SEZONA 1993 / 94 Premiera št. 291 Ray Cooney POKVARJENO! (Out of Order) komedija v dveh delih prevedel Jakob Jaša Kenda igrajo Richard Lulley Franci Černe Pamela Lulley Alenka Bole Vrabec Ronnie Worthington Klemen Košir Jane Worthington Bernarda Gašperčič George Nerodeck Igor Škrlj Gladys Foster Tatjana Košir Jack Backer Klemen Klemenc Direktor Borut Verovšek Natakar Ivan Berlot Sobarica Mira Bolte režija Miran Kenda scena Jože Bedič. kostumi Vanda Klemenc lektorstvo Alenka Bole Vrabec oblikovanje naslovnice Marina Bačar šivilja Danica Zemlja luč in ton Jernej Rihtaršič rekviziter Matjaž Svetina šepetal ka Karmen Kozjek vodja predstave Alenka Vidic izdelava scene Jože Bedič, Klemen Klemenc, Klemen Košir in Marko Rašeta BEŽIMO, ŽIVLJENJE PRIHAJA December, leto gospodovo tisoč devetsto dvainpetdeseto. Za okni s sencami zgodovine razsvetljenega vagona, zadnjega izmed tistih, ki so leta hudičevega, tisoč devetsto štiridesetega med najhujšim blitzem nemške Luftwaffe s povsem mirnim nasmeškom in stoično držo srednjega sloja stali na postaji Paddington v Londonu in spraševali lokomotivo, če bi lahko kje dobili kaj čaja, saj so jim blestenje in veseli žvižgi smrti res malo osušili grla. Kapo gor ali dol pred takim vagonom, vsekakor je bil precej razmajan in navkljub strehi, za katero se je zdelo, da je stkana iz tisočerih legendarnih črnih dežnikov, navkljub ojnicam, narejenim iz jekla, pridobljenega iz koksovega znoja angleških plavžev, navkljub senci, ki je ostala za imperialnimi izveski na vratih vagonov se je zdelo, da bodo sile narave (strašen viharje divjal naokrog) tokrat potegnile daljši konec. Pa ga niso, vsaj ne do glavne železniške postaje v Cardiffu, na kateri je iz vagona izstopil dvajsetleten mož, ki ga je njegova mati producentom rada opisovala kot križanca med Olivierjem Laurenceom in Garyjem Grantom. V resnici je bil mož videti bolj kot križanec med povprečnim Angležem, povprečno Angležinjo in tovorno mulo. (Če se lahko sparita gospod Olivier in gospod Grant, potem je tudi tale zadnja genetska kombinacija možna, ane?). Njegovi predniki so mu namreč namenili nekoliko debelušno postavo z zalitimi lički (kljub temu seveda vzravnano in stoično) in cel kup prtljage. Ime mu je bilo Ray Cooney. Prtljago so sestavljali kostumi za približno šestdeset različnih predstav, za šestdeset različnih vlog, ki jih bo menjal iz dneva v dan, tako da se bodo obleke lahko prezračile in jih ne bo treba tako pogosto prati. Čisto spodaj je imel še zobno ščetko (nekatere primadone so vztrajale, da soigralcem nikakor ne sme smrdeti iz ust), drugih higienskih pripomočkov pa tako ne bo potreboval, ker ne bo časa, da bi jih uporabljal. Danes se bo namreč priključil profesionalnemu repertoarnemu gledališču, ki bo potovalo od vasi do vasi v dveh tovornjakih za živino in bo vsak dan imelo na dramskem sporedu nekaj novega. Spored dela pa bo vedno enak. Zjutraj bo deklica za vse (obešal bo plakate pod nadzorstvom direktorja, nastavljal bo odrske luči, krpal kostume, ...). Nato bo imel pet minut odmora za zajtrk, nato bo skupaj z drugimi vadil za večerno predstavo, nato bo imel deset minut odmora za kosilo, spet 445/1993/1994 JOŽE BEDIČ, OSNUTEK ZA SCENO "ŽALUJOČI OSTALI" BRANISLAVA NUŠIČA, sezona 1957/1958 bodo vaje do "tea at five o'clock", pripravljal se bo na predstavo, bo predstava, bo učenje teksta za naslednji dan, spanje. Enainštirideset let pozneje, ko bo imel za sabo neštevilne vloge, številne režije, ko bo spravil na oder svojo dvestoto produkcijo, ko bo napisal svojo (do tega leta) zadnjo komedijo, ko bo vedno bolj slavna in odmevna ustanova Theatre of Comedy, katere glavni pobudnik in vodja je bil od leta deflacije tisoč devetsto triinosemdesetega; takrat se bo malo ustavil, se ozrl na teh enainštirideset let in pokramljal: "Po tistem hecu z repertoarnim gledališčem se mi nič ni zdelo težko." Pa naj še kdo reče, da iz take smo snovi, kot sanje. Za tiste, ki mislijo, da jim bolj otipljivi podatki pomenijo veliko več pa še tole: Ray Cooney, avtor komedije "Pokvarjeno", se je rodil leta 1932 v mestu Southand-on-Sea. Svojo gledališko kariero je kot otrok začel s štirinajstimi leti, ko je nastopil v Palace Theatre v Londonu. Resno igralsko kariero je nadaljeval po odsluženem vojaškem roku leta 1952, ko je delal v raznih repertoarnih gledališčih. Leta 1956 je prvič nastopil v stalnem gledališču in takrat se je začel ukvarjati tudi z pisanjem. Napisal je trinajst tekstov, vsi so komedije in vsi so bili igrani, ne le v Angliji, temveč po celem svetu. Najkvalitetnejše od teh komedij so verjetno: Not Now Darling (Ne zdaj, ljubček), There Goes the Bride (Pa je splavala nevesta po vodi), Move Over Mrs. Markham (Naskočimo gospo Markham), One For the Pot (Skuhajmo jo, pa bo), Chase Me Comrade (Ujemi me, tovariš), Run For Your Wife (Zbeži od žene), Two Into One (Dva na enega) in Out of Order (Pokvarjeno!). Zadnji tekst je dobil nagrado za najboljšo komedijo leta 1991. Poleg njegovega producentskega dela in najrazličnejših poklicev na televiziji je vredno omeniti še njegove zasluge za ustanovitev Theatre of Comedy, ki je od leta 1983 dalje spravil na različne odre v Londonu in zunaj njega štirideset različnih komedij. Coony je bil tudi umetniški vodja tega gledališča vse do lanskega leta, ko je vodstvo predal Alanu Strachanu. Da je hibrid povprečega Angleža in tovorne mule, je pa menda res. Vsaj sam tako pravi. Jakob Jaša Kenda JOŽE BEDIČ, SCENOGRAFIJA ZA PREDSTAVO "SAMOROG" GREGORJA STRNIŠE, sezona 1982 / 83 JOŽE BEDIČ IN NJEGOVIH 40 PLODNIH LET V GLEDALIŠČU TONETA ČUFARJA Prišel je človek nemirnega duha in velikega ustvarjalnega naboja v jeseniški teater v jeseni 1953. Ime mu je bilo JOŽE BEDIČ. Sprva slikar in kašer je kmalu postal tudi scenograf in kostumograf, nekajkrat pa je kot dober violinist napisal tudi scensko glasbo pa tudi igral je. Se je z gledališčem zastrupil že v mladosti, ko so imeli otroci nekje v Zagrebu svoj mali oder in prirejali igre? Velikokrat se je izkazalo in se še izkazuje, da je gledališče s svojo iluzijo in bridko resnico Jožetova velika ljubezen (druga je zbiranje in prepariranje fosilov iz karbona in permija, ki so od 19. oktobra letos kot stalna zbirka okamnin na ogled v Muzeju Jesenice.: "j Užitek je najti stvari, ki jih nihče še nikoli niti videl ni.") Ob nastajanju scenografij je Jože vedno prisluhnil režiserju in avtorjevi sporočilnosti. Zato so bile njegove scenografije zelo različne glede na vzdušje odrskega dela. Tudi če je izdelal na videz bogato sceno, je bila "bogatija" odraz njegove domiselnosti, ki je očitno neizčrpna. V štiridesetih letih je poslikal 223 scen, njegovih izvirnih osnutkov pa je bilo 73. Samo ob statističnem pregledu si komaj lahko predstavljamo, koliko ur je presedel ob prelistavanju najrazličnejšega gradiva, koliko ur je prebil v gledališki delavnici in koliko ur je "copral" ob izdelavi vseh mogočih in nemogočih predmetov. Eno od njegovih vodil je bilo in je še, naj se igralec na njegovi sceni "dobro" počuti. O Jožetu je krožila krilatica, da je človek, ki veliko ve, narediti zna pa vse. V štiridesetih letih so občudovale njegove scene različne generacije gledalcev. Starejši se spominjajo Ognjenega viharja, Lepe Vide in Samoroga, mlajšim pa je zagotovo ostala v spominu grozljiva apokalipsa atomske vojne v zadnjem prizoru Trgovine Jeannine VVorms. Jože, za vse kar si nam v štirih desetletjih dal kot tehnični vodja našega gledališča, kot umetnik in kot širok človek - od srca hvala! Gledališče Toneta Čufarja in njegova igralska skupina Nagrade: Čufarjeva plaketa za scenografijo, likovno dejavnost, glasbeno ustvarjalnost in kostumografijo 1979 Gorenjska Prešernova nagrada 1981 za zbirko okamnin Zoisova nagrada za zbirko okamnin 1989 Linhartova zlata značka laka JOŽE BEDIČ SCENOGRAFIJA ZA PREDSTAVO "PLEŠASTA PEVKA" EUGENA IUNESCA, sezona 1982/83, na sliki: Mojca Strgar in Igor Škrlj SCENOGRAFIJE JOŽETA BEDIČA V GLEDALIŠČU TONETA ČUFARJA Sezona Gladališko delo Avtor 1953/54 MALA FLORAMIE IvoTijardovič 1954/55 MELODIJE SRCA [Janez Gregorc 1955/56 SKUPNO STANOVANJE Dragotin Dobričahin 1956/57 SCAPINOVE ZVIJAČE Jean Baptiste Poquelin Moliere LEPA VIDA 'Jože Tomažič ALENČICA DESETNICA Gorinšek - Roš ČUDOVITE PUSTOLOVŠČINE G. O. Stuard 1957/58 TRIGLAVSKA BAJKA Pavel Golja SKOK, CMOK IN BISTROOK Mladen Širola ŽALUJOČI OSTALI Branislav Nušič 1958/59 , ČLOVEK Z MARSA Dragotin Dobričanin PEPELKA Marija Mol kova 1967/68 MARY MARY ¡john Kerr 1969/70 JANKO IN METKA Bojan Čebulj OGNJENI VIHAR V. Rabadan 1972/73 SKOK, CMOK IN BISTROOK Mladen Širola ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK Smiljan Rozman 1973/74 TRNJU LČICA Saša Škufca OBISK Janez Žmavc 1974/75 PLINSKA LUČ Patrick Hamilton MUCIN DOM S. Maršak HODI. DE BODL A. E. Greidanus 1975/76 POHORSKA BAJKA Jože Tomažič POLOM Tone Čufar SVET BREZ SOVRAŠTVA Mira Mihelič 1976/77 O, NE, ŠČUKE PA NE Tone Partljič BREZ DELA NI JELA Dragutin Dobričanin 1977/78 SNEGULJČICA Pavel Golia HVARČANKA Ivo Benetovič 1978/79 RAZBITI VRČ Heinrich von Kleist ČUDEŽNA SRAJCA DOPETAJCA Leopold Suhodolčan 1979/80 MATIČEK SE ŽENI Anton Tomaž Linhart UČNA URA Eugene Ionesco UBOGA ANČKA Pavel Golia 1981/82 MEDVED, SNUBAČ Anton Pavlovič Čehov JOŽE BEDIČ, SCENOGRAFIJA ZA PREDSTAVO MIRA GAVRANA "LJUBEZNI GEORGEA VVASHINGTONA", sezona 1992/93 na sliki: Tatjana Košir in Manca Ogorevc SMRT PREDSEDNIKA HIŠNEGA SVETA Ivo Brešan MARTIN KRPAN Fran Levstik 1982/83 HAMLET V MRDUŠI DONJI Ivo Brešan ORKESTER Jean Anouilh PLEŠASTA PEVKA Eugen Ionesco SAMOROG Gregor Strniša 1983/84 INTERVJU Matjaž Kmecl OBTOŽENI VOLK Žarko Petan SLUGA DVEH GOSPODOV Carlo Goldoni FESTIVAL ROPOTULJ, ZVONCEV IN KUHINJSKIH LONCEV Jana Kolarič • PODLAGA ZAKONSKE SREČE Jakob Aleševec 1984/85 FIZIKI Friedrich Dürrenmatt FiGOLE, FAGOLE Leopold Suhodolčan 1985/86 NEZNALČEK Nosov - Tkačeva TOLMUN IN KAMEN Tone Partljič 1986/87 PRAVLJICA O MEZINČKU K. Novak LJUBEZEN V KLETI Tone Čufar KRALJ V ČASOPISU Matija Logar RODIL SE JE OČE Ephraim Kishon 1987/88 PRINCESKA NA ZRNU GRAHA Jiri Streda NAŠI TRIJE ANGELI Sam in Bella Spewack SGANAREL Jean Baptiste Poquelin Moliei 1988/89 VALČEK TOREADORJEV Jean Anoulih PETER PAN IN PRIJATELJI Sandi Jakopič ŽUPANOVA MICKA Anton Tomaž Linhart 1989/90 SUMLJIVA OSEBA Branislav Nušič RIBIŠKE ZDRAHE Carlo Goldoni HIŠA Alenka Goljevšek KRESNIČEK Radovan Gobec 1990/91 STOLI Eugen Ionesco SALON EKSPON Jana Kolarič 1991/92 TRGOVINA Jeannine Worms TRIPČE DE UTOLČE Marin Držič CMOK, SKOK IN BISTROOK Mladen Širola ZELENA JE MOJA DOLINA Alenka Goljevšek 1992/93 MIKLAVŽ NA ZEMLJO NE MORE Valter Svetičič - Bole Vrabec LJUBEZNI GEORGA VVASHINGTONA Miro Gavran VAJE V SLOGU Raymond Queneau 1993/94 POKVARJENO! Ray Cooney JOŽE BEDIČ, SCENOGRAFIJA ZA PREDSTAVO "VAJE V SLOGU" RAYMONDAQUENEAUJA, sezona 1992/93 na sliki: Alenka Vidic, Petra Kokalj, Uroš Smolej, Tatjana Košir, Borut Verovšek, Bernarda Gašperčič, Mira Bolte, Alenka Bole Vrabec, Igor Škrlj, Metka Dulmin Gledališče Tone Čufar se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pomagali, da smo lahko postavili na oder predstavo Raya Cooneya POKVARJENO glavnemu pokrovitelju MERKUR KRANJ in firmam GORENJSKA OBLAČILA lip bled «oo lesna industrija ljubljanska c. 32, 64260 bled gostišče LISCA SEVNICA TRGOVINA BARVE LAKI ŠINKO RADOVLJICA CZ' ÙO 3äÜ m c. 445/1993/1994 792(497.4 Jesenice) 190400221 CZ □z ?v 3ZI □Z' C0BIS5 09