOST MESTO v 3uIn\ TUftOOl Premier, U&ANit UD') vodilni DELAV&C. UPRAVE staresiha DE GtSRl B0& hu&eui tovj. umetni ztri.SATtur* Tovarna 2T)RAVIL V t]ue>L)ANi NACLAS, Poudarek l)ue,E2EN» PESNIŠTVO SlMObJ Ko SR MaiNJt meseca Pavček Ib ne TISKARSKO SITO Pestner •SO- IGRALEC, stalni veter oe, EKVATORJU TAUSOVA ORflNŽflbA PRATDS!»fc VER.ffttoBE vrtok Save iz ČOSnE MOLOMA' VICA STAR. Slov. (JERNEJ) A1STR KAVJCLEP (IK.-DuuuS) LESNI 06RTMIK MESTO V ^UMADIDI, 0E> !)IČinI Kosiče. i( SUKA NCR VEH-' / kanov ic> NtMAJ) STE KIČ L«. AS O Novak IMERias IGRALKE kolesar; tovarna SLADKARP v osoEUn 1VIU6AM)-!E67A GCRA 3usosi«:£ IRt&IVAlkA ATEN REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE STENOGRAFIJA, REVOLUCIONAR, ARAMIS, SNAHA, KORIOLAN, OK, ORAN, ASESOR, PIŠA, RP, OPIS, ES, TO, ARDEN1, RT, ISTRA, LAN, DVORANA, OKA, LOGAR, ŠS, MARTINU, AMOK, ER, AT, SS, AVE,. NANTES,' TATIČ, IVO, VATELIN, TANK, MERA, IA, ENERGOINVEST, VATIKAN, ASTA. IZŽREBANI REŠEVALCI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: 1. nagrada, 200 din: Feri Talaber, Mačkovci — blok, 69202 Mačkovci; 2. nagrada, 150 din: Metka Zupan, Gozdno gospodarstvo, 64260 Bled; 3. nagrada, 100 din: Angelca Sadar, Sej-miška 24,62380 Slovenj Gradec. Nagrade bomo poslali po pošti. ŽETEV Pogled na PROIZVODNI PROGRAM LIVARNE V mehanizirani livarni sive litine izdelujejo po sodobnih teh- • noloških postopkih vse vrste serijskih ulitkov za potrebe strojne in avtomobilske industrije ter gradbeništva: — odlitke ohišij črpalk za toplotno tehniko — odlitke za avtomobilsko industrijo — popoln program kanalskih in vodovodnih armatur — odlitke za vse vrste strojnih delov. V novi popolnoma avtomatizirani livarni modularne litine 'v sodelovanju z licenčnim partnerjem »Mehanite« izdelujejo serijske odlitke z visokimi mehanskimi lastnostmi: — odlitke visokotlačnih armatur — odlitke za avtomobilske dele — odlitke za vse vrste serijskih strojnih delov. DODOBRA USPOSOBLJENI Talilnica je opremljena z dvema mrežno frekvenčnima pečema. Ves proizvodni ciklus odlitkov od avtomata UNIVER-SAL KFA-20 do gotovega kovinsko čistega odlitka je popolnoma avtomatiziran, z moderno organizacijo proizvodnje, s katero dosegamo produktivnost 100 ton odlitkov na zaposlenega. V sestavi livarne so moderno opremljeni kemijski, metalurški in metalografski laboratoriji, konstrukcijski biro in sodobno opremljena modelna mizama z orodjarno, v kateri izdelujemo vse vrste modelov iz lesa in epoxidnih smol. Izdelujemo tudi kovinske jedrovnike za vroči postopek Cronning, Shell-Moul-ding ter Hot-Box. V IMF TOZD Livarna Ivančna gorica je zaposlenih 310 ljudi, livarna je kadrovsko dobro usposobljena, saj ima 5 delavcev z visoko, 3 z višjo izobrazbo in 32 tehnikov. Z 10.000 tonami neto proizvoda v letošnjem letu sodi v sam vrh slovenskih livarn. Tudi v težkih finančnih razmerah se je livarna zaradi tehnične opremljenosti dodobra znašla in se usmerila na zahodno tržišče, predvsem v Zahodno Nemčijo. S kvaliteto in referencami v letu 1976 si je ustvarila zaupanje in ima za leto 1977 sklenjenih s tvrdko Siemens za milijon dolarjev pogodb, v pripravi pa je sklenitev poslov še za milijon dolarjev s tvrdkama Audi in Koyo. Tako bo izvoz IMF TOZD Livarna Ivančna gorica znašal 2 milijona dolarjev. Livarna je v tem času že izvozila za pol milijona dolarjev svojih proizvodov na zahodno tržišče. Zaključni račun za 9 mesecev izkazuje od celotnega dohodka 9 starih milijard blizu milijardo ostanka dohodka in nekaj manj kot 900 starih milijonov din obračunane amortizacije. Tak poslovni rezultat je posledica visoke produktivnosti dela in visoke stopnje mehaniziranosti. Investicija v letu 1975 v višini šestih starih milijard se je pokazala kot dobra naložba, saj zagotavlja ugodne pogoje tudi za nadaljnji razvoj in še zlasti za realizacijo srednjeročnega programa do leta 1980. ZASE IN ZA SKUPNOST Uspešnost gospodarjenja TOZD Livarne kežajo tudi vložena sredstva za družbeni standard: — zgradili so 24 stanovanj v skupni vrednosti 400 starih milijonov; — imajo svoj samski dom z 20 ležišči, s sanitarijami in s centralnim ogrevanjem. Za adaptacijo teh prostorov je bilo v letu 1975 porabljenih 15 starih milijonov iz sklada za skupno porabo; — z lastnimi avtobusi je organiziran prevoz delavcev iz 22 krajevnih skupnosti in 4 občin; — dobro organizirana družbena prehrana zagotavlja delavcem pestro in kalorično hrano. Povezava TOZD Livarne s krajevno skupnostjo Ivančna gorica je tesna. Tako je kolektiv Livarne sodeloval pri gradnji otroškega vrtca, leta 1972 je sprejel patronat nad gimnazijo Josip Jurčič v Stični, pomaga pri urejanju lokalnih cest, ozelenitvi naselja, javni razsvetljavi in kanalizaciji, pri gradnji vodovoda v vas Črnelo. Skupaj je Livarna prispevala k tem delom 15 starih milijonov. Livarna pa pomaga tudi drugim krajevnim skupnostim, kjer stanujejo njeni delavci. Svojo solidarnost so delavci Livarne izpričali tudi s prizadetimi kraji v Posočju. V maju letos so organizirali akcijo za nakup prikolice z opremo in jo poslali v Posočje, mimo tega so delavci v Livarni prispevali še 3,2'Stara milijona pomoči zate kraje. Tudi pri vpisu posojila za ceste so delavci Livarne za zgled, saj so podpisali za 60 starih milijonov dinarjev posojila. E. P. Pogled na avtomat KFA-20, tvrdke Universal, z odsnemalcem form od avtomata do iztresalne f®” šetke. Pogled na talilne agregate, v ospredju 5-tonska mrežno frekvenčna industrijska peč za pretapljanje. V ospredju elektro peč, v ozadju livarna modularne litine s čistilnico. Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured- nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana. Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski ban št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna n ^ ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina platan v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubljana.