KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
67.
kos.
V LJUBLJANI, dne 22. avgusta 1934.
Letnik
VSEBINA:
530. Zakon o mestnih občinah.
531. Odredba o listini, ki spremlja pošiljko
532. Razne objave iz »Službenih novin«.
Špirita.
Zakoni in kraljevske uredbe.
530.
Mi
ALEKSANDER L, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XLVIII. redni seji, ki jo je imela dne 6. julija 1934 v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XXVIII. redni seji, ki jo je imel dne 13. julija 1934 v Beogradu, sklenila in da srno Mi potrdili in proglašamo;
zakon o mestnih občinah,
ki se glasi:
I.	Občna določila.
§ 1.
Mestne občine — mesta — so samoupravna telesa in pravne osebe po javnem in zasebnem pravu.
§ 2.
Pod ta zakon spadajo mesta: Bakar, Banja Luka, Bela Crkva, Beograd, Bihač, Bitolj, Bjelovar, Celje, Cetinje, čačak, Čakovec, Dubrovnik, Heroeg-Novi, Hvar, Jagodina, Karlovac, Koprivnica, Kotor, Kragujevac, Križevci, Kruševac, Kumanovo, Leskovac, Livno, Ljubljana, Maribor, Mostar, Niš, Nova Gradiška, Novi Sad, Osijek, Pančevo, Peč, Petrinja, Pirot, Podgorica, Po-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. julija 1934, št. 169/XLIII/415.
žarevac, Priština, Prizren, Ptuj, Ruma, Sarajevo, Senj, Senta, Sisak, Skoplje, Slavonska Požega, Slavonski Brod, Smederevo, Sombor, Split, Sremska Mitroviča, Sremski Karlovci, Stara Kanjiža, Stari grad na Hvaru, Subotica, Sušak, Šabač, Šibenik, Tetovo, Travnik, Tuzla, Užice, Valjevo, Varaždin, Velika Kikinda, Veliki Bečkerek, Vin-kovci, Virovitica, Vranje, Vršac, Vukovar, Zagreb in Za ječar.
§ 3.
Mesta so po prostoru, kjer imajo svojo oblast, neprekinjene — naravne in gospodarske — edinice.
Meje vsakega mesta morajo biti v naravi vidno ozna-menovane s primernimi znaki.
§ 4.
Mejni spori med mestom in kako sosednjo občino spadajo v pristojnost bana.
Taki spori med mestoma Beogradom in Pančevom ali med katerim teh mest in kako sosednjo občino pa spadajo v pristojnost ministra za notranje posle.
§ 5.
O popravah mej med mestno in kako sosednjo občino odloča na zahtevo katere prizadetih občin ban po zaslišanju prizadetega mestnega sveta in občinskega odbora, minister za notranje posle pa odloča o popravah, ki se nanašajo na občini mesta Beograda in mesta Pančeva ali na občini teh mest in sosednjih občin.
Pred odločitvijo se pozovejo prizadete občine, naj se medsebojno sporazumejo.
§ 6.
Spojitev kake sosednje občine ali kakega njenega dela z mestom, razvrstitev mestne občine ali izločitev poedinili delov mesta se vrši po zakonodajni poti.
Ako se mestni občini priključi druga občina, odnosno deli območja kake občine, veljajo — če ni posebnih zakonitih določil — tudi za priključene dele odredbe, ki jih bo izdal mestni svet ali v prehodni dobi nadzorno oblastvo o krajevni veljavnosti obveznih predpisov (statutov, uredb, pravilnikov i. dr.). Na priključenem območju ostanejo finančno odredbe v veljavi do novega proračunskega leta.	,
§ 7.
Če »e pri izpremembah po § 6., kolikor se ne priključijo cele občine, prizadete občine ne morejo sporazumeti v treh mesecih glede pravic in obveznosti, kakor tudi porazdelitve občinskih uslužbencev, se izroči spor naj-kesneje v mesecu dni v odločitev razsodišču, ki ga sestavi nadzorno oblastvo. V razsodišče volijo prizadete stranke po dva predstavnika, če pa se razsodniki ne zedinijo glede predsednika, ga določi nadzorno oblastvo. Občinski uslužbenci morajo po sporazumu občin, odnosno po odločbi razsodišča prevzeti službo, če ustreza njihovemu dotedanjemu položaju.
§ 8.
Združitev več mest ali mesta in drugih občin za zmagovanje poedinih potreb, katerim se more zadostiti samo s skupnim delom ali s skupnimi materialnimi sredstvi, odobruje minister za notranje posle. 0 razdružitvi odločajo občine, pa tudi minister za notranje posle more o tem odločiti.
§ 9.
Ime mesta se izpremeni samo z zakonom.
§ 10.
Vsako mesto mora uporabljati pečat, ki ima v sredi državni grb, naokrog pa ime mesta in urada.
II.	člani in prebivalci občine.
§ 11.
Član mesta more biti samo državljan kraljevine Jugoslavije.
Domovinstvo je isto, kar je članstvo kake občine.
Članstvo kakega mesta so izgubi samo, če se pridobi članstvo druge občine, ali če se izgubi državljanstvo.
§ 12.
Po zakonu dobi žena moževo članstvo, mladoletni zakonski otroci očetovo, nezakonski mladoletni otroci materino, mladoletni pozakonjeni otroci očetovo od dne rojstva, posvojeni mladoletni otroci pa posvojiteljevo članstvo; najdenci dobe članstvo v občini, kjer so se našli.
Državni uslužbenci in javni samoupravni uslužbenci kakor tudi duhovniki so po zakonu člani občine, v kateri imajo stalni službeni sedež, razen če izjavijo v roku treh mesecev od dneva odločbe o izpremembi službenega sedeža, da obdrže staro članstvo. Za omožene uslužbenke velja prvi odstavek.
Zakonito razvedena žena obdrži članstvo v občini, kateri je pripadala ob razvedbi zakona; če se zakon razveljavi, se vrne v članstvo občine, kateri je pripadala pred omoiiitvijo, pridrži pa članstvo, dobljeno po možu, če izjavi v roku treh mesecev od dne razveljavljenja zakona, da to želL
§ 13.
Za »prejem v članstvo je treba:
1. da uživa prosilec častne pravice;
2. da ni v sodni preiskavi ali obtožbi za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic;
3. da more vzdrževati sebe in svojo rodbino.
O sprejemu odloča mestni svet, ki sprejema ne sme odkloniti, če »o izpolnjeni prednji pogoji in če biva prosilec najmanj pet lot stalno .v tej občini.
Občina obvesti o odločbi glede sprejema v članstvo tisto občino, kateri je prosilec dotlej pripadal.
Če biva kdo stalno najmanj deset let v kaki občini in občina ne more za ta čas zoper njega prigovarjati glede na točko 1. tega paragrafa, niti mu ne more prigovarjati glede na točko 2. tega paragrafa, je pridobil po zakonu članstvo te občine in ga izgubi v občini, v kateri ga je doslej užival, razen če izjavi, da obdrži dosedanje članstvo in dokaže, da pristojna občina na to pristaja.
Nihče ne sme biti črtan iz seznama članov ene občine, dokler ni vpisan v seznam članov druge občine.
§ 14.
%bre o članstvu kake osebe med mestom in kako drugo občino rešuje ban, med mestoma Beogradom in Pančevim ali katerim teh mest in kako drugo občino pa minister za notranje posle.
§ 15-
Osebi, glede katere se ne da ugotoviti, kateri občini pripada kot član, se določi članstvo tiste občine, v kateri je rojena. Če se ta ne da ugotoviti, tiste občine, v kateri je v poslednjih petih letih najdalj bivala, če se pa tudi to ne da ugotoviti, pa tiste občine, v kateri biva, in to vse dotlej, da so ugotovi njeno pravo članstvo.
§ 16.
Če osebe, ki se sprejmejo v državljanstvo, niso priložile prošnji zagotovilo kake občine, da jih sprejme v članstvo, so člani v prvi vrsti tiste občine, v kateri so rojene, v drugi vrsti tiste, v kateri stalno bivajo in naposled tiste občine, v kateri se želijo stalno naseliti, kar se mora označiti v odločbi o sprejemu v državljanstvo.
§ 17.
Mesto sme izvoliti za svojega častnega člana osebo, ki je zaslužna za državo in mesto.
§ 18.
Člani občine, ki obubožajo in ne morejo pridobivati ter nimajo nikogar, ki bi bil po zakonu zavezan, da jih vzdržuje in podpira, odnosno kolikor nimajo pravice do podpore po kakem drugem zakonu ali ne uživajo te od drugod, imajo pravico do podpore mestne občine v mejah odobrenih kreditov, odnosno iz sredstev dobrodelnih ustanov, ki jih upravlja občina. Za otroke do 14 let obsega 'ta podpora tudi skrb za njih telesni in duševni napredek.
Občine ne smejo niti članom drugih občin odreči najpotrebnejše podpore, če zaidejo v bedo, toda o tem morajo takoj obvestiti pristojno občino. Občina ima pravico do povračila dane podpore po upravni poti.
§ 19.
Prebivalci občine, četudi niso člani, imajo pravico bivati v občini, kolikor ni to po veljavnih predpisih drugače določeno, kakor tudi pravico uživati občinsko imo-vino in občinske ustanove, namenjene javni uporabi, prav tako pa imajo tudi vse dolžnosti nositi občinska bremena.
§ 20.
Vsaka občina mora voditi seznam prebivalcev, ki stalno bivajo v mestni občini, ločeno pa seznam svojiihi članov, in izdajati p tem na zahtevo javne listine
III.	Organizacija.
§ 21.
Organa mestne občine sta mestni svet in predsednik mestne občine.
§ 22.
Mestni svet sestoji:
1. v mestih do 10.000 prebivalcev iz 27 članov;
2. v mestih od 10.000 do 20.000 prebivalcev iz 36 članov;
3. v mestih od 20.000 do 40.000 prebivalcev iz 45 članov;
4. v mestih od 40.000 do 100.000 prebivalcev iz 54 članov in
5. v mestih s 100.000 prebivalci ali več iz 72 članov.
Število članov mestnega sveta, določeno s tem zakonom, se sme znižati z mestnim statutom, ki ga odobri
nadzorno oblastvo, največ za tretjino.
§ 23.
Predsednik in dve tretjini članov mestnega sveta se volijo z občnim, enakim, neposrednim in javnim glasovanjem.
Volilno sposobnost imajo vsi prebivalci, ki so vpisani v volilni imenik mestne občine po zakonu o volilnih imenikih.
Tretjino članov mestnega sveta postavlja ban, za mesti Beograd in Pančevo pa minister za notranje posle izmed oseb, ki se razumejo na komunalna vprašanja.
§ 24.
Za predsednika in za člana mestnega sveta more biti izvoljen, odnosno postavljen tisti član mestne občine, ki ima volilno pravico po zakonu o volilnih imenikih, ki je dovršil trideset let in ki biva najmanj pet let v mestu ter od izvolitve ni izključen.
Pogoj petletnega bivanja ne velja za državne in samoupravne uradnike.
§ 25.
Predsednik in člani mestnega sveta ne morejo biti:
1. mestni uslužbenci, dokler so v aktivni službi;
2. uslužbenci tistih oblastev, ki neposredno nadzirajo mestno občino;
3. tisti, ki so z mestno občino v pravdi, dokler se pravda ne dovrši;
4. občinski dobavitelji, podjetniki občinskih del in zakupniki občinske imovine in dohodkov;
5. tisti, ki morajo položiti račun o upravljanju mestne imovine ali o upravljanju kakega mestnega zavoda ali o kakem poslu, ki ga jim je mesto poverilo, dokler tega ne store;
6. tisti, ki brez opravičenega razloga niso sprejeli dolžnosti predsednika ali člana mestnega sveta ob poslednjih volitvah;	•
7. tisti, ki stalno uživajo vzdrževanje ali podporo iz občinskih ali drugih javnih sredstev, razen državnih;
8. tisti, ki ne znajo službenega jezika.
Tisti, ki so s predsednikom v krvnem sorodstvu do vštetega 4. kolena, ali v svaštvu do vštetega 2. kolena, ne morejo biti člani mestnega sveta.
§ 26.
Mandat predsednika in člana mestnega sveta traja Štiri leta, odnosne v. primeru vmesnih .volitev, do prvih rednih volitev,
§ 27.
Redne volitve predsednika in članov mestnega sveta odreja minister za notranje posle.
Pet dni pred rednimi volitvami ne sme nobeno oblastvo pozivati volilcev kakorkoli skupaj, na primer: na skupno delo ali kuluk, ali na vojaške preglede ali vaje, razen primerov hude nevarnosti; prav tako ne sme pozivati niti posameznih volilcev, razen ob neodložljivi potrebi ali ob zasledovanju zločinov ali prestopkov kakršnekoli vrste. Če so bili volilci prej pozvani ali zbrani, se morajo odpustiti tri dni pred volitvami
§ 28.
Volitve se vršijo v zgradbi ali zgradbah, ki jih za to določi mestni svet; glasovanje se ne sme vršiti v božjih hramih.
Glasuje se po volilnih imenikih na toliko mestih, kolikor je teh imenikov.	«, Cij
Dan volitev, kraj, kjer se glasuje in zgradbe, •v terih se vrše volitve, objavi predsednik mestne občine najmanj trideset dni pred dnem, določenim za volitve-; v ta rok se ne štejeta dan objave in dan volitev.
§ 29.
Vsaka zgradba, v kateri se glasuje, mora imeti ograjeno dvorišče, ki se da zapreti, če ni sama dovoli prostorna.
§ 30.
Za vsak kraj, kjer se glasuje, se sestavi volilni odbor, ki sestoji iz enega pismenega volilca dotičnega mesta, ki ga določi nadzorno oblastvo najmanj pet dni pred volitvami, in iz dveh članov mestnega sveta, "ki ju izvoli mestni svet v istem roku. Za vsakega člana volilnega odbora se hkratu določi tudi namestnik.
Odrejeni pismeni volilec je predsednik volilnega odbora, ne sme pa biti tudi kandidat.
Članom volilnega odbora in njihovim namestnikom mora predsednik mestne občine priobčiti izvolitev takoj, najdalj pa v roku 24 ur po izvršeni izvolitvi. Prav tako mora postopati nadzorno oblastvo glede odrejenega pismenega volilca za predsednika volilnega odbora, kateremu se tedaj vroči tudi spis o postavitvi.
Če ne more kak član volilnega odbora priti na volišče, ga zastopa določeni namestnik.
Če se izčrpa pri zasedbi volilnih odborov oelotno število članov mestnega sveta, dopolni mestni svet to število z volilci, ki imajo pogoje za članu mestnega sveta.
§ 31.
V mestih, kjer se glasuje na več krajih, posluje tudi glavni volilni odbor, ki sestoji iz vseh predsednikov po-edinih volilnih odborov in enega člana mestnega sveta ali njegovega namestnika, katerega izvoli mestni svet hkratu s člani ostalih volilnih odborov.
Predsednik glavnega volilnega odbora je tisti izmed predsednikov volilnih odborov, ki je po letih najstarejši.
§ 32.
Če bi kdo od določenih članov volilnega odbora iz opravičenih razlogov ne mogel sprejeti te dolžnosti, mora o tem obvestiti predsednika mestne občine, postavljeni predsedniki pa nadzorno oblastvo, in sicer v roku 24 ur; to oceni razloge in odredi y primeru potrebe drugo osebo.
§ 33.
Volilni odbori sklepajo z večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov se smatra, da je usvojeno to, za kar je glasoval predsednik.
Predstavniki kandidatnih list imajo pravico prisostvovati poslovanju volilnega kakor tudi glavnega volilnega odbora ves čas volitev in podajati pripombe, ki se vpišejo na zahtevo v zapisnik.
§ 34.
Volilci smejo glasovati vsak samo enkrat, samo osebno, samo na volišču svoje občine in samo za eno od potrjenih kandidatnih list.
Predsednik in člani volilnega odbora glasujejo na tistem volišču, kamor so odrejeni, če so vpisani v volilni imenik mesta.
§ 35.
Volitve se vršijo po kandidatnih listah, ki morajo imeti tisto število kandidatov in namestnikov članov mestnega sveta, za katero so volitve razpisane.
§ 36.
Kandidatna lista vsebuje: rodbinsko in rojstno ime, poklic in stanovanje kandidatov in namestnikov, datum in kraj izdaje in podpise predlagateljev.
Predlagateljev mora biti v mestih do 30.000 prebivalcev najmanj 100, v ostalih mestih pa 200; predlagatelji morajo biti vpisani v mestni volilni imenik.
Pismeni predlagatelji podpišejo sami listo, nepismene pa podpišejo drugi po njihovem pooblastilu, kar se mora označiti na listi sami. Vendar ne sme v nobenem primeru podpisati ena oseba več ko deset nepismenih predlagateljev.
Kandidatna lista sme imeti svojega predstavnika ali namestnika v volilnem odboru. To se označi na kandidatni listi pod imeni kandidatov. V mestih, kjer se glasuje na več krajih, se smeta določiti predstavnik in namestnik za vsak kraj.
Obrazec za kandidatne liste predpiše minister za notranje posle.
§ 37.
Kandidatna lista se preda v dveh izvirnih izvodih pristojnemu sreskemu sodišču v potrditev neposredno ali preko predsednika mestne občine vsaj osem dni pred volitvami.
Ce je bila lista predana predsedniku mestne občine, jo mora ta poslati sodišču v postopanje v roku 24 ur. Listo predata dva pismena predlagatelja, kojih izjave se vzamejo na zapisnik.
Z izvirnimi listami se preda pismeni pristanek kandidatov za predsednika, člane mestnega sveta in namestnike članov mestnega sveta in po en izvod kandidatne liste za vsako volišče brez imen predlagateljev.
Pristojno sodišče pregleda listo v roku 48 ur od prejema in jo potrdi, ko se uveri, da je sestavljena po predpisih. Sicer jo zavrne, o čemer obvesti vlagatelje z odločbo.
Sodišče obdrži en primerek potrjene liste za svoj arhiv, enega izroči vlagateljem, liste brez imen predlagateljev pa pošlje predsedniku mestne občine, da jih izroči volilnim odborom.
Odločba sodišča o zavrnitvi in potrditvi kandidatnih list ja dokončna.
§ 38.
Kandidatna lista se sme poslati sodišču priporočeno po pošti. Dan oddaje na pošto se smatra kot dan predaje sodišču.
§ 39.
Kandidatne liste, potrjene od sodišča, se ne smejo več popravljati in izpreminjati, razen če umre kak kandidat ali izgubi pogoje, določene z zakonom. Namesto takega kandidata se sme vpisati druga oseba, če podpiše tako izpremenjeno listo polovica predlagateljev, ki so podpisali prejšnjo listo. Izprememba v takih primerih se sme izvršiti samo do tretjega dneva pred volitvami. Tako izpremenjena lista se preda vnovič sodišču v potrditev po predpisih tega zakona. Sodišče postopa s tako iz-premenjenimi kandidatnimi listami povsem po določilih § 37.
Med sodnimi počitnicami vrši dežurni sodnik volilne posle, ki jih opravlja sicer sodišče.
§ 40.
Na dan volitev se sestanejo vsi člani volilnega odbora in njihovi namestniki v zgradbi na voliščih, kjer se glasuje, ob šesti uri zjutraj in prevzamejo proti potrdilu od predsednika mestne občine volilni imenik, zvezke za vpisovanje glasovalcev za vsako kandidatno listo, knjigo za zapisnike, kandidatne liste, občinski pečat in drugo, kar je potrebno.
Vse kandidatne liste nabije volilni odbor na vidnem mestu v sobi, kjer se glasuje.
§ 41.
Ko je volilni odbor poskrbel za vse in prejel vse, kar mu je potrebno za glasovanje, kakor tudi potrebno število pisarjev in pomočnikov, ki mu jih pošlje predsednik mestne občine, napravi o vsem tem zapisnik. V tem zapisniku mera posebej označiti vse prejete kandidatne liste; zapisnik morajo podpisati vsi člani volilnega odbora, nato pa pričnejo sprejemati glasovalce.
§ 42.
Ves čas glasovanja morata predsednik volilnega odbora ali njegov namestnik in vsaj še en član volilnega odbora sedeti za volilno mizo.
§ 43.
Za vzdrževanje reda v času glasovanja skrbi predsednik volilnega odbora. Ce je treba, sme zahtevati pomoč od občinskega ali državnega oblastva in to jo dolžno, da se odzove njegovemu pozivu.
§ 44.
Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali z orodjem, uporabnim za boj, razen če pozove predsednik volilnega odbora oboroženo pomoč, da se vzdrži red na volišču.
Niti državni niti samoupravni uslužbenci, ki imajo po službeni dolžnosti orožje, ne smejo stopiti z orožjem na VoliščOj da izvršijo svoje volilno pravico.
§ 45.
V sobo, kjer se glasuje, se puščajo glasovalci po vrsti po eden ali več, vendar nikoli več ko pet na en krat.
§ 46.
Vsak volilec mora pri vstopu v glasovalno sobo pred glasovanjem povedati glasno, da slišijo vsi člani volilnega odbora, svoje rodbinsko in krstno ime ter poklic, v mestih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje. Ko se je predsednik volilnega odbora uveril, da je volilec vpisan v volilni imenik, ga vpraša, ako ga nihče od volilnega odbora ne pozna, da li je on ta oseba, s katere imenom se je prijavil za glasovanje, in ga opozori na zakonske posledice, če glasuje na tuje ime.
Ko potrdi volilec, da je oseba, s katere imenom se je prijavil za glasovanje, se sestavi o tem neznanem volilcu zapisnik, v katerega se vpišejo osebni opis ter ulica in številka njegovega stanovanja. Predsednik ima pravico odrediti, da se takšen neznan volilec takoj tudi fotografira. Če takšen neznan volilec ne predloži na zahtevo odbora dokazil o svoji identičnosti, ki bi po oceni odbora zadoščala za ugotovitev njegove istovetnosti, tedaj odbor tega volilca ne sme pustiti glasovati.
Če se pojavi med volilnim odborom glede kakega volilca dvom o njegovi istovetnosti, odloči volilni odbor, da li se pripusti tak volilec h glasovanju.
Predsednik volilnega odbora pokaže vsakemu volilcu vse kandidatne liste z imeni njih nosilcev in ga vpraša, za katero listo glasuje. Če se to ne zgodi, ima vsak član cdbora pravico, da to pripomni, po končanem glasovanju pa da se to zabeleži v zapisnik kot ugovor zoper ne-pr,. > ilni postopek odbora.
Volilec glasuje za listo javno s tem, da imenuje nosilca kandidatne liste, za katero glasuje. Njegovo ime se vpiše v zvezek, v katerem se vpisujejo glasovalci za tisto kandidatno listo.
Volilec, ki zbog kake težke telesne hibe ne bi mogel glasovati na način, ki je v tem paragrafu naveden, sme privesti pred volilni odbor pooblaščenca, ki glasuje namesto njega. 0 tem izda volilni odbor odločbo ter jo vpiše v zapisnik.
§ 47.
Čim je volilec glasoval, se mora odstraniti z volišča. Za volišče se smatrata zgradba, v kateri se glasuje, m njeno dvorišče.
§ 48.
Volilni odbor ne sme nikomur, ki je vpisan v volilni imenik, zabraniti, da glasuje. Če ima odbor ali posamezni član odbora kako pripombo, se ta vpiše v zapisnik.
Če se prijavi kak glasovalec h glasovanju in je na njegovo ime že nekdo glasoval, pusti predsednik volilnega odbora, ko je postopal po prvem odstavku § 46. in se nedvomno uveril o istovetnosti in vpisu v volilni imenik, takega volilca glasovati, v seznamu, kjer je druga oseba z njegovim imenom zapisana, pa pripomni, da je ta glas neveljaven. To se vpiše tudi v volilni zapisnik.
§ 49.
Nobeno oblastvo ne sme v nobenem primeru klicati volilca na odgovor zaradi glasu, ki ga je oddal pri volitvah,,
§ 50.
Glasovanje traja neprekinjeno od 7. do 18. ure. Samo če nastane nered, se smejo s pristankom odborove večine volitve prekiniti za čas, dokler se ne povrne red. Povod nereda in čas, za katerega so se morale volitve prekiniti, se zapišeta v zapisnik.
Ob 18. uri se zapre dvorišče ali zgradba, če ni dvorišča, in se ne sme nihče več pustiti noter, nadaljevali pa se mora sprejemanje glasov tistih volilcev, ki se zatečejo na dvorišču ali v zgradbi, dokler ne glasujejo vsi, najsi to traja kolikorkoli. Če se je moralo glasovanje zaradi nereda prekiniti dalj ko eno uro, se za toliko časa po 18. uri nehajo spuščati volilci na volišče.
§ 51.
Ves čas glasovanja se mora voditi zapisnik o vsem, kar se zgodi in kar smatra katerikoli član volilnega odbora za vredno, da se zapiše. Zapisnik podpišejo vsi člani odbora.
Vsak član odbora sme oddati ločeno mnenje in podajati svoje pripombe.
§ 52.
Na dan volitev je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače. To prepoved razglasi občina.
§ 53.
Po izvršenem glasovanju se vpiše v zapisnik, kdaj se je glasovanje zaključilo, kakor tudi vse drugo, kar se nanaša na potek volitev in kar se prej ni zabeležilo. Vsi člani volilnega odbora se podpišejo, vsak od njih pa ima pravico, oddati ločeno mnenje in podati pripombe.
§ 54.
Potem se seštejejo glasovi, oddani za poedine kandidatne liste; na koncu vsakega seznama kandidatne liste se mora zabeležiti z besedami, koliko volilcev je glasovalo za dotično kandidatno listo, pod tem pa se podpišejo vsi člani volilnega odbora. Nato se vpišeta v zapisnik število glasov, oddanih za vsako kandidatno listo, kakor tudi celotno število glasovalcev. Ko se je tudi to zgodilo, se zapisnik zaključi in podpišejo vsi člani volilnega odbora vsako polo, ki se razen tega opremi tudi z občinskim pečatom. Ločena mnenja in pripombe o poslovanju odbora so tudi tukaj dopuščena.
§ 55.
V mestih, ki imajo več volišč, denejo volilni odbori po voliščih potem, ko so izvršili na opisani način seštevanje glasov in se je sestavil ter je bil podpisan zapisnik, takoj vse spise v zavoj, ki ga predsednik volilnega odbora takoj odnese in izroči predsedniku glavnega volilnega odbora proti potrdilu.
§ 56.
Volilni odbor, odnosno glavni volilni odbor izda takoj po dovršenem poslu odločbo o izvoljenih in razglasi še isti dan posledek volitev pismeno v mestnem domu.
En primerek odločbe z vsemi volilnimi spisi izroči odbor predsedniku mestne občine, ki mu izda o tem potrdilo, drugi priinerek pa pošlje nadzornemu oblastvu.
§ 57.
Kolikor ni določeno drugače, veljajo določila o poslovanju volilnih odborov tudi za poslovanje glavnega volilnega odbora.
§ 58.
Ce sta bili dve ali je bilo več kandidatnih list, se razdele mesta članov mestnega sveta kandidatom na tale način: seštevek vseh oddanih glasov, deljen s številom članov mestnega sveta, ki se morajo izvoliti, daje količnik. Liste, ki so dobile manjše število glasov od količnika, se ne upoštevajo pri dodeljevanju članskih mest. Število glasov vsake ostalih kandidatnih list se deli z 1, z 2, s 3, in tako po vrsti, pa se vzame z list, ki imajo največji količnik, po vrsti po en član do potrebnega števila. Če ne bi mogla priti v svet dva kandidata z enakim količnikom, odloči žreb, kateri izmed njiju se upošteva.
Če dobita dve najmočnejši kandidatni listi enako število glasov, se volitve ponovijo drugo prihodnjo nedeljo, kar mora predsednik mestne občine razglasiti, čim ga o tem obvesti volilni, odnosno glavni volilni odbor.
J 59.
Na izpraznjena mesta izvoljenih članov mestnega sveta pridejo po vrsti kandidati za člane, odnosno kandidati za namestnike z iste liste.
Če se izprazni potem, ko je lista izčrpana, več ko tretjina zakonskega števila mest članov, ki se z volitvami popolnjuje, pa se izpraznjena mesta ne morejo popolniti, se vrše za ta. mesta v roku dveh mesecev volitve. V tem primeru mora biti število kandidatov na listi in njihovih namestnikov dbako številu izpraznjenih mest.
Če se zniža zakonsko število mest članov mestnega sveta, ki se z volitvami popolnjuje, na polovico, se vrše nove volitve v celoti.
Dan volitev določi ban, odnosno za Beograd in Pančevo minister za notranje posle.
§ 60.
Če se na dan volitev zaradi nereda ali kakršnihkoli razlogov ne izvrši glasovanje na enem ali na več voliščih, odredi volilni odbor takoj, da se izvrši glasovanje na vseh teh krajih prihodnjo nedeljo. Pri tem glasovanju se postopa povsem tako, kakor pri prvem glasovanju. Da se bo naknadno glasovalo, mora razglasiti predsednik mestne občine v občini isti dan, ko mu to javi volilni odbor.
§ 61.
Zoper nepravilnosti volitev ima vsak vpisani volilec pravico pritožbe na državni svet v roku osmih dni, ra-računši od dneva volitev.
Pritožba se preda predsedniku mestne občine, ki jo mora poslati državnemu svetu z dotičnimi spisi v rešitev v roku dveh dni po izteku roka za vlaganje pritožb. Pritožnik sme poslati prepis pritožbe tudi neposredno državnemu svetu, ki ga smatra za izvirnik, če ne pošlje občina v zakonskem roku izvirnika.
Dan, ko se preda pritožba priporočeno na pošto, 66 šteje kot dan predaje pritožbe občini, odnosno državnemu svetu.
0 pritožbah se odloča po oddelkih; odločba se mora izdati s roku meseca dni po prejemu spisov.
Če se volitve zaradi nepravilnega postopanja volilnega odbora razveljavijo, se morajo izvršiti najkesneje v roku meseca dni od dne prejema odločbe nove volitve. V tem primeru se postavi nov volilni odbor po predpisih tega zakona, kandidatne liste pa ostanejo iste kakor za volitve, ki so bile razveljavljene.
Če se razveljavijo volitve zaradi drugih nepravilnosti, se morajo izvršiti nove volitve v roku dveh mesecev in obnoviti celotno predvolitveno postopanje.
Dan volitev določi ban, odnosno za Beograd in Pančevo minister za notranje posle.
Če spozna državni svet, da je samč izid volitev nepravilno ugotovljen, ugotovi sam pravilno la izid.
§ 62.
Glede kaznivih dejanj pri občinskih volitvah in kazenskega postopanja se morajo uporabljati smiselno zakonski predpisi o volitvah narodnih poslancev.
Globe, naložene za volilna kazniva dejanja, se izrekajo v korist občine.
§ 63.
Do prevzema poslov po novem predsedniku in svetu poslujeta stari predsednik in svet.
§ 64.
Predsednik in člani mestnega sveta prevzamejo posle, čim postanejo volitve izvršne.
§ 65.
Prvo sejo po izvršnosti volitev skliče dotedanji predsednik mestne občine. Če on tega ne stori v roku petih dni, izvrši to nadzorno oblastvo v roku naslednjih osmih dni. Razdobje od dneva sklicanja do dneva, za katerega se skliče seja, ne sme biti daljše ko osem dni.
§ 66.
Na prvi seji opravijo predsednik mestne občine in člani mestnega sveta naslednjo prisego:
»Jaz, N. N., prisegam na edinega Boga, da bom kralju in domovini zvest, da se bom pri poslovanju držal ustave in državnih zakonov, da bom čuval državno in narodno edinstvo, da bom dolžnost svojega zvanja točno opravljal ter vestno nastopal in branil samoupravne in državne koristi. Tako mi Bog pomagaj.«
Prisega se vpiše v zapisnik. Podpišejo vsi, ki so prisegli.
§ 67.
Kdor je izvoljen, mora izvolitev sprejeti. Če to zavrne brez opravičenih razlogov ali če noče opraviti prisege v roku, ki se mu določi, izgubi mandat in mestni svet ga kaznuje v denarju do 1000 dinarjev v korist občine.
§ 68.
Predsednik mestne občine in člani mestnega sveta morajo ostati na svojih položajih in opravljati posle ves čas, dokler njih mandat traja.
Samo tisti, pri katerih so takšni vzroki, ki jih zadržujejo, da bi vršili to dolžnost nadalje, smejo podati ostavko. 0 tem odloča mestni svet na prvi prihodnji seji.
§ 60.
Mestni svet sklepa v sejah.
Seje mestnega sveta sklicuje predsednik mesene občine po potrebi, sklicati pa mora najkesneje v roku treh dni sejo za razpravljanje tistih predmetov, zaradi katerih je pismeno zahtevala sklicanje seje tretjina dejanskega števila članov mestnega sveta ali nadzorno oblast vo. Poziv za sejo se mora vročiti pismeno in pravočasno vsakemu članu mestnega sveta in razglasiti v mestnem domu, drugače se seja ne sme vršiti. V pozivu morajo-biti označeni kraj, dan in čas sestanka in dnevni red.
V seji se razpravlja o predmetih, ki so na dnevnem redu. Predlogi, ki jih poda predsednik mestne občine izven dnevnega reda kot nujne ali predlogi, ki jih poda pred sejo predsedniku pismeno kak član mestnega sveta, se smejo vzeti v razpravo po dovršenem dnevnem redu. če to mestni svet odobri z dvetretjinsko večino glasov.
Praviloma se mora vsak predmet, o katerem naj sklepa mestni svet, predhodno pripraviti in proučiti v kakem odboru.
Sejam smejo prisostvovati kot referenti predsednika mestne občine mestni uradniki.
Podrobnejše določbe o poslovanju mestnega sveta in odborov predpiše mestni svet s posebnim poslovnikom.
§ 70.
Člana mestnega sveta, ki izostane brez opravičenega razloga od treh sej ali ki zapusti sejo in s tern onemogoči delo mestnega sveta, sme mestni- svet kaznovati v denarju do 300 dinarjev v korist občine.
Mestni svet sme razrešiti dolžnosti člana mestnega sveta, ki izostane v enem letu od več ko polovice sej brez opravičenega razloga.
§ 71.
Da je mestni svet sklepčen, mora biti pri seji prisotna polovica dejanskega števila članov mestnega sveta in eden več, kar se mora ugotoviti ob začetku seje. Smatra se, da je potrebno število prisotnih, če se to ne osporava in ne ugotovi nasprotno. Če se pa to ugotovi, zaključi predsednik sejo.
Če se seja ni mogla vršiti zaradi tega, ker ni prišlo zadostno število članov mestnega sveta ali ker se je morala seja zaključiti zbog ugotovitve, da ni zadostnega števila članov mestnega sveta, se skliče druga seja z istim dnevnim redom. Na tej seji se lahko sklepa, če je prisotna najmanj tretjina dejanskega števila članov mestnega sveta. V pozivu na sejo je treba člane mestnega sveta na to opozoriti.
§ 72.
Mestni svet sklepa z večino oddanih glasov. Ob enaki razdelitvi glasov velja, da je predlog zavrnjen, razen kadar mestni svet voli. V tem primem se glasuje vnovič, če se pa zopet dobi enaka razdelitev glasov, odloča predsedujoči s svojim novim glasom, kolikor za volitve s statutom določen, drug postopek.
§ 73.
Seje mestnega sveta so javne, razen če zahteva predsednik mestnega sveta ali petina prisotnih članov mestnega sveta, da bodi soja tajna, če ga sgpifta mestni svet
med tajno sejo, da ni razloga za tajno sejo, se pretvori
ta v javno.
O proračunu in zaključnem računu se sklepa v
javni seji.
Sklepi se proglašajo vselej v javni seii.
§ 74.
K sejam nimajo dostopa deputati]®.
§ 75.
V sejah mestnega sveta se glasuje javno, č« «kl«n® mestni svet, da se glasuje tajno, se glasuje z listki.
Imenovanje mestnih uradnikov se vrši vedno ■ tajnim glasovanjem.
§ 76.
Predsednik in člani mestnega sveta so izključeni od razpravljanja in sklepanja v tistih primerih, v katerih so po občnem upravnem postopku izključeni tudi upravni organi ter ne morejo tedaj niti biti prisotni.
Predsednik ali član mestnega sveta ne sme voditi proti mestu pravde za drugega, niti zastopati strank V njihovih odnosih do mestne občine.
§ 77.
Predsednik mestne občine otvarja, vodi in zaključuj« seje in predseduje sejam mestnega sveta. Ima pravico govoriti in glasovati.
Predsednik vzdržuje red pri sejah. On sme kaznovati z opominom posamezne člane mestnega sveta, ki se ne pokoravajo njegovim odredbam, izdanim radi reda, dostojanstva in nemotenega dela pri seji. Če ostane opomin brezuspešen, sme izreči mestni svet na predlog predsednika globo do 300 dinarjev v korist občine. Če onemogoča vedenje člana mestnega sveta še nadalje delo sveta, ga sme svet izključiti od te seje. Sicer pa odgovarja član mestnega sveta za svoje delo pri sejah sveta pred rednimi sodišči zaradi zločinov in prestopkov.
§ 78.
Člani mestnega sveta ne dobivajo od občine za svoje delo v mestnem svetu nikakršne plače. Če vršijo po potrebi občine izven sej mestnega sveta in odbora ksk posel po tem zakonu, ki je spojen s stroški, jim »me mestni svet določiti odškodnino. Višina odškodnine s® določi po predpisih o izvajanju proračuna.
§ 79.
O sejah mestnega sveta se vodi zapisnik, v katerega se mora vpisati: dnevni red seje, ali je poziv na sejo vročen vsem članom mestnega sveta, imena prisotnih članov mestnega sveta, kratka vsebina vsakega predmeta in predloga, izid glasovanja za vsak predlog in sklep sveta.
Član mestnega sveta ima pravico, da priključi zapisniku svoje ločeno mnenje.
Zapisnik podpisujejo predsednik mestne občine in dva člana mestnega sveta, ki ju za to odredi mestni svet
§80.
Mestni občini načeluje predsednik. Voli se hkratu s mostnim svetom m se postavi na čelo kandidatne list®
kot kandidat za predsednika. Za predsednika je izvoljen kandidat z najmočnejše liste.
Osebe, ki so v aktivni državni ali samoupravni službi, kakor tudi duhovniki ne morejo biti predsedniki mestnih občin.
§ 81.
Mestna občina ima enega podpredsednika.
Ko predsednik ne posluje ali če je njegovo mesto izpraznjeno, ga nadomešča podpredsednik. Podpredsednika nadomešča v takih primerih naslednji član mestnega sveta z iste Liste.
Podpredsednik je prvi član mestnega sveta z najmočnejše kandidatne liste, odnosno naslednji, če se je njegovo mesto izpraznilo.
Izjemno od tretjega odstavka se sme v mestih določiti s statutom, da opravlja podpredsednik stalno posamezne posle iz pristojnosti predsednika mestne občine, toda po njegovih navodilih. V tem primeru se podpredsednik voli na isti način kakor predsednik, s tem da veljajo tudi za njega smiselno predpisi §§ 23., 24., 25.,
26.,	27., 37., odstavek tretji, 63., 64., 66., 68., 76., 80. in 82. Podpredsednik se vabi, tudi če ni član mestnega sveta, na seje mestnega sveta in ima pravico, govoriti na sejah.
§ 82.
Če se izprazni mesto predsednika, voli predsednika mestni tsvet iz svoje sredine v roku enega meseca.
Volitve se vršijo s tajnim glasovanjem. Če ne dobi pri prvem glasovanju niti en kandidat absolutne večine oddanih glasov, se glasovanje ponovi. Če tudi pri ponovnem glasovanju nihče ne dobi absolutne večine, se vrše ožje volitve med dvema kandidatoma, ki sta dobila največje število glasov. Če je ostalo neodločeno, katere osebe pridejo v ožje volitve, odloči žreb, katera dva kandidata prideta v te volitve. V primeru enake razdelitve glasov pri ožjih volitvah med dvema kandidatoma odloči žreb.
§ 83.
Služba predsednika mestne občine in podpredsednika je častna.
Predsedniku mestne občine se sme določiti z mestnim statutom stalna odškodnina za opravljanje dolžnosti v obliki letne ali mesečne plače; tak6 se odredi tudi podpredsedniku odškodnina za čas opravljanja predsedniške dolžnosti, sme se mu pa tudi priznati stalna odškodnina v obliki letne ali mesečne plače, če je v statutu predvideno, da stali. 3 opravlja dolžnost.
§ 84.
Predsedniku mestne občine in podpredsedniku dovoljuje odsotstvo, daljše od petih dni, mestni svet ali nadzorno oblastvo; v prvem primeru se obvesti o tem nadzorno oblastvo, ki sme odsotstvo odgoditi.
§ 8o.
Po mestnem statutu smejo imeti večje mestne občine okraje z omejenim območjem radi lažjega opravljanja določenih poslov, ki spadajo v pristojnost predsednika mestne občine, razen onih, ki zahtevajo po svoji naravi enotno opravljanje ali ki presegajo krajevno pristojnost tega okraja, odnosno ki zahtevajo zaradi svoje važnosti, da jih opravlja neposredno pjedčedhik mestne občine.
Okraju načeluje uslužbenec, ki ga odredi predsednik mestne občine. On opravlja posle samostojno v imenu. predsednika mestne občine, toda po njegovih navodilih in ob njegovem nadzorstvu. Njegove odločbe veljajo kot odločbe predsednika. Osebje, ki mu pomaga pri poslovanju, določi predsednik.
V vaseh, ki so v sestavu mestne občine, sme mestni svet odrediti enega prebivalca vasi, člana mestne občine, ki ima volilno pravico, da pomaga predsedniku pri izvrševanju krajevne policije in drugih krajevnih poslov; dolžnost vrši častno po odredbah predsednika.
§ 86.
S statutom se sme določiti, da se smejo poveriti posli posameznih gran mestne samouprave pridobitne in soci-alno-kulturne narave ali nadzorstvo nad njimi ali izvršitev posameznega posla posebnim upravnim odborom, v katero se smejo izvoliti tudi osebe, ki niso člani mestnega sveta. Ti odbori poslujejo po navodilih in ob odgovornosti predsednika mestne občine.
§ 81.
S statutom se sme odrediti, katere posle iz svoje pristojnosti sme predsednik mestne občine poveriti poedi-nim uradnikom, ki načelujejo posameznim upravnim granam. V tem primeru vrše odrejeni uradniki take posle po navodilih predsednika.
IV.	Mestno področje.
§ 88.
Mestno področje obseza vse posle, ki se tičejo neposredno interesov mestne zajednice in ki se nanašajo na gospodarski, kulturni in socialni napredek v mestu. Zlasti spadajo semkaj v potrebnem obsegu:
1. upravljanje mestne imovine (sklepanje proračuna, ustanavljanje in razpolaganje z mestnimi davščinami, najemanje posojil, nakupi, prodaje, dajanje mestne imovine v zakup, ustanavljanje mestnih podjetij);
2. skrb za mestne prometne naprave in mestne javne zgradbe (gradnja in vzdrževanje cest, cestne železnice, mostov, pristanišč, brodov, jarkov, vodovodov, tlakovanje, trgov in ulic, razsvelljava);
3. podpiranje bednih in ubogih, skrb zg siromašne in zapuščene otroke, vzdrževanje dobrodelnih zavodov in ustanov ter skrb za druge socialne naloge;
4. skrb za dobro zdravstveno stanje prebivalstva (vzdrževanj? zdravniške in babiške službe, ureditev am-bulanc, pobijanje nalezljivih bolezni, oskrba z življen-skimi potrebščinami, skrb za zdrava in cenena stanovanja ter zdravo vodo, za kopališča, igrišča, pokopališča in druge higienske ter zdravstvene naprave); skrb za telesno vzgojo naroda in gasilstvo;
5. pospeševanje narodnega gospodarstva vobče (trgovine, obrta —• rokodelstva in industrije, poljedelstva, živinoreje, ribarstva, sadjarstva, zadružništva, ustanove za štednjo in kredit, skrb za dobro zdravstveno stanje živine in pobijanje živinskih kužnih bolezni);
6. sodelovanje pri širjenju prosvete (zidanje šol, ustanavljanje knjižnic, čitalnic, strokovnih, gospodinjskih in analfabetskih tečajev, podpiranje prosvetnih društev, prirejanje prosvetnih predavanj, gradnja prosvetnih domov);
7. dajanje mnenj na zahtevo vlade o zakonskih pred-, logjh in drugih p.redffietih,
§ 89.
Mesta morajo izvrševati krajevne posle državne uprave po veljavnih zakonskih predpisih in po nalogih državnih oblastev, ki temelje na takih predpisih.
Mesta vršijo v svojem področju tele posle občne uprave iz pristojnosti oblastev prve stopnje:
1. sanitetne in veterinarske;
2. tržne; po predpisih o življenskih potrebščinah; o pobijanju draginje in o merjenju;
3. gradbene in požarne;
4. po predpisih o čistoči in o vzdrževanju cest, mostov, obal, rek, potokov, jarkov, vodnjakov, , napajališč in vobče cestnih in vodnih naprav;
5. po predpisih o pospeševanju poljedelstva in živinoreje; gozdarsko, lovske in ribolovske. posle; poljsko policijo.
Minister za notranje posle sme sporazumno z resort-nimi ministri z uredbo prenesti v pristojnost mesta tudi druge posle občne uprave, kakor tudi mestu odvzeti po-edine posle občne uprave in jih prenesti na prvostopna cbčnoupravna ali državna krajevna policijska oblastva.
Mesto izvTšuje krajevno policijo, kolikor je no ..prav-lja državno oblastvo. V mestih, v katerih načeluje mestni policiji državni organ, more prevzeti država do tretjine vseh stroškov za vzdrževanje policije.
Če je v mestu državno krajevno policijsko oblastvo, mu je naloženo potrebno skladno sodelovanje s predsednikom mestne občine, obe oblastvi pa se morata medsebojno stalno obveščati o ukrepih, ki naj se izvedejo z vzajemnim sodelovanjem.
Mestna oblastva, kakor tudi državna upravna obla-stva si morajo nuditi v svojem zakonitem področju vzajemno pravno pomoč. •
§ 90.
Mesta imajo pravico izdajati v poslih svoje pristojnosti za svoje področje splošno obvezne statute, krajevne uredbe in pravilnike, in sicer na podstavi zakonov in uredb, v zakonu osnovanih, kakor tudi če ni predpisov, lci bi urejevali dotična vprašanja.*
Uredba sme predpisati, da se kaznujejo osebe, ki se ne pokoravajo mestnim uredbam, v denarju do 500 dinarjev, v primeru neizterljivosti globe v določenem roku pa z zaporom do 10 dni.
§ 91.
Predsednik mestne občine pošilja mestne statute, uredbe in pravilnike nadzornemu oblastvu. To zadrži izvršitev statuta, uredbe ali pravilnika, če nasprotujejo ustavi, zakonom ali uredbam državnih oblastev. V tem primeru vrne mestu v roku meseca dni statut, uredbo ali pravilnik s svojimi pripombami. Če mestni svet ne usvoji teh pripomb, vrne predsednik mestne občine predmet nadzornemu oblastvu. Če to ne usvoji mnenja mesta, pošlje ves predmet in svoje mnenje v roku petnajstih dni državnemu svetu (oddelku) v odločitev in obvesti o tem mesto.
Če nadzorno oblastvo ne obvesti mesta v roku dveh mesecev, da je zadržalo izvršitev statuta, uredbe ali pravilnika, ali če državni svet ne izda svoje odločbe v roku dveh mesecev, sme mesto statut, uredbo ali pravilnik izvršiti.
Ako statuti, uredbe ali pravilniki vsebujejo tudi predpise, ki vplivajo na mestne finance, pošlje nadzorno oblastvo, proden ooeni zakonitost, take statute, uredbe
in pravilnike predhodno ministru za finance v oceno smotrenosti teh predpisov, ki se tičejo mestnih financ. Minister za finance izda o tem odločbo v roku dveh mesecev. Ko je minister za finance dal pristanek na te predpise, oceni nadzorno oblastvo zakonitost. Čas, ko se je predmet poslal ministru za finance in čas, dokler ne prejme nadzorno oblastvo predmeta od ministra za finance, se ne računi v roke.
Statute po §§ 81., 85., 86., 87., 95. in ICO. ter poslovnik po § 69. cdobruje minister za notranje posle v soglasju z ministrom za finance, kolikor vsebujejo statuti in poslovnik predpise, ki vplivajo na mestne finance. Ti statuti in poslovnik se predlagajo v odobritev po nadzornem oblastvu in zanje ne veljata odstavka 1. in 2. tega paragrafa.
§ 92.
Mestni statuti, uredbe in pravilniki, ki so postali izvršni, se morajo razglasiti na način, ki ga je predpisalo dotično mesto za take razglase, moč pa dobe petnajsti dan po razglasitvi, če ni določeno drugače.
§ 93.
Mestni statuti, uredbe in pravilniki imajo obvezno moč i za posameznike i za oblastva, vsa sodišča, kakor tudi državni svet in upravna sodišča pa imajo pravico, da ocenijo zakonitost mestnih statutov, uredb in pravilnikov v vsakem poedinem primeru, ki ga dobe v rešitev, v okviru z zakonom določene pristojnosti.
V.	Pristojnost mestnih organov.
§ 94.
V poslih, ki spadajo v področje mesta po § 88. kakor tudi v poslih, predvidenih v § 89., kolikor gre za finančna sredstva za opravljanje teh poslov, je pristojen za odločanje mestni svet, kolikor ni to s tem zakonom poverjeno predsedniku mestne občine.
Za sklepe mestnega sveta o zadolžitvi mesta kakor tudi za vse odločbe, s katerimi se vežejo mestne finance čez dobo, katero traja mandat mestnega sveta, je potrebna odobritev ministra za finance sporazumno z ministrom za notranje posle. Ta odobritev je potrebna tudi za sklepe mestnega sveta o odsvojitvi nepremične imo-vine, koje vrednost presega 50.000, odnosno v Beogradu in v Zagrebu 100.000 dinarjev.
Odobritev se mora izdati v roku dveh mesecev po prejemu predmeta. Če se odločba ne izda v tem roku, velja predlog za odobrenega, razen če minister za finance za trajanja tega roka ne izključi učinka roka in o tem ne obvesti mesta.
§ 95.
Mestni svet sme prenesti s statutom sklepanje o določnih poslih, ki spadajo v njegovo področje, na stalne odbore. Taki sklepi odborov se smatrajo kot sklepi mestnega sveta.
Na stalne odbore se ne morejo prenesti naslednji posli:
1. izdajanje statutov, uredb in pravilnikov;
2. sklepanje proračuna in odobravanje zaključnih računov;
3. pridobivanje, odsvojevanje in obremenjanje mestne imovine ter najemanje posojil;
------------------------------------------------------E--------
4. notranja organizacija mestnega načelstva, ustanavljanje zavodov in podjetij, razdelitev mesta na mestne okraje in določanje njih pristojnosti;
5. ustanavljanje mest mestnih uslužbencev in določanje njih službenih prejemkov; postavljanje, odpuščanje in upokojanje uradnikov;
6. pravdanje v stvareh, ki ne spadajo v redno upravo mestne imovine; postavljanje pravnih zastopnikov v takih primerih ter stalnih pravnih zastopnikov;
7. sklepanje o naknadnih in izrednih kreditih;
8. uvajanje novih ali zviševanje obstoječih davščin;
9. odobravanje pogodb, ki ne spadajo v redno upravo mestne imovine ali ki trajajo čez dobo mandata mestnega sveta;
10. sklepanje o gradbenih ureditvenih osnovah, razlastitvi in gradnji novih mestnih zgradb;
11. sprejemanje v članstvo mestne občine in podeljevanje častnega članstva;
12. reševanje pritožb zoper odločbe predsednika v samoupravnih poslih, in
13. vsi posli, ki so po kateremkoli zakonu izrečno pridržani sklepanju mestnega sveta.
§ 96.
Predsednik mestne občine je predstavnik mesta v vseh njegovih odnosih in poslih. On je tudi izvršilni organ mestnega sveta in še! vse mestne administracije. Urad se imenuje mestno načelstvo.
V področje predsednika spada:
1. da pripravlja in izvršuje sklepe mestnega sveta; da predlaga v odobritev sklepe, ki potrebujejo višje odobritve; da predloži nadzornemu oblastvu sklep, o katerem smatra, da nasprotuje zakonu ter da odloži izvršitev tega sklepa do odločitve nadzornega oblastva; da ustavi izvršitev sklepov, ki bi nasprotovali mestnim koristim in da jih vnovič spravi pred mestni svet;
2. da upravlja administracijo mesta in da določa razpored dela vseh mestnih uslužbencev; da podpisuje spise v imenu mesta, kolikor niso za to po posameznih poslih pooblaščeni poedini mestni uradniki; v poslih, ki obvezujejo mestno občino, podpisuje predsednik skupno z dvema članoma mestnega sveta, ki ju za to določi mestni svet;
3. da vodi redno upravo mestne imovine in ustanov in da stavi v tem pravcu po potrebi predloge mestnemu svetu; da skrbi za pobiranje mestnih dohodkov in da odreja izdatke po proračunu in posojilih, vendar v skladu s sklepi mestnega sveta; da redno pregleduje mestno blagajno in račune in da o tem poroča mestnemu svetu;
4. da nadzira delo vseh uslužbencev in upravljanje mestnih ustanov in podjetij, ki imajo lastno upravo;
5. da vzdržuje disciplino in da dovoljuje uslužbencem odsotstvo do meseca dni; da izreka uslužbencem kazni za nerednost, če pa je potrebno, da jih začasno tudi odstrani od službe;
6. da izreka kazni v vseh primerih, ki spadajo v mestno pristojnost, kolikor tega ni prenesel na poedine uradnike;
7. da opravlja posle državne uprave, ki so poverjeni mestnemu oblastvu po § 89. in da izvršuje v tem pravcu naloge pristojnih državnih oblastev in jim poroča, zlasti v primeru, če je potrebna njih odredbaj sodelovanje ali pomoč.
§ 97.
Predsednik mestne občine mora izvrševati naloge nadzornega oblastva v poslih po § 89., če so izdani v mejah zakona.
Če smatra predsednik mestne občine, da je dobljeni nalog nezakonit, ima pravico, staviti svoje pripombe. V takem primeru sme zadržati izvršitev naloga, če stvar ni nujna. Pri ponovnem nalogu po stavljenih pripombah mora predsednik dobljeni pismeni nalog brez odloga, izvršiti. Le tega, kar je z zakoni prepovedano kot kaznivo dejanje, ne sme predsednik nikoli izvršiti po naročilu nadzornega oblastva; take naloge mora javiti višjemu oblastvu.	mM,
§ 98.
Če bi predsednik mestne občine za predmet, ki spada v pristojnost mestnega sveta, zaradi nujnosti ne mogel dobiti sklepa mestnega sveta, mora pa odvrniti škodo ali neposredno nevarnost, sme odrediti na lastno odgovornost vse, kar je potrebno; izdatke za te namene sme napraviti, če s tem soglaša nadzorno oblastvo. 0 tem mora naknadno obvestiti mestni svet. V primeru, da se mestni svet ne strinja 's takim poslom predsednika veljajo odredbe predsednikove, kolikor so izvršene do sklepa mestnega sveta.
VI.	Mestni uslužbenci.
§ 99.
Vsako mesto mora namestiti potrebno števUo pravnih, sanitetnih, tehničnih in drugih strokovnih referentov ter potrebno število pomožnega osebja.
,§ 100.
Mestni svet mora izdati statut, s katerim se ustanovijo in sistemizirajo zvanja mestnih uslužbencev, določijo njih število, kvalifikacija in službeni prejemki za vsako sistemizirano mesto in označi, kateremu zvanju in položaju državnega uslu/J>enca ustreza zvanje mestnega uslužbenca. V statutu mora biti določeno, s katerim mestom je zvezana pravica do pokojnine. Dolobče statuta o službenih prejemkih ne smejo predvideti plač in položajnih doklad za mestno uslužbence, ki bi bile večje od tistih, ki jih imajo državni uslužbenci ustreznega položaja.
§ 101.
Vsi pravni in strokovni referenti morajo imeti najmanj isto šolsko in strokovno izobrazbo, ki jo imajo državni uslužbenci ustrezne stroke.
§ 102.
Mestne uradnike imenuje mestni svet na osnovi natečaja, ki se mora razpisati in razglasiti v banovinskem službenem listu, v Beogradu in v Pančevu pa v »Službenih novinah< najmanj mesec dni pred imenovanjem.
Imenovanje pravnih, sanitetnih, tehničnih in drugih strokovnih referentov odobruje nadzorno oblastvo.
Način postavljanja drugih uslužbencev predpiše mestni svet s statutom.
§ 103.
Mestni Javni uslužbenci, ki so kot taki označeni vi megtheaj slatuty2 opravijo ob nastopu službe pred pred-
sodnikom mestne občine isto prisego kakor člani mestnega sveta.
§ 104.
Določila za državne uslužbence glede občnih pogojev za sprejem v službo, opravljanja službenih dolžnosti, prestanka službe, pokojnin ter disciplinske odgovornosti se morajo smiselno uporabljati tudi za mestne uslužbence, kolikor ta zakon ne določa drugače.
Uslužbencu, ki izpolni pogoj za pridobitev pravice do pokojnine, se šteje čas, prebit v državni ali samoupravni službi pred vstopom v mestno službo, pri odmeri količine pokojnine.
§ 105.
Disciplinski postopek zoper mestne uslužbence odreja predsednik mestne-občine. Mora pa ga uvesti, če to zahteva mestni svet ali nadzorno oblastvo.
§ 106.
Kazni za nerednosti izreka predsednik mestne občine. Zoper odločbo o kazni je dopustna pritožba na mestno disciplinsko sodišče.
§ 107.
O disciplinskih prestopkih sodi mestno disciplinsko sodišče prve stopnje, čigar sedež je v mestu in ki sestoji iz enega politično-upravnega uradnika kot predsednika in dveh disciplinskih sodnikov, ki ju določi nadzorno oblastvo, ter iz dveh članov mestnega sveta, ki ju določi mestni svet. Sodniki se določijo ob začetku vsakega leta. Na isti način se določijo tudi namestniki.
Preiskavo vodi predsednik mestne občine ali uradnik, ki ga on odredi. 0 tem obvesti mestno disciplinsko sodišče, ki sme odrediti tudi posebno osebo za izvedbo preiskave.
§ 108.
Disciplinske prestopke sodi v drugi stopnji višje disciplinsko sodišče.
Višje disciplinsko sodišče se ustanovi pri banski upravi. Sestavljajo ga pomočnik bana kot predsednik, načelnik upravnega oddelka banske uprave in načelnik občnega ali drugega strokovnega oddelka — po tem, katere stroke je osumljeni — dva člana mestnega sveta, ki ju določi iz svoje sredo ob začetku vsakega leta mestni svet mesta, kjer je sedež banske uprave in dva namestnika, ki se hkratu določita. Če je več osumljenih iz raznih strok, se sestavi višje disciplinsko sodišče po osumljencu najvišjega čina.
Višje disciplinsko sodišče za mesti Beograd in Pančevo se ustanovi pri ministrstvu za notranje posle in sestoji iz predsednika in štirih članov; določi jih minister za notranje posle.
Pravico pritožbe na višje disciplinsko sodišče imajo predsednik mestne občine, nadzorno oblastvo, če se je vršil disciplinski postopek na njegovo zahtevo, in obtoženec. Zoper razsodbo višjega disciplinskega sodišča ni nadaljnjega pravnega sredstva.
§ 109. Za škode, ki jih povzročijo mestni uslužbenci in drugi mestni organi drugim osebam z nepravilnim ali
nezakonitim opravljanjem službe, odgovarjajo pred rednim sodiščem uslužbenci, odnosno organi kot storilci in mesto.
če tožba ni takoj naperjena tudi zoper mesto, prestane njegova odgovornost.
Pravica do tožbe zastara v devetih mesecih od dne, ko je bila škoda povzročena, odnosno od dne, ko je oškodovanec zanjo izvedel; vendar se tožba ne more več vložiti po enem letu od dne, ko je škoda nastala.
Mesto mora tožitelju plačati prisojeno odškodnino samo, če se ne da izterjati od storilca.
§ no.
Osebne pokojnine se izplačujejo iz mestnih sredstev, rodbinske pa iz mestnih sredstev ali iz pokojninskih skladov, kakor bo to uredil mestni statut,
§ 111.
Mestni uslužbenci plačujejo samoupravne doklade na svoje službeno prejemke po istih predpisih, ki veljajo za državne uslužbence.
§ 112.
Odnosi med mestno občino in njenimi uslužbenci, ki se postavljajo za nedoločen čas in plačujejo mesečno, izvzemši pogodbene uslužbence, so javnopravne prirode. Spori o službenih prejemkih takih uslužbencev, kakor tudi spori o pokojninah so administrativni.
VII.	Mostne finance.
§ 113.
Osnovna imovina mesta, t. j. nepremičnine, osnovna glavnica in pravice, ki tvorijo osnovno imovino, se morajo ohraniti neokrnjene. Odsvojitev posameznih delov osnovne imovine je praviloma dopuščena le proti povračilu polne vrednosti. To povračilo pride v sestav mestne osnovne imovine. Izjeme od tega so dopuščene le v obče-koristne namene in za napredek mesta z odobritvijo po § 94.
O mestni imovini, katero sestavljajo vse premične in nepremične stvari mesta kakor tudi vse njegove pravice, se vodijo knjige — inventarji. Mestni svet mora pregledati inventarje vsako leto. Stvarne pravice morajo biti vknjižene v zemljiških knjigah, denar pa plodonosno naložen s pupilarno varnostjo.
Tuji vrednostni papirji se ne smejo nabavljati.
§ 114.
Od osnovne mestne imovine se smejo porabiti za pokritje mestnih izdatkov samo dohodki.
Mestni dolgovi se smejo plačevati iz osnovne mestne imovine po odobritvi po § 94. s pogojem, da se to, kar je bilo imovini odvzeto, vrne iz letnih dohodkov po vnaprej določenem načrtu, za kar je potrebna odobritev po § 94.
§ 115.	‘	.
Posojila se smejo najemati le za izredne potrebe, praviloma pa za trajne namene, ki se ne morejo ostva-riti z rednimi letnimi dohodki, kakor tudi za odplačilo prejšnjih dolgov. Posojila se morajo odplačevati po vnaprej določenem načrtu.
§ 116.
Osnovo za mestne finance tvori mestni proračun, ki se sestavlja za vsako leto vnaprej. Proračunsko in računsko leto se začne in konča hkratu s proračunskim in
računskim letom po državnem proračunu. V proračun se vnesejo vsi izdatki pregledno po granah.
Izdatki morajo biti kriti z dohodki.
Dohodki mesta so: dohodki mestne imovine in podjetij, dohodki naloženega denarja in drugi dohodki.
Za kritje svojih potreb smejo mesta uvajati doklade na neposredne državne davke in mestne posredne davke (trošarino in drugo) in pristojbine.
Za uvajanje mestnih davščin ali za njihovo zvišanje jje potrebna odobritev ministra za finance.
V mestnem proračunu se izkazujejo proračuni mestnih podjetij, ustanov in skladov, ki imajo lastno upravo. Če se v mestnem proračunu izkazujejo dohodki in izdatki teh mestnih podjetij, ustanov in skladov le v skupnem iznosu, se morajo priložiti proračunu tudi proračuni vseh teh podjetij, ustanov in skladov kot njegov sestavni del.
§ 117.
Predsednik mestne občine mora sestaviti proračun najkesneje tri mesece pred pričetkom proračunskega leta in ga razgrniti na občni vpogled občinstvu za čas petih dni, kar se mora v mestu razglasiti na običajni način. Vsak član mesta, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje v ■mestu neposredni davek, ima pravico, staviti k predlogu proračuna svoje pripombe. Predsednik predloži predlog proračuna s stavljenimi pripombami v roku nadaljnjih petih dni mestnemu svetu.
Mestni svet razpravlja in odloča o proračunu ter stavljenih pripombah.
§ 118.
Proračun z vsemi sklepi mestnega sveta in pripombami, stavljenimi zoper njega, se pošlje nadzornemu oblastvu. Nadzorno oblastvo mora proračun pregledati in se uveriti, da li so vneseni v proračun vsi oni izdatki, ki obremenjajo mesto po tem ali po drugih zakonih ali po neosporjenih pogodbenih obveznostih, in to v tolikšnih zneskih, kolikršni so po zakonu potrebni, kakor tudi da li je vobče sestavljen po veljavnih predpisih. Ko je to izvršilo, ga pošlje ministru za finance najkesneje poldrugi mesec pred pričetkom proračunskega leta. Če pa ni vneseno v proračun vse, kar je treba in kakor je treba, napravi nadzorno oblastvo svoje obrazložene pripombe.
Če mestni svet ne usvoji pripomb nadzornega obla-stva, pošlje nadzorno oblastvo proračun s svojimi pripombami ministru za finance 'najkesneje mesec dni pred pričetkom proračunskega leta.
Če minister za finance ne izda o proračunu svoje odločbe v roku enega meseca, računši od dne prejema, se'smatra, da je predloženi proračun odobren.
§ 119.
Dokler za proračunsko leto ni odobren proračun, se vrši financiranje po prejšnjem odobrenem proračunu po načelu dvanajstin ter z odobritvijo ministra za finance s temile izjemami:
1. davščine se pobirajo in izdatki se o*! o.ijujo po prejšnjem odobrenem proračunu v mejah poedinih postavk ali zneskov predloženega proračuna, če so postavke ali zneski predloženega proračuna nižji od odnosnih postavk ali zneskov prejšnjega odobrenega proračuna;
2. izdatki, ki niso v predloženem proračunu, se ne smejo ost var ja ti;
3. izdatki, ki jih mora občina ostvarjati po samem zakonu ali po posebnem izvršnem pravnem naslovu (semkaj je šteti tudi izdatke za pravnoveljavno odobreno posojilo), se ostvarjajo ob dospelosti, neodvisno od proračunskih pozicij;
4. izdatki za investicije se smejo ostvarjati v primeru nadaljevanja investicijskih del, vendar s pogoji po točkah
1.	in 2.; izdatki za nova investicijska dela, za katera je pokritje odobreno in zavarovano in ki se po sklenjenih obveznostih ne morejo brez škode odložiti, se smejo ostvarjati;
5. izdatki, ki	se po svoji naravi	ne morejo ost variti
po	dvanajstinah,	se smejo ostvariti	neodvisno cd	dva-
najstin, vendar s pogoji iz točk 1. in 2.; ti pogoji pa ne veljajo za primere po točki 4.;
6. krediti za nepredvidene potrebe se smejo trošiti samo za odvračanje nevarnosti po višji sili, s pogoji iz točke 1.
§ 120.
Mestno financiranje se vrši po proračunu, kakor je odobren. Prenos kredita iz ene postavke (pozicije) na drugo iste partije je dopusten z odobritvijo mestnega sveta.
0 naknadnih	in izrednih kreditih, kakor tudi o	prenosu kredita iz ene partije na drugo	odloča mestni	svet,
za čigar odločbe o lem je potrebna odobritev po § 118.
Rezervni krediti iz odobrenega proračuna se smejo trošiti za stvarne izdatke in nove pokojnine po odločbi mestnega sveta.
§ 121.
Mestni svet mora po odposlanih članih pregledati najmanj dvakrat na leto stanje blagajne in ga primerjati z blagajniškimi knjigami in listinami.
§ 122.
O izvršitvi preračuna Sestavi predsednik mestne občine zaključni račun in ga razgrne skupno z bilanco in inventarjem za čas osmih dni na občni vpogled, nakar ga skupno z vloženimi ugovori predloži mestnemu svetu, ki odloča o odobritvi in morebitnih povračilih.
Ostvarjeni prebitki kakega proračunskega leta se uporabijo za plačilo obveznosti iz prejšnjih let. Po zadostitvi obveznosti iz prejšnjih let se sme ostanek prebitkov, ki ni potreben za obratno glavnico, po sklepu mestnega sveta vnesti v proračun in uporabiti za pokritje izdajkov.
§ 123.
Zaključni račnn z izvlečkom inventarja in z bilanco se pošlje oblastvu, ki je pristojno za pregled mestnih računov, izvleček in poročilo pa nadzornemu oblastvu in ministru za finance.
§ 124.
Podrobnejše odredbe o blagajniškem in računskem poslovanju ter o kontroli, o načinu pobiranja mestnih davščin, o postopku pri nabavkah, obrazce za sestavljanje proračuna, zaključnega računa, inventarja in bilance predpiše mestni pravilnik, ki se sestavi po občnih navodilih ministra za finance. Ta pravilnik odobrava minister za finance sporazumno z ministrom za notranjo posle.
Navodilo za sestavijanjo mestnega proračuna izda minister za finance.
§ 125.
Mostna podjetja ne smejo po vrsti in obsegu presegati gospodarske moči mesta in ga motiti v izvrševanju njegovih javnopravnih nalog. Uporabljanje mestnih zavodov in naprav je treba urediti s pravilniki na osnovi enakopravnosti mestnih prebivalcev. Ugodnosti so dopuščene samo za siromašne sloje ali če to opravičujejo posebni občni interesi.
§ 126.
Mestna pridobitna podjetja se vodijo po trgovinskih načelih. Njihovi dohodki morajo pokrivati izdatke, tako da dajejo zmerne obresti in ustrezno vsoto za amortizacijo vložene glavnice ter morebiti tudi prebitke, ki se porabijo za potrebe mesta. Od tega se more odstopiti samo pri podjetjih, ki služijo javnim koristim, katerim drugače ni mogoče zadostiti.
Ustanavljanje in pravila mestnih pridobitnih pod-je' odobrujejo resortni ministri v soglasju z ministrom za n.dranje posle.
§ 127.
Mesto sme v interesu javnega reda in narodnega zdravja odrediti s krajevno uredbo obvezno uporabo mestne klavnice za klanje za javni potrošek, obvezen priključek na vodovod in kanalizacijo in obvezno uporabo naprav za odvažanje smeti in fekalij.
Pri odrejanju obvezne uporabe takih podjetij ali obveznega priključka na oskrbovalno omrežje si mesto ne sme pridržati pravice izključnega oskrbovanja tudi z drugimi proizvodi ali uslugami, ki so v neposredni zvezi s podjetjem.
Take uredbe odobruje minister za notranje posle.
§ 128.
Mestne doklade in druge davščine se pobirajo z izvršbo in zastarevajo kakor državne davščine.
§ 129.
Globe, naložene po tem zakonu, se izrekajo v korist občine.
VIII.	Nadzor državne uprave.
§ 130.
Državna uprava vrši nadzor nad posli mestne samouprave po banu, v mestih Beogradu in Pančevu pa po ministru za notranje posle.
§ 131.
Predstavnik nadzornega oblastva ima pravico, da prisostvuje sejam mestnega sveta.
§ 132.
Nadzorno oblastvo sme vsak čas pregledati poslovanje mestnih organov in uslužbencev in zahtevati potrebna poročila.
§ 133.
Predsednik mestne občine mora predložiti nadzornemu oblastvu v roku osmih dni overjen prepis zapisnika vsake seje mestnega sveta.
§ 134.
V roku osmih dni po prejemu zapisnika zadrži nadzorno oblastvo z obrazloženo, v zakonskih predpisih osno.
vano odločbo izvršitev sklepa mestnega sveta, ki nasprotuje veljavnim zakonom in zakonitim nalogom oblaštev, ali s katerim se prekoračuje področje mesta.
Če zahteva nadzorno oblastvo od predsednika mestna občine kake spise, brez katerih ne bi moglo izdati odločbe, jih mora predsednik takoj predložiti; v tem primeru se pričenja zgoraj določeni rok z dnem, ko je nadzorno oblastvo prejelo zahtevane spise.
Zoper odločbo nadzornega oblastva ima mestni svet pravico pritožbe na državni svet v roku petnajstih dni. Pritožbo sme vložiti predsednik mestne občine tudi brez sklepa mestnega sveta.
Če nadzorno oblastvo ne predloži državnemu svetu spisov v roku osmih dni ali če državni svet (oddelek) ne izda odločim v roku enega meseca od dne prejema spisov, postane sklep mestnega sveta izvršen.
§ 135.
Nadzorno oblastvo prepreči z zakonitimi prisilnimi sredstvi izvršitev sklepov mestnega sveta, ki so po pri-stojni poti proglašeni za nične ali za katere ni pribav-ljena odobritev, ki jo ta zakon zahteva.
§ 136.
Če nadzorno oblastvo opazi, da mesto ne stori ali ne stori v zadostni meri tega, kar zahtevajo samoupravne naloge, poverjene mestu s tem ali z drugimi zakoni, sme, če mestni svet ne usvoji pripomb nadzornega oblastva, predlagati državnemu svetu, kaj je mesto dolžno ukreniti.
Državni svet (oddelek) izda odločbo z ozirom na finančno meč mesta in tehnično možnost izvedbe. Če tudi potem mesto ne izvrši tega, kar je treba, se odločba izvrši ustrezno predpisom zakona o občnem upravnem postopku.
§ 137.
Če mesto niti na poziv nadzornega oblastva ne izvrši poslov državne uprave, ki so mu naloženi z zakonom in zakonitimi nalogi, jih sme izvršiti nadzorno oblastvo na račun mesta.
§ 138.
Minister za notranje posle razreši predsednika mestne občine, podpredsednika in poedine člane mestnega sveta, čim Se ugotovi, da nimajo pogojev, ki se zahtevajo v tem zakonu. Odločba o razrešitvi v primeru točke 4. § 25. velja od dne, ko se je primer pojavil.
Minister za notranje posle sme izdati odločbo o razrešitvi predsednika mestne občine, podpredsednika, po-edinih članov mestnega sveta ali vsega mestnega sveta, če opuste opravljanje svojih dolžnosti, potem ko Jih I« predhodno zaslišal.
Zoper odločbo ministra za notranje posle je dopustna pritožba na državni svet (oddelek) v roku osmih dni.
§ 139.
Izvršitev odločb in izjav mestnega sveta, predsednika mestne občine in podpredsednika, ki so škodljive važnim občnim državnim koristim, mora nadzorno oblastvo zadržati. Zoper take odločbe bana se sme priglasiti pritožba v roku petnajstih dni na ministra za notranje posle. Minister za notranje posle sme zaradi takih odločb
in izjav razrešiti mestni svet, predsednika mestne občine in podpredsednika.
Zoper take odločbe ministra za notranje posle ni nadaljnjega pravnega sredstva.
§ 140.
Nove volitve se izvedejo najkesneje v dveh mesecih po razrešitvi mestnega sveta.
Dan volitev določi nadzorno oblastvo.
§ 141.
Pri prvih naslednjih volitvah ne morejo biti izvoljene osebe, razrešene po drugem odstavku § 138., in osebe, razrešene po § 139., če niso pri razpravljanju in sklepanju nasprotovale sprejetju odločbe ali izjave.
§ 142.
V primeru razrešitve in za dobo do prevzema poslov po novem mestnem svetu odredi nadzorno oblastvo za začasno opravljanje mestnih poslov poverjenika.
Pristojnost poverjenika se omejuje na opravljanje sprotnih poslov. On ne sme zadolževati niti odsvojevati imovine niti uvajati novih davščin niti zviševati obstoječih, prav tako ne sme postavljati uslužbencev.
IX.	Pravna sredstva.
§ 143.
Zoper odločbe mestnega sveta se sme priglasiti pritožba na nadzorno oblastvo. Zoper odločbe mestnega sveta mest Beograda in Pančeva se sme priglasiti pritožba na resortnega ministra.
Zoper odločbe predsednika mestne občine v poslih po § 88. se eme v roku 8 dni vložiti ugovor na mestni svet. Zoper odločbo mestnega sveta je dopustna pritožba na nadzorno oblastvo, v mestih Beogradu in Pančevu pa na resortnega ministra.
Zoper odločbe predsednika mestne občine v poslih po § 89. je dopustna pritožba na bana, v mestih Beogradu in Pančevu na resortnega ministra.
Zoper odločbe mestnih organov občne narave (ne poedinsko osebne) ima pravico pritožbe, odnosno ugovora član mestne občine, ki smatra, da nasprotuje odločba veljavnim zakonom in zakonitim nalogom obla-stev.
Zoper kazenske odločbe je dopustna pritožba na nadzorno oblastvo.
Odločbe občne narave se razglašajo na mestnem domu v roku treh dni in ostanejo razglašene pot dni. Rok za pritožbo in za ugovor zoper take odločbe začne teči po preteku petih dni po dnevu razglasitve. Poleg tega se morajo odločbe občne narave razglasiti tudi na v občini običajni način, in to v času, dokler traja petdnevna razglasitev na mestnem domu.
X. Prehodne in zaključne določbe.
§ 144.
Z« dobo dveh let potem, ko dobi ta zakon obvezno moč, se smejo izvršiti izpremembe po §§ 6. in 9. z ukazom na predlog ministra za notranje poele.
§ 146.
Prve volitve po tem zakonu se izvršijo y dnevih, ki jih določi minister za notranje posle.
§ 146.
Kjer še ne poslujejo sreska sodišča, opravljajo do njih sestave dolžnosti po tem zakonu prvostopna (okrožr na) sodišča.
V času počitnic državnega sveta ne tečejo roki, določeni s tem zakonom za državni svet.
To velja seveda tudi za upravna sodišča po zakonu o občinah.
§ 147.
Dokler se ne izvolijo mestni sveti po tem zakonu, se določajo mestni organi po dosedanjih predpisih.
§ 148.
Novi mestni sveti morajo izdati v roku enega leta v tem zakonu predpisane statute in uredbe o organizaciji ter izvesti novo organizacijo po tem zakonu.
Mestne občine, ki smejo imeti podpredsednika s stalno pristojnostjo v smislu odstavka 4. § 81., odločijo v roku enega meseca potem, ko dobi ta zakon obvezno moč, da li se ustanovi stalna pristojnost podpredsednika.
§ 149.
Posli občno m :ave, ki so jih doslej opravljala mesta s pravico občnega upravnega oblastva prve stopnje, in ki po tem zakonu ne spadajo v pristojnost mest, ostanejo v njihovem področju, dokler se ne prenesejo po določilih § 89. v področje državnih upravnih oblastev. Taki posli se prenesejo v roku šestih mesecev potem, ko dobi ta zakon obvezno moč, na sreske načelnike, ki imajo sedež v istem mestu; posli mesta Bakra na načelnika sreza sušaškega, mesta Maribora na načelnika sreza Maribor levi breg, mesta Sremskih Karlovcev na načelnika sreza staropazovskega, mesta Pančeva in okraja občine mesta Beograda v Zemunu na ona oblastva, ki so pristojna za te posle za mesto Beograd.
S tem se ne izpreminja določilo § 51. finančnega zakona za leto 1934./1935.
§ 150.
Občine, ki postanejo po tem zakonu mestne občine, smejo v roku treh let predlagati s predlogom dveh tretjin zakonskega števila članov mestnega sveta, da se izvzamejo iz zakona o mestnih občinah in podredijo zakonu o občinah.
Taka odločba se izda s kraljevim ukazom na predlog ministra 'za notranje posle.
Volitve za novi občinski odbor se morajo izvesti v roku treh mesecev od dne proglasitve ukaza. Dokler ne prevzamejo poslov novi predsednik občine in novi občinski odbor, opravljajo dolžnost dotedanji organi. Dan volitev določi ban.
Mesta, ki so doslej imela naziv mesta in ne spadajo pod ta zakon, smejo obdržati dosedanji naziv.
§ 151.
Po prejšnjih predpisih pridobljeno članstvo (pristojnost, pripadnost) ostane v veljavi kot članstvo mesta, dokler se ne pridobi drugo.
Osebe po § 12., drugem odstavku, ee smatrajo za člane one občine, kjer imajo službeni sedež na dan, ko dojki ta, zakon obvje^BO močj. morejo pa v šestih mesecih
na osnovi svoje izjave dobiti članstvo ene izmed onih občin, v kateri so ga prej imele.
§ 152.
V rok, naveden v § 13., se šteje tudi čas pred dnem, ko dobi ta zakon obvezno moč.
Za prve volitve po tem zakonu ne veljajo pogoji § 24. za one, ki so se zatekli na dan, ko dobi ta zakon obvezno moč, kot predsedniki-načelniki mestne občine, v kateri se volijo za predsednika.
§ 153.
V pristojnost mestnega sveta spada tudi izvrševanje patronatske pravice (patronatov) na enih ozemljih, kjer je to doslej spadalo v področje občine.
§ 154.
Sodno pristojnost občinskega sodišča in posebne pristojnosti kmeta po dosedanji zakonodaji vrši občinski uradnik, ki ima dovršeno pravno fakulteto in ki ga določi mestni svet.
Predsednik občine mesta Beograda odredi uradnike, ki opravljajo posle, določene za državne matičarje po zakonu o državnih maticah (XXXIII. zakonski člen iz 1. 1894. in XXXIV. iz 1. 1904.) in po zakonu o bračnem pravu (XXXI. zakonski člen iz 1. 1894.) za ozemlje, na katerem veljajo ti Zakoni.
§ 155.
Po dosedanjih predpisih odobreni proračuni veljajo do pričetka novega proračunskega leta po tem zakonu in po načelu dvanajstin. Potrebne izpremembe se izvršujejo po § 120.
§ 156.
Mestni statuti, uredbe in pravilniki ostanejo, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, v veljavi, dokler se ne izpreniene.
Doslej veljavni predpisi o mestnih davščinah ostanejo v veljavi, dokler se ne izpremene.
§ 157.
Vprašanje imovine posebnih delov mestnih občin uredi minister za notranje posle z uredbo.
§ 158.
Osebe, ki so se zatekle na položaju mestnega načelnika, in ki so pridobile po dosedanjih predpisih po službenih letih, dejanski prebitih v državni ali samoupravni službi kot mestni načelniki, pravico do pokojnine, obdrže to pravico s pridržkom, da se jim čas, prebit potem, ko dobi ta zakon obvezno tnoč, ne šteje za pokojnino, in s pridržkom, da se potem, ko dobi ta zakon obvezno moč, ne smatrajo za občinske uslužbence.
-j',!	§	159.
Pravice, ki so se priznale mestnim načelnikom, občinskim in mestnim uslužbencem in upokojencem po dosedanjih predpisih, se omeje kakor sledi:
1. pridobljene pravice, ki ne ustrezajo predpisom, ki so veljali v času pridobitve, se vzamejo vnovič v pretres ter s o izda nova odločba po takrat veljavnih predpisih; ob tej priliki se ocenijo tudi vse priznane druge službene dobe, kakor tudi vse listine, na kojih podlagi so se pravice priznale;
2. pridobljene pravice, ki nasprotujejo določilom §§ 100. in 104., se spravijo v sklad s temi določili,
Minister za notranje posle predpiše v sporazumu z ministrom za finance začasno do izdaje občinskih statutov; kateremu zvanju in položaju državnega uslužbenca ustreza zvanje mestnega uslužbenca.
Za vsakega mestnega uslužbenca in upokojenca se izda odločba v smislu teh predpisov v roku treh mesecev po izdaji odločbe po prednjem odstavku. Odločbe izdajo predsednik mestne občine z dvema članoma mestnega sveta, ki ju odredi mestni svet. Zoper te odločbe se sme v roku petnajstih dni priglasiti pritožba preko predsednika mestne občine na nadzorno oblastvo. Po preteku roka za pritožbo pošlje predsednik vse odločbe, neglede na priglašene pritožbe, hkratu s pritožbami nadzornemu ob-lastvu, ki pregleda vse odločbe po službeni dolžnosti ter jih odobri, razveljavi ali pa izpremeni.
Novi službeni prejemki, odnosno pokojnine po teh odločbah veljajo od prvega dne naslednjega meseca po izdani odločbi.
§ 160.
Mestni uslužbenec se odstrani od službe, če zahteva to iz važnih državnih koristi nadzorno oblastvo, ob kateri priliki se izda tudi odločba po § 159.
§ 161.
Uslužbenci, ki nimajo kvalifikacije, ki se zahteva s statutom, izdanim po tem zakonu, se smejo zadržati na zatečenem položaju, če imajo na dan, ko dobi ta zakon obvezno moč, najmanj deset let občinske službe.
Uslužbenci, ki so imeli po sedanjih predpisih stalnost in ki nimajo deset let občinske službe, dobijo v primeru odpusta odpravnino v izmeri enoletnih službenih prejemkov, če imajo najmanj pet let dejanske občinske službe, odpravnino v izmeri šestmesečnih službenih prejemkov pa, če imajo manj ko pet let dejanske občinske službe.
Ti predpisi veljajo samo ob priliki izdajanja odločb po § 159. V ostalem pa veljajo za take uslužbence povsem predpisi poglavja VI.
Uslužbencu, ki po sedanjih predpisih ni imel pravice do pokojnine in ki se zateče na položaju, ki je po novem statutu združen s pravico do pokojnine, se šteje za pokojnino od časa, ki ga je prebil v službi mesta ali občine do izdaje tega zakona, toliko, kolikor predpiše mestni statut, največ pa deset let.
§ 162.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi šestdeseti dan po svoji razglasitvi.
Isti dan prestanejo veljati za mestne občine sedanji zakoni o občinah in mestih, zakoni o pristojnosti in določila drugih zakonov in uredb, kolikor nasprotujejo temu zakonu.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 22. julija 1934.
Aleksander s. r. Minister za notranje posle	Predsednik
Živ. A. Lazič s. r.	ministrskega sveta
Videl	Nikola	T. Uzunovič s. r,
in potismiil državni pečat
čuvar državnega pečata, (Sledijo podpisi ostalih' minister pravde	gg.	ministrov.)
Bož. ž, Maksimovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
531.
Listina, ki spremlja pošiljko špirita.*
Gospod minister za finance je z odločbo z dne 21. julija 1934, št. 58.302, odredil:
»Vsako pošiljko špirita iz tvornice ali iz svobodnega shranišča — in to poleg predpisa točke 2. člena 25. tro-šarinskega pravilnika — mora spremljati priznanica ali potrdilo, ki jo izda pristojni kontrolni organ, da je na ta špirit državna trošarina plačana.«
Kontrolni organ izda torej na listini, ki takšen špirit spremlja, takole potrdilo:
»Državna trošarina plačana pri davčni upravi v  .........................pod postavko . dne	  193	.«
Direkcija naj obvesti o tej naredbi takoj vse organe finančne kontrole na svojem ozemlju in naj strogo pazi, da se ravnajo kontrolni organi pri tvrdkah špirita in svobodnih shraniščih strogo po tej naredbi.
Iz oddelka za davke ministrstva za finance v Beogradu, dne 24. julija 1934; št. 58.302.
532.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 139 z dne 20. junija 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
7.	junija 1934 sta bila premeščena na prošnjo v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani Plan-tan Alojzij, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Maribor, glavni kolodvor, za višjega kontrolorja iste položajne skupine v prometno-komercialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani, in Soklič Rudolf, kontrolor VIL položajne skupine postaje Ljubljana glavni kolodvor, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Št. Vid-Vižmarje.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
30.	aprila 1934 je bil postavljen Reja Leopold, kontraktualni učitelj 3. državne deške osnovne šole v Mariboru, za učitelja iste šole s pravicami uradnika
VI.	položajne skupine z 2. periodskim poviškom.
Z odlokom ministra za promet z dne 4. junija 1934 so bili premeščeni: a) po potrebi službe: Gabrijel Karol, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Borovnica, v postajo Trbovlje; M i 1 e r R i h a r d , pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Gornja Radgona, v postajo Velenje, 1< u n e j Mihael, pomožni vlakovodja X. položajne skupine postaje Rogatec, v postajo Ljutomer; b) na prošnjo: Breskvar Aleksander, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	avgusta 1934, št. 175/XLV/441.
Polzela-Braslovče, v postajo Kotoriba, Ručman Alojzij, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Sv. Lovrenc na Dravskem polju, za šefa postaje Polzela-Braslovče, Makoter Anton, prometnik VIII. položajne skupine postaje Grobelno, za šefa postaje Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Pregelj Alojzij, nadzornik strojev VIII. položajne skupine kurilnične izpostave Novo mesto, v kurilnico Ljubljana II. gor. kol., P i r k e r Friderik, prometnik IX. pcdožajne skupine postaje Trbovlje, v postajo Maribor, glavni kol., Kovač Janez, prometnik IX. položajne skupine postaje Mo-škanjci, v postajo Jesenice, Kastelic Matevž, pomožni vlakovodja X. položajne skupine kurilnične izpostave Velenje, v kurilnico Kruševac, v območju direkcije državnih železnic v Beogradu.
Številka 140 z dne 21. junija 1934.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja z	dne
24. maja 1934, št. 50553, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu, dr. L i n i n g e r Ivan, sekretar upravnega sodišča v Celju in uradnik
IV.	položajne skupine 1. stopnje.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja z	dne
18.	maja 1934, št. 49642, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu, Trstenjak Leon, pisarniški višji oficial VIL položajne skupine pri sreskem sodišču na Brdu.
Z odlokom ministra pravde z dne 12. junija 1934, štev. 56317, sta bila postavljena: za pisarniškega uradnika IX. položajne skupine pri sreskem sodišču v Krškem Kocian Josip, uradniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru; za uradniškega pripravnika §	45., odst.	1. zakona o	uradnikih pri sreskem sodišču v	Radovljici Ter st en	jak Niko,	zvaničnik III.
položajne skupine pri istem sodišču; premeščen pa je bi! na prošnjo k sreskemu sodišču v Radečah L a n -g e r Fran, kanclist IX. položajne skupine pri sreskem sodišču v Krškem.
Številka 141 z dne 22. junija 1934.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
7.	junija 1934 je bil postavljen pri Narodnem muzeju v Ljubljani za upravnika s pravicami uradnika ITI. položajne skupine 1. stopnje dr. Mal Josip, upravnik istega muzeja in uradnik III. polož. skupine 2. stopnje.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
2.	junija 1934, O. štev. 11904, je bila postavljena pri občni dl-žavni bolnici v Ljubljani za asistenta VII. položajne skupine dr. K a čar-Kol ar Marija, sekundarni zdravnik VIII. položajne skupine iste bolnice.
Številka 142 z dne 23. junija 1934.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
31.	maja 1934, I.	štev. 17814/0, je napredoval	na	drž.
tehniški srednji šoli v Ljubljani Mal n er Friderik, strokovni učitelj VIII. položajne skupine, za strokovnega učitelja VII. položajne skupine.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur d, d. s Ljubljani j njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 67. kosu V. letnika z dno 22. avgusta 1934._
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1000/29.	1963
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. avgusta do 7. avgusta 1984.
Po narodbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice 		2	—	—	—	2
Celje		3	2	3	—	2
Črnomelj 		1	—	1	—	—
Dolnja Lendava ....	1	2	—	—	3
Kamnik 		1	—	1	—	
Kranj			1	—	1	—	
Konjice 	• .	2	—*	—		2
Laško 		1	—	—'	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	1	—	1	—	—
Maribor desni breg . .	1	—	—	—	1
Murska Sobota		3	1	—	—	4
Novo mesto		1	1	—	—	2
Ptuj		1	—	1	—	—
Slovenjgradec		1	—	—	—	1
Vsega . .	20	6	8	—	18
Griža. — Dysenteria.					
Brežice 		1	—	-	—	1
Črnomelj 		1	—	1	—-	—
Dolnja Lendava ....	—	4	—	1	3
Ljubljana (srez) ....	—	1	—	—	1
Novo mesto		—	2	—	—	2
Ptui		—	2	—	—	2
Vsega . .	2	9	1	1	9
Škrlatinka. — Scarlatina.					
Brežice 		3	—	—	—	3
Celje 		 * ,	6	—	—	—	6
Celje (mesto)			1	—	—	—	1
Dolnja Lendava ....	10	1	—	—	11
Kamnik 		1	1	—	—	2
Kranj		 >	9	1	4	—	6
Kočevje		 .	—	1	—	—	1
Ljubljana (srez) ....	—	1	—	—	1
Ljubljana (me9to) . . .	1	2	—		3
Maribor desni breg . .	9	—	—	—	2
Maribor (mesto) . . . »	1	—	1	—	—
Ptuj			1	—	—	—	1
Radovljica			2	—	—	—	2
Slovenjgradec		5	—	1	—	4
Vsega . .	42	7	6	—	43
Ošpice. — Morbilli.
Konjice	|
Litija	*	i	*	*	I
Ptuj (mesto)	.	.	■	.	.	.	I ~
Vsega	.	.	I
Krčevita odrevenelost. — Tetanus,
Litija ......ifiti
Murska Sobota.........I
Srez
o»
Davica. — Diphteria et Croup.
Brežice 			3	—	1	—	2
Celje		• •	—	4	—	—	4
Dolnja Lendava . .	• •	1	5	1	—	5
Kamnik			1	—	—	—	1
Kranj	.		3	2	1	—	4
Kočevje	. .		1	1	—	—	2
Konjice . 			t «	1	5	—	2	4
K rško 			—	2	—	—	2
Litija			5	—	—	—	5
Ljubljana (srez) . .	• •	2	3	1	—	4
Liubljana (me9to) .		4	2	—	—	6
Maribor desni breg	, .	4	2	2	1	3
Maribor levi breg .	. ,	2	1	1	—	2
Murska Sobota . .	» •	1	1	—	—	2
Novo mesto			2	—	—	—	2
Prevalje		, ,	3	2	3	—	2
Ptuj		• .	1	1	—	—	2
Ptuj (mesto) . . . .		o	1	2	—	1
Radovljica		• .	3	—	1	1	1
Šmarje pri Jelšah .		3	2	—	—	5
Vsega . .		42 | 34		13	4	59
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Krško ....................I	5	I	—	i	—	I
Vsega I 5 I — Šen. — Erysipelas.
-i-i 2
Kočevje...............
Konjice ...............
Krško ....................
Laško ....................
Litija . . ...............
Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . . Maribor desni breg . . Maribor levi breg
Vsega . .
Vranični prisad.
Murska Sobota.............
Šmarje pri Jelšah . . .
1
9	8	2	—	15
- Anthrax.
- 1 1 1 I -
Vsega .
i! tl i|-
Otručična vročica. — Sensis puerperalis.
Krško 		1	—	1	—	—
Ljubljana (srez) ....	1	—	—	—	1
Novo mesto		1	—		—	1
Vsega . .	3 | — | 1			-	2
Liubljana, dne 10. avgusta 1934.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
VIII. No. 4180/1.	1904
Razglas.
Na osnovi § 42., točka 18., zakona o banski upravi te<r § 15. akcijskega re-gulatiiva sem odobril Tovarni strojil d. d. v Majšperku izpremembo § 28. družbenih pravil, kakor jo bila sklonjena na izrednem občnem zboru delničarjev, dne 21. julija 1934.
Izprememba se nanaša na način podpisovanja firme.
Kralj, banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 10. avgusta 1934.
Zastopnik bana, pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r.
*
1926 2—1
VIII.	No. 4503/1.
Razglas.
Kranjske deželne elektrarne so projektirale zgradbo delavnic za popravila transformatorjev in aparatov, za kovaška in ključavničarska dela ter za popravila in preizkušnje električnih števcev. Prostori za delavnico se zgrade poleg glavne transformatorske postaje v Črnučah. Podrobnosti so označene v načrtih in tehničnem poročilu.
Kranjske deželne elektrarne so nadalje skupno z mestno občino ljubljansko projektirale zgradbo kablovoda visoke napetosti od transformatorske postaje v Črnučah po lastnem svetu do železniškega mestu, pod mostom na državno cesto in po cestnem svetu do Ma-sarykove ceste v Ljubljani ter po tej in projektirani Kotnikovi ulici v mestno elektrarno. Podrobnosti so označene v načrtih in tehničnem poročilu.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84. odst. 2, in 89., odstavek 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na četrtek, dne 80. avgusta 1934 s sestankom komisije ob hi 15. uri pri transformatorski postaji v Črnučah.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dne kombvjske obravnave pri podpis, uradu na vpogled ter se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodii komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne-gled nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banssa uprava Dravske banovine v Ljubljani, .
dne 17. avgusta 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 832/13/12-3.	1914
Razglas.
Okrožno sodišče v Ljubljani poziva vse one, kj imajo na kavcijah umrlih javnih notarjev:
1. Smodeja Josipa v Velikih Laščah, umrlega 11. maja-1924,
2. Suše Franceta v Senožečah, umrlega 27. julija 1933,
3. Komolarja Antona na Vrhniki, umrlega 21. aprila 1933, in
4.	dr. Žnidariča Alojzija, umrlega
10.	julija 1918 v Ilirski Bistrici, hranjenih pri davčni upravi za okolico kot depozitnem uradu v Ljubljani, obstoječih iz vložnih knjižic, in sicer: ad 1. Mesine hranilnice ljubljanske št. 83.207 p- Din 500-—, ad 2. iste hranilnice št. 116.142 pr Din 500-—, ad 3. iste hranilnice št. 34.781 pr Din 21-— iin ad 4. Južno - Štajerske hranilnice št. 1840 pr Din 500‘— zakonito zastavno pravico (§ 17., odst. 1., št. 1 in 2, odin. § 19. zak. o javnih notarjih) ali vobče pravico do poravnave iz teh kavcij, naj v roku od 2 mesecev prijavijo svoje zahtevke, ker bo po preteku tega -oka sodišče neglede na njih zahtevke izreklo, da so položene im o vino prenehale služiti kot kavcije.
Okrožno sodišče v Ljubljani, dne 16. avgusta 1934.
*
F 1/31-25.	1910—3—1
Oklic.
V zadevi fidejkomisa Marije šarlotc Antonije grofice Schrottenbachove v Gu-štanju-Ra.vnahsevsniislu zakona o razrešitvi f idej komisov (»Služb. nov.« z dne 19. VII. 1934, štev. 164/XLI1/407) pozivajo vsi upravičenci do fidejkomisne imovine iz fidejkomisne listine, da prijavijo podpisanemu sodišču
do 31. januarja 1935 svoje pravice in predlože o tej pravici dokaze, ker bi se drugače njihova pravica pri odobritvi pogodbe o sporazumni razrešitvi fidejkomisa, odnosno pri sodni razrešitvi fidejkomisa samo toliko upoštevala, kolikor izhaja iz spisov, ki so pred sodiščem, pri čemer se opozarjajo, da imajo do fidejkomisne imovine, razrešene fidejkomisne vezi, pravico v smislu §§ 2. in 3 cit. zakona samo tiste v teh določilih navedene osebo, ki so se zatekle na dan 28. junija 1921 po določbah fidejkomisne listine kot fi-dejkomiisni posestniki in prvi pričako-valci, če pa so po tem dnevu umrli, njih zakoniti dediči v ravni vrsti neomejeno, stranski vrsti pa do vštete tretje stopnje. Ti upravičenci lahko predložijo v zgoraj določenem roku podpisanemu sodišču pogodbo o sporazumni razrešitvi fidejkomisa. Osebam neznanega bivališča, ki so upoštevne po spisih in po uvodoma citiranem zakonu kot upravičenci do fidejkomisne imovine, se postavi skrbnik.
Dalje se pozivajo oni upravičenci, ki imajo pravice do storitev, ki pristoje na osnovi fidejkomisne listine proti vsakemu fidejkomisnemu posestniku, če so ti na dan 19. julija 1934. leta, ko je dobil gori cit. zakon obvezno moč, živi ali če jih je -po predpisih grajanskega zakona smatrati za rojene, da prijavijo do izteka gornjega oklicnega roka svojo pravico in morebitne zahteve, da se ta pravica zavaruje, ker se drugače ta njihova pravica pri odobritvi pogodbe o sporazumu razrešitve fidejkomisa, odnosno pri sodni prisilni razrešitvi fi-dejkomisa ne bo upoštevala, marjVječ.jifti.
bo prepuščeno, da ostvarjajo to svojo pravico po občnih predpisih.
Okrožno sodišče v Celju, odd. Iv kot fidojkomisno sodišče,
dne 14. avgusta 1934.
F 1/29—18	1909—3—1
Oklic.
V zadevi fidejkomisa Marije Kristine Julijane grofice VVildenSteinske v Laškem se v smislu zakona o razrešitvi f idej komisov (»Služb, nov.« z dne
19.	VII. 1934. štev. 164/XLII/407) pozivajo vsi upravičenci do fidejkomisne imovine iz fidojkomiisne listine, da prijavijo podpisanemu sodišču
do 31. januarja 1935 svoje pravice in predlože o tej pravici dokaze, ker bi se drugače njihova pravica pni odobritvi pogodbe o sporazumni razrešitvi fidejkomisa, odnosno pni sodni razrešitvi fidejkomisa samo toliko upoštevala, kolikor, izhaja iz spisov, ki so pred sodiščem, pri čemer se opozarjajo, da imajo do fidejkomisne imovine, 'razrešene fidejkomisne vezi, pravico v smislu §§ 2. in .3. cit. zakona samo tiste v teh določilih navedene osebe, ki so se zatekle na dan 28. junija 1921 po določbah fidejkomisne listine kot fi-dejkomisni posestniki in prvi pričako-valci, če pa so po teni dnevu umrli, njih zakoniti dediči v ravni vrsti neomejeno, stranski vrsti pa do vštete tretje stopnje. Ti upravičenci lahko predložijo v zgoraj določenem roku podpisanemu sodišču pogodbo o sporazumni razrešitvi fidejkomisa. Osebam neznanega bivališča, ki so upoštevne po spisih in po uvodoma citiranem zakonu kot upravičenci do fidejkomisne imovine, so postavi skrbnik.
Dalje se pozivajo oni upravičenci, ki imajo pravice do storitev, ki pristoje na osnovi fidejkomisne listine proti vsakemu fidejkomisnemu posestniku, če so ti na dan 19. julija 1934. leta, ko je dobil gori cit. zakon obvezno moč, živi ali če jih je po predpisih grajanskega zakona smatrati za rojene, da prijavijo do izteka gornjega oklicnega roka svojo pravico in morebitne zahteve, da se ta pravica zavaruje, ker se drugače ta njihova pravica pni ddobritvi pogodbe o sporazumu razrešitve fidejkomisa, odnosno pri sodni prisilni razrešitvi fidejkomisa ne bo upoštevala, marveč jim bo prepuščeno, da ostvarjajo to svojo pravico po občnih predpisih.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., kot fidejkomisno sodišče, dne 14. avgusta 1934.
I R 128/34—1.	1922
Oklic.
Na predlog zapuščine Janeza Svetel ja iz Srednje vasi štev. 13 (0 105/33), zastopane po sodedinji in prevzemnlci Ivani Svetelj, pas. vdovi, istotaim, je dovolilo podpisano sodišče s sklepom od
14.	avgusta 1934, opravilna štev. I R I2o/o4—i, amortizacijo naslednjih uri zemljišču Janeza Svetelja iz Srednje vasi štev. 13, vi. štev. 93, kat. obč. Luče, zagthvupBTCKvpo aaf^ffiatoh terjflitevf
1. Ditriha Vincenca iz cesije z dne
6.	aprila 1836 v znesku 102 fl;
2. Novaka Andreja iz dolžnega pisma z dne 17. decembra 1802 in prisojila i dne 4. januarja 1825 v znesku 200 fl;
3. Na terjatvi ad 2. terjatev Drakslerja Franca v Orehku iz cesije z dne
10.	marca 1840 in cesije z dne 9. maja 1859 v znesku 200 fl s prip., oziroma 190 fl k on v. vel j. s prip.;
4. Mayerja Franca iz poravnave z dne
15.	februarja 1836, št. 364, v znesku 126 fl 38 kr s prip.;
5. Kvederja Tomaža iz poravnave z dne 8. marca 1842 v znesku 150 fl s prip.;
6. na terjatvi ad 5. terjatev Martinak Helene v znesku 71 fl 40 kr., Martinak Martina v znesku 63 fl 40 kr in Martinak Gregorja v znesku 62 fl 40 kr iz priso-jila z dne 18. decembra 1847, št. 4684;
7. Martinak Helene iz ženitne pogodbe z dne 17. februarja 1821 v znesku 215 fl z natuiraliijami;
8.	Logarja Andreja	iz	poravnave	z
dne	11. marca 1843,	št.	67, v znesku
190 fl s prip;
9.	Mayerja Franca	iz	poravnave	z
dne	15. januarja 1836	v	znesku 126	fl
38 kr s priip.;
10. dedičev Ditriha Vincenca iz poravnave z dne 30. junija 1846, štev. 2205, v znesku 102 fl s prip.;
11. Martinak Helene iz dolžnega pisma z dne 10. decembra 1849 v znesku 3 fl 25 kr;
12. Zorman Marije iz dolžnega pisma z dno 3. avgusta 1857 v znesku 150 fl s prip. in
13. Vilfana Janeza iz ženitne pogodbe z dne 27. januarja 1868 ter prisoji la 2 dne 4. januarja 1884, št. 61, v znesku 210 fl.
Vsi, ki mislijo, da imajo kako pravico do teh terjatev, se pozivljejo, da jo pri-glase pri podpisanem sodišču najkasneje do 15. avgusta 1935, ker se bo sicer po brezuspešnem poteku tega roka na zopetno prošnjo predlagatelja dovolila amortizacija vknjižbe za te terjatve bremeneče zastavne pravice in njen izbris.
Srosko sodišče v Kranju, odd. I., dne 14. avgusta 1934
*
III P 670/34-1.	1931
Oklic.
Tožeča stranka Lajovic Mira, posestnica v Ljubljani, Kamniška ulica 20, j? vložila proti toženi stranki Magaroši Mariji, Cermnk, neznanega bivališča, k opr. št. III P 670/34—1 tožbo radi pla' čila najemnine v znesku Din 800—.
I.	narok za ustno razpravo se je dolo; čil na 5. septembra 1084 ob pol 9. uri dopoldne pred tem sodiščem v sobi štev. 16.
Ker bivališče tožene stranke ni 2°*' no, se postavlja g. Benkovič Ivan, vod' ja zemljiške knjige v pok. v Ljubija111’ za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeQ(? nevarnost in stroške, dokler ne nastop1 sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Src »ko sodišče v Ljubljani, odd, iU*.
- dno. 8. avgusU 1934,
I 170/33—14.	1921
Dražbeni oklic.
Dne 21. septembra 1934 do-Poldne ob devetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 6 dražba ne-femičnin: hiše št. 46 v Stani vasi, p. hi, in 1 travnika, zemljiška knjiga Dobračeva, vi. št. 285.
Cenilna vrednost: Din 42.500'—.
Najmanjši ponudek: Don 21.250'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, te priglasiti sodišču najpozneje pri draž-oenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati slede nepremičnine v škodo zdražitelja. ai ie ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča
Sresko 9odišče v Logatcu,
dne 13. avgusta 1934.
I 528/34—5.	191§
Dražbeni oklic.
Dne 21. septembra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sohi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ma-skovec, vi. št. 122, 123, 216 in 206.
Cenilna vrednost: Din 16.000'88.
Vrednost pritikline: Din 950'—.
Najmanjši ponudek: Din 10.668'—.
, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, te priglasiti sodišču najpozneje pri draž-oenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju,
dne 11. avgusta 1934.
1 546/34—4.	1920
Dražbeni oklic.
Dne 21. septembra 1934 d o -Poldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Skrilj, vl. št. 57 in 74.
Cenilna vrednost: Din 3.664'65 (po °dbitku realnih bremen).
Vrednost pritikline: Din 50'—.
Najmanjši ponudek: Din 2.445'—.
Varščina: Din 370'—.
, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, te priglasiti sodišču najpozneje pri draž-oenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati ^ede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klio, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju,
dne 11. avgusta 1934.
$
I 161/34—12.	1859
Dražbeni oklic.
Dme 24. septembra 1934 do-Poldne ob desetih bo pri podpi-
sanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Maribor mesto, vl. št. 332.
Cenilna vrednost: Din 1,711.814'48.
Najmanjši ponudek: Din 855.907'24.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 9. julija 1934.
*
I 1305/33—19.	1852
Dražbeni oklic.
Dne 25. septembra 1934 d o-poldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brusnice, vl. št. 189, 465, 1021.
Cenilna vrednost: Din 64.730'—.
Vrednost pritikline: Din 6100'—.
Najmanjši ponudek: Din 43.152'—.
Pred začetkom d.ražl>e je položiti kot vadij Din 6473'— v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem inestu,
dne 25. julija 1934.
I 459/34—15.	1853
Dražbeni oklic.
Dne 25. septembra 1934 d o-poldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brusnice, vl. št. 558, Hrušica, vl. št. 405, Zajčji vrh. vl. št. 635, Potovrh, vl. št. 546.
Cenilna vrednost: Din 33.604-50.
Vrednost pritikline: Din 370'—.
Najmanjši ponudek: Din 22.403'—.
Pred začetkom dražbe je položiti dinarjev 3361 kot vadij v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 30. julija 1934.
H5
I 397/34—9.	1907
Dražbeni oklic.
Dne 25. septembra 1934 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Slatina, vl. št. 13.
Cenilna vrednost: Din 75.311'—.
Vrednost pritikline: Din 7.452-50.
Najmanjši ponudek: Din 55.177-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 3. avgusta 1934
I 962/34—16.	.	1905
Dražbeni oklic.
Dno 25. septembra 1934 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Zg. Breg, vl. št. 58, zemljiška knjiga d. o. Sp. Breg, vl. št. 25 in 89.
Cenilna vrednost: Din 332.189'—.
Najmanjši ponudek: Din 221.460'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več. uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 3. avgusta 1934.
I 111/33—9.	1906
Dražbeni oklic.
D n e 26. septembra 1934 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Pobrežje, idealna polovica vl. št, 38.
Cenilna vrednost: Din 11.081'40.
Najmanjši ponudek: Din 837'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oldic. ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 3. avgusta 1934.
❖
I 125/34—6.	1834
Dražbeni oklic.
D n e 26. septembra 1934 d o-poldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Ptuj, vl. št. 424.
Cenilna vrednost: Din 116.880'—.
Pritikline ni.
Najmanjši ponudek: Din 58.440'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 31. julija 1934.
I 435/34.	1908
Dražbeni oklic.
Dne 26. septembra 1934 dopoldne ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Slorni, vi. št. 115.
Cenilna vrednost: Din 1.712*—.
Najmanjši ponudek: Din 1.142'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 3. avgusta 1934.
•j.
I 321/34—9.	1917
Dražbeni oklic.
Dne 27. septembra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pilštanj, vi. št. 231 s solastnino do 1/23 zemljišča vi. št. 136, d. o. Pilštanj.
Cenilna vrednost: Din 11.925'—.
Najmanjši ponudek: Din 6.117'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, s:cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem,
dne 17. avgusta 1934.
T 330/34-8.	1916
Dražbeni oklic.
D n e 27. s o p t e m b r a 1934 o b d e-setih bo pri podpis::::em sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pilštanj, vi. št. 350.
Cenilna vrednost: Din 4.367'40.
Najmanjši ponudek: Din 2.912'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem,
dne 17. avgusta 1934.
V I 1529/33—26.	^	#	1876
Dražbeni oklic.
Dne 28. septembra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba ne-
premičnin: I. skupina: hiša št. 45 Notranje gorice z gospodarskimi poslopji, žago, mlinom in zemljiškimi parcelami, z opremo v mlinu, na žagi in v skladiščih; II. skupina: pare. št. 361 in 360 (travnika); III. skupina: pare. št. 928 in 927, k.o. Vrbljenje; IV.skupina: št.1510, k. o. Iška vas (gozd Kamnitec); zemljiška knjiga I. k. o. Brezovica, vi. št. 565, II.,
III.,	IV., Jezero, vi. št. 188.
Cenilna vrednost: I. Din 302.097'—,
II.	Din 64.300-—, III. Din 25.457'—, IV. Din 53.500'—.
Vrednost pritikline: Din 199.012'— (v gornjii cenilni vrednosti že všteta).
Najmanjši ponudek: I. Din 201.398'—,
II.	Din 42.866-67, III. Din 16.971-34, IV. Din 35.666-68.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 26. julija 1934.
*
V I 584/34—8.	1877
Dražbeni oklic.
Dne 28. septembra 1934 d o-poldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše v Mostah, Ciglarjeva ulica št. 41 s stavbnim prostorom in lestev; zemljiška knjiga k. o. Moste, vi. št. 457.
Cenilna vrednost: Din 123.625'—.
Vrednost pritikline: Din 400'— (ki je že všteta v gornji cenilni vrednosti).
Najmanjši ponudek: Din 66.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. ■
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na /uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 1. avgusta 1934.
*
I 515/33—15.	1856
Dražbeni oklic.
Dne 28. septembra 1934 do-poldne ob desetih bo pni podpisanem sodišču v sobi št 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stara ose-lica, vi. št. 36.
Cenilna vrednost: Din 139.751'20.
Vrednost pritikline: Din 10.906'—.
Najmanjši ponudek: Din 93.166'—.
Varščina: Din 13.980'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srosko sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 2. avgusta 1934.
•J;
I 303/34—5.	1858
Dražbeni oklic.
Dne 29. septembra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Križe, vi. št. 313.
Cenilna vrednost: Din 6.500'—.
Najmanjši ponudek: Din 3.333'33.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 3. avgusta 1934.
IX I 936/34-9.	1888
Dražbeni oklic.
Dne 1. oktobra 1934 dopoldne o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnim: zemljiška knjiga Pobrežje, vložna št. 1019.
Cenilna vrednost: Din 43.460'—.
Najmanjši ponudek: Din 28.973'32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 31. julija 1934.
-J;
I 373/34—10.	1707
Dražbeni oklic.
Dne 3. oktobra 1934. d o p o 1 -dne ob osmih bo pri podpisanem sedišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnim: zemljiška knjiga k. o. Škalce, vi. št. 233, zemljiška knjiga k. o. Resnik, vi. št. 18.
Cenilna vrednost: Din 14.441'15.
Vrednost pritikline: Din 450'—
Najmanjši ponudek: Din 9.627'44.^
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d raž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, Id je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Konjicah, odd. IL, dne 12. julija 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Opisale so so izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
835.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934.
Besedilo: A. Goreč, družba z o. z.
S sklepom oljenega zbora družabnikov ®d 11. maja 1934 spremenila se je družbama pogodba v odstavku »Petič«.
Dva poslovodji kolektivno zastopata družbo ter podpisujeta njeno tvrdko na način, da od kogarkoli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedniu tvrdke pristavita lastnoročno svoj podpis.
. Izbrišeta se poslovodji Ogrin Franc jn Kocbek Viktor, vpišeta pa poslovodji *ng. Killer Vilko,' ravnatelj v Zagrebu, Martičeva ulica 29, Killer Albert, jurist v Ljubljani, Nunska ulica 21.
Okrožno kot trg. Sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. avgusta 1934.
Fi 511 — Kg C IV 211/2.
836.	*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934. .Besedilo: Hranilnica Dravske bano-D«e, Ljubljana.
, Izbriše se član upravnega odbora Hri-“ar Rado, vpiše pa član upravnega od-J/ora Pipan Ivan, posestnik v Vižmairjih st. 27.
^krožno kot trg. Sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. avgusta 1934.
Fi 708 — Rg A VI 143/15
*
837.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934.
Besedilo: Jugo-Avto, družba z o. z. p Izbriše se poslovodja dr. Muhleisen . ik, vpiše pa poslovodja ing. Mtihl-®*®&n Artur v Ljubljani, Tyrševa c. 36. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. avgusta 1934,
Fi 745 — Rg C I 151/21
* *
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934.
Besedilo: Komisija in trgovina z uS-Union, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Kattan Kalmi, Liše pa novi poslovodja Mlinar A.^ Ed-,:ird, trgovec, sedaj v Beogradu, Kara-lordjeva ul. 49.
krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. avgusta 1934.
Fi 718 - Rg C V 108/5
"• - *
839.
§odež: Ljubljana.
Ban vpisa: 6. avgusta 1934.
Besedilo: »Standard« družba z 0. z.,
prodaja izdelkov tovarn Carl Pollak d. d.
Izbriše se dosedanji prisilni upravnik D er ta 11 i Pavel, ter vpiše novo imenovani prisilni upravnik ing. Baudaž Alojzij, uslužbenec higienskega zavoda v Ljubljani.
Okrožno kot trg. Sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dno 4. avgusta 1934.
Fi 700 — Rg C IV 282/38
*
840.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934.
Besedilo: Ign. Vok.
Vpiše se Voku Igu (Ignaciju) mlajšemu. trgovčevemu sinu v Ljubljani, podeljena prokura.
Okrožno kot trg. Sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. avgusta 1934.
Fi 710/34 — Rg A III 47/2
*
841.
Sedež: Maribor, Sedež glavnega zavoda Kranj.
Dan vpisa: 11. avgusta 1934. Besedilo: Kokra, tekstilna d. d., podružnica Maribor.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 30. decembra 1933 se je družba razdražila in prešla v likvidacijo. Lilci-datorja dosedanja člana upravnega sveta dr. Sabothy Beno in dr. Ženko Franc, odvetnika v Kranju.
Likvidacijska firma: Kokra, tekstilna d. d., podružnica v Mariboru v likvidaciji.
Podpis firmo: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo.
Likvidatorjema se naroča, da izvršita in sodišču izkažeta tekom 2 mesecev trikratni poziv upnikom v »Službenem listu« v smislu čl. 243 trg. zakona.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 11. avgusta 1934.
Rg B II 28/9
*
842.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 11. avgusta 1934. Besedilo: Valentin Stampach & Co. Obratni predmet: trgovina z lesom na debelo.
Izstopil je družabnik H e i n t z Edmund.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 11. avgusta 1934.
Reg A III 237/4
*
843.
Sedež: Moste pri Ljubljani.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934.
Besedilo: Union kisarna, družba z
o.	z.
Po sklepu obč. zbora od 19. 7. 1934 se j© izpremenil odstavek »Četrtič« družbene pogodbe.
•Načelstvo dražbe sestoji iz enega ali več poslovodij.
Vsak poslovodja zastopa dražbo samostojno 111 podpisuje zanjo na ta način, da pisanemu, tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi svoj podpis.
Izbriše se poslovodja Schvveiger Florijan.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. avgusta 1934.
Fi 715 — Rg C IV 207/3 *
84-1.
Sedež: Vrhnika.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934.
Besedilo: Jos. Kunste].
Vpiše se Kunst hi	Vinku, trgovcu
na Vrhniki, podeljena prokura. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. avgusta 1934.
Fi 675 — Posam. II 78/13
Izbrisale so se nastopne firme:
845.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 6. avgusta 1934. Besedilo: Josip Ivančič.
Obratni predmet: konfekcijska industrija in zaloga manufakturnega blaga.
Zaradi opusta trgovine.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. avgusta 1934.
Fi 731 — Rg A VI 10/7 *
846.
Sedež: Majšperk.
Dan izbrisa: 11. avgusta 1934. Besedilo: Tvornica strojil, družba z
o.	z. v Majšperku.
Zaradi fuzije z delniško družbo. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. avgusta 1934.
Rg C I 45/21 *
847.
Sedež: Ormož.
Dan izbrisa: 11. avgusta 1934. Besedilo: Kautzhammer J. N. Obratni predmet:	trgovina	z	želez-
nino.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. avgusta 1934.
Rg Pos 154/4 *
848.
Sedež: Žužemberk št.63.
Dan izbrisa: 9. avgusta 1934/ Besedilo: Alojzij Vehovec.
Imetnik firme: Alojz Vehovec v Žužemberku št. 63.
Obratni predmet: krčma, mlin in žaga.
Zaradi opusta obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 9. avgusta 1934.
Fi 138/34 — Pos I 124/2
849.
Sedež: Žužemberk.
Dan izbrisa: 9. avgusta 1934. Besedilo: Ivan Vehovec.
Obratni predmet: mlinarska obrt. Imetnik firme: Ivan Vehovec v Žužemberku št. 132.
Zaradi opusta obratovanja že od leta 1929.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 9. avgusta 1934.
Fi 139/34 — Pos. I. 86/2
Ypisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
850.
Sedež: Gaber je.
Dan vpisa: 11. avgusta 1934.
Besedilo: Pašna zadruga agrarnih kolonistov v Gaberju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Namen zadruge je povzdigniti živinorejo zadružnikov. Naloga zadruge je:
1. skrbeti za skupne pašnike in živino zadružnikov,
2. skrbeti za to, da se ti skupni pašniki izboljšajo z odstranitvijo grobelj, gnojenjem itd.,
3. voditi potrebne knjige, posebno tudi knjige o uporabi pašnikov po zadružnikih.
Zadružna pogodba (statut) z dne 24. julija 1934.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po razglasitvi na objavni deski v poslovnem prostoru zadruge.
Načelstvo sestoji iz 6 zadružnikov. Člani načelstva so:
1. Vučko Štefan, posestnik v Gaberju št. 125 (načelnik),
2. Balažič Matija, posestnik v Gaberju št. 105 (podnačelnik),
3. Hojzan Andrej, posestnik v Gaberju št. 121 (tajnik in blagajnik).
4. Krampač Ivan, posestnik v Gaberju št. 120,
5. Smej Blaž, posestnik v Gaberju št. 139,
6. Tratnjek Štefan, posestnik v Gaberju št. 116.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Firmo podpisujeta skupno po dva člana načelstva na ta način, da se podpišeta pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo zadružne tvrdke.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
. odd. III., dne 11. avgusta 1934.
Fi 32/34 — Zadr V 58/1
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
851.
Sedež: Komenda.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934. Besedilo: Mlekarska, zadruga v Ko-
mendi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
I.	Na občnem zboru dne 8. aprila 1934 so bila sprejeta nova pravila.
Namen zadruge je, da v komendski fari in oko! ici pospešuje živincirejstvo in mlekarstvo.
V ta namen zadruga:
1. gradi potrebne zadružne prostore in nabavlja stroje za izdelovanje mlečnih izdelkov;
2. prevzema od svojih zadružnikov mleko, izdeluje mlečne izdelke ter vse to razpečava.
Svoja oznanila izvršuje zadruga z razglasi, nabitimi v uradnih prostorih zadruge, ali po razpisu v glasilu »Narodni gospodar«.
II.	Izbrišejo se člani načelstva Brgant Ivan, Strehovec Jože in Pogačar Janez; vpišejo pa člani načelstva:
Škofič Franc, posestnik in mlinar v Kaplji vasi št. 9,
Sršen Franc, posestnik v Potoku št. 4,
Korbar Boštjan, posestnik na Klancu št. 27.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. avgusta 1934.
Fi 509/34 — Zadr III 277/47.
*
852.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934.
Besedilo: Tiskovno društvo v Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Malnar Josip in Watzl Franc; vpišeta pa člana načelstva Šarec Alojzij, župnik im duhovni svetnik v Šmartnem pri Kranju, in Ogrizek Andrej, posestnik in trgovec v Kranju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. julija 1934.
Fi 896 — Zadr VIII 40/22.
*
853.
Sedež: Krog.
Dan vpisa: 11. avgusta 1934.
Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Krogu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Kreft Franc in Kreft Ignac; vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Zi-tek Jožef, posestnik v Krogu št. 109, in Voros Štefan, posestnik v Krogu št. 121.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 11. avgusta 1934.
Zadr. IV 95/8.
*
854.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934.
Besedilo: Hranilna posojilnica »Moj dom«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 8. julija 1934 so bila sprejeta nova pravila,
Namen zadruge odslej:
Zadruga ima namen razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljšati, zlasti vzpodbujati k varčnosti in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojini članom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva.
Ta namen dosega zadruga s tem, da:
a) sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge v tekočem računu;
b) si pridobiva nadaljnja denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom;
c) daje svojim članom posojila; č) oskrbuje iukaso;
d) eskontira menice;
e) izdaja po možnosti lastno glasilo in prireja predavanja;
f) ustanavlja podružnice in poslovalnice.
Načelstvo sestoji iz predsednika, podpredsednika ter 5 do 10 odbornikov.
Oznanila se izvršujejo z razglasi, nabitimi v uradnih prostorih zadruge in po razpisu v lastnem glasilu.
Izbrišejo se člani načelstva dr. Kažem Joahim, Šimnič Mirko in Dolšek Albin; vpišejo pa člani načelstva: dr. Lajovic Ladislav, zavarovalni ravnatelj v Ljubljani, Dvoržakova 8,
Čepin Josip, davčni upravitelj v pok. v Ljubljani, Zrinskega 6, in Petrič Viktor, uradnik Trbovlje-Loke št. 170.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. avgusta 1934.
Fi 698 — Zadr X 244/9.
*
855.
Sedež: Ljubliana.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934. Besedilo: Zadružna klet, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbrišeta se člana načelstva Fran Pezdir in Jevšnik Franc; vpišeta Pa člana načelstva: Kosec Ivanka, Zaloška cesta 15, in dr. Loretto Fran v Ljubljani, Pražakova ulica 3.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. avgusta 1934.
Fi 743/34 — Zadr X 441/2.
*
856.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934. Be&edito: »Zaščita«, registrovana druga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbrišejo se člani načelstva dr. Kob® Ernest, Jeras Ivan, Vydra Arnold m Cesnik Venčeslav; vpišejo pa se član* načelstva:
Cihlar Josip, tovarnar,
Škrbec Franjo, trgovec,
Bavdek Vlado, bančni ravnatelj pok., vsi v Ljubljani, in	.
Knez Andrej, posestnik na Šujici P1^ Dobravi.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljalll‘ odd. III.,
dne 4. avgusta 1934.
Fi 702 - Zadr X 387/3.
857.
Sedež: Logatec.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934. Besedilo: Mlekarska in sirarska zadruga logaška, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Vpiše >se za sopodpisovanje pooblaščeni nameščenec zadruge Slave Ludo-viik.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. avgusta 1934.
Fi 677/34 — Zadr I 117/58.
❖
858.
Sedež: Lukovica.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Lukovici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vpiše se za sopodpiisovanje v smislu § 24. zadr. pravil pooblaščeni nameščenec zadrugo Jeretina Mihael, posestnika sin v Rafolčah št. 24.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. avgusta 1934.
Fi 625 — Zadr III 223/45.
*
859.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 11. avgusta 1934. Besedilo: »Delavski dom« registrova-»a zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Ceh Alojz in Gradišnik Avgust; ^ptše pa novo izvoljeni član načelstva Vidovič Stanko, tajnik v Mariboru, Gledališka 10.
Zadružna pravila so se izpremenila v § 4.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 11. avgusta 1934.
Zadr. IV 81/9.
860.
*
Sedež: Stražišče pri Kranju.
Dan vpisa: 6. avgusta 1934.
Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Stražišču pri Kranju, registro-Vatta zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Bajželj Peter; vpiše pa član načelstva Benedik "OŽef, preddelavec v Stražišču.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. avgusta 1934.
Fii 680 - ZadT VIII 142/15.
Konkurzni razglasi
861.
V 42/34—2.	1932
Poravnalni oklic.
, Uvedba poravnalnega postopanja o vjtovini Goldnerkreuza Hermana, po-tegniika na Rečici 82 pri Bledu.
Poravnalni sodnik: dr. Štular Josip, *wrešina sreskega sodišča v Radovljici.
fteravnaluri upravnik: Kobler, Fran, ^*vetntk K Radovljici,
Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Radovljici dne 20. septembra 1934 ob 9. uri. Rok za ogla-sitev do 15. septembra 1934 na sresko sodišče v Radovljici.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 18. avgusta 1934.
862.
Por 14/34—7.
1928
Sklep.
V poravnalni zadevi prezadolženca Zemljiča Franca, trafikanta, in njegove žene Zemljič Marije v Slovenjgradcu se imenuje za poravnalnega upravitelja namesto že imenovanega dr. Bratkoviča, odvetnika v Slovenjgradcu, ki se s tem razrešuje dolžnosti, dr. Schreiber Hinko, odvetnik v Slovenjgradcu.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 20. avgusta 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 1309/22—1934.	1871—3—3
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine, V. No. 3971/2 z dne
16.	julija 1934, v skrajšanem roku 10 dni drugo javno pismeno ofertno licitacijo za pretlakovanje Srednjega dela državnega mostu čez Dravo v Mariboru v km 136.165 državne ceste št. 50 z impregniranimi lesenimi kockami.
Stroški dela so preračunani na znesek Din 287.620’—■
Licitacija Se bo vršila dne 27. avgusta 1934 ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51.
Kavcija znaša za naše državljane Din 29.000’—, za tuje pa Din 58.000’—.
Načrti, proračun, splošni in posebni pogoji so na vpogled v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru.
Popolni razglas glej v številki 169 »Službenih novin« z dne 25. julija 1934 in v kosu 59. »Službenega lista Dravske banovine« z dne 25. julija 1934.
Sresko načelstvo v Mariboru lovi brog, tehnični razdelek, dne 11. avgusta 1934-
1910
*
Razpis.
1923
Občina Sv. Miklavž, srez Ptuj; razpisuje službo pragmatičnega občinskega delovodje.
Prošnje, opremljene z dokazila v smislu čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom cnega meseca po objavi v »Službenem listu«. Kvalifikacija: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šele.
Uprava občine Sv. Miklavž, dna 12^uv£jtsia. 1034,
Narodna banka 1927 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. avgusta 1934. Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . 1.924,584.160-87 (-f20,22o.347’23; Devize, ki niso v podlogi 22,855.824’Gl (—11,418.584’43) Kovani no-
veo v niklju 2G3,060.688’50 (+15,857.944’—) Posojila . . 1.827,283.162-64 (+ 6,756.168’93) Vrednostni
papirji . .	17,795.738’34
Prejšnji pred-
jemi državi 1.719,573.220’12 (+	124.382’43)
Začasni pred-jemi gl. drž.
blagajni .	600,000.000’—
Vrednosti re-
zervn. fonda 88,849.504’03 Vrednosti ostalih fondov ...	11,957.946-54	(+	48.000’—)
Nepremičnine ... .	156,633.945-75	(+	296.754’15)
Razna aktiva 170,588.996’66 (+ 7,989.207’33)
6.803,183.187*96 Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000’—
Rezervni
fond . . .	105,306.596-28	(+	75’—)
Ostali fondi 16,185.005*71 (+	1.849’—)
Novčanice v
obtoku . . 4.151,799.225’— (—25,369.535’—) Obveze na
pokaz . . 1.260,994.132-01 (+82,674.589’60) Obveze z rokom . . .	851,593.899-01	(—	9,700.000’-)
Razna pasiva 238,304.329’95 (— 7,727.758’96)
6.803,183.187-96
Obtok in obveze . . . 5.412,793.357-01 Celotno kritje . . . 35’55°/0 Kritje v zlatu . . . 33’29°/0
Obrestna mera:
po eskomptu	6V2°/o
po zastavah: na zlato in varante ...... 6V2V0
na vrednostne papirje...............................7V2°/o
*
1315/1-34.	1904—2—1
Prodaja lesa
(tramov, hlodov, drv).
Zač. državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani prodaja v skrajšanem roku poiern pismene ofertne licitacije iz svojih gozdov:
A. Kočevje ca 45.000 komadov tesanih tr 111 o v (ca 7000 m3), ca 4500 komadov jelovih hlodov (ca 2000 m3);
B. Straža pri Novem mestu ca 8500 komadov tesanil» tramov (ca 1500 m3);
C. Rogatec ca 700 m3 porabnega mehkega, ca 480 m3 porabnega bukovega lesa in ca 7700 prm bukovih drv — vse na panju.
Natančni pogoji, razpisi in formularji ponudb so na razpolago pri zač. državni upravi razlaščenih gozdov v Ljubljani, Stari trg 34/11, in pri Šumakih upravah razlaščenih gozdov v Kočevju, odnosno Straži, odnosno Logu pri Rogatcu.
Začasna drž. uprava razlaščenih veleposestniških gozdov Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. avgusta 1934.
Štev. 3587.
18G5—3—3
Razpis nabave.
Ker prva pismena licitacija za nabavo mesnih izdelkov in ma*ti, perutnine, jajc in rib ter mleka in mlečnih izdelkov, ki se je vršila dne 3-, odn. 4. avgusta 1834, ni uspela, se razpisuje v smislu čl. 94. zak. o drž. računovodstvu
II.	pismena licitacija za nabavo zgoraj navedenih živil na dan 30. avgusta 1934 ob 11. uri dopoldne v pisarni uprave zavoda.
Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine kavcije, daje uprava zdravilišča.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici,
dne 8. avgusta 1934.
❖
Štev. 266/273.	1892	3—2
Razpis
nabave za bolnico za duševne bolezni v Novem Celju.
Za nabavo špecerijskega blaga in hišnih potrebščin v času od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935 razpisuje uprava bolnice prvo pismeno licitacijo, ki se bo vršila po določilih zakona o državnem računovodstvu, odnosno pravilnika za njega izvrševanje v pisarni zavoda v Novem Celju v četrtek dne 20. septembra 1934 ob 11. uri.
Ako bi ta licitacija ne uspela, bo dne 10. oktobra 1934 istotam in ob isti uri druga pismena licitacija.
Za pogoje, višino kavcije in druge podrobnosti se izve pni upravi bolnice v Novem Celju.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 14. avgusta 1934.
Št. 266/272.
*
1891 3—2
Razpis
nabave premoga v Novem Celju.
Za nabavo premoga za bolnico v Novem Celju od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935 so razpisuje prva pismena licitacija, ki se bo vršila po določilih zakona o državnem računovodstvu v pisarni bolnice v Novem Celju v petek, dne 21. septembra 1934 ob 11. uri.
Če ta licitacija ne uspe, bo druga dne
11.	oktobra 1934 istotam in ob isti uri.
Pogoje, višino kavcije in druge podrobnosti pove uprava bolnice v Novem Celju.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem »-olju, dne 14. avgusta 1934,
*
H.	F. 2007/1—1934.
1913
Razpis.
Oblastna uprava bolniškega f onda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani razpisuje na podlagi pravilnika za zdrav-
niško službo bol,n. fonda drž. prometnega osebja naslednje službe zdravnikov:
I. službe honorarnih prometnih zdravnikov s sedežem:
1. na Jesenicah,
2. v Ljubljani za rajon II.,
3. v Ljubljani za rajon IV., oba rajona se bosta glede obsega malo izpre-m eni la,
4. v Mariboru za rajon I;
II. službo specialista za notranje tin pljučne bolezni v Mariboru;
III. službo drugega pogodbenega zobozdravnika v Ljubljani.
Komipetenti za ta mesta morajo:
a) biti doktorji vsega zdravilstva z diplomo, ki velja v naši državi,
b) biti državljani kraljevine Jugoslavije,
c) biti popolnoma vešči slovenskega ali srbskega jezika,
č) imeti splošno in lokalno pravico prakse,
d) biti zdravi in imeti zmožnost razločevanja barv,
e) dati pismeno izjavo, da pristanejo v polnem obsegu na omenjeni pravilnik,
f) predložiti detajliran curriculum vitae z navedbo sedanjih služb. Za vsako službo morajo navesti koliko imajo cd nje mesečnih dohodkov in vse navedbe podkrepiti z akademsko častno besedo. Če je kompetent v državni ali samoupravni službi, mora poleg tega še predložiti dovoljenje za sprejem v službo pni bolniškem fondu. Kompe-tentd pod II. morajo predložiti dokaz, da imajo naslov specialista za notranje in pljučne bolezni, kom peten ti pod III. pa dokaz, da imajo naslov specialista za zobne in ustne bolezni. Kompetenti pod I. pa morajo po možnosti stanovati v rajonu.
Zdravniki, ki so stari nad 60 let, se ne bodo upoštevali. Zaradi tega naj prosilci predlože tudi rojstni list.
Pravilnik za zdravniško službo bolniškega fonda drž. prometnega osebja je na vpogled pri načelnikih postaj Jesenice, Ljubljana gl. kol. in Maribor gl. kol. ter pri podpisani upravi, ki daje tudi natančnejše informacije.
Z dokumenti popolnoma opremljene in po predpisih kolkovane prošnje naj prosilci vlože do 10. septembra 1934 na oblastno upravo bolniškega fonda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, Celovška cesta 4. Onim, ki so že svojčas vložili prošnje za rajon I Maribor in pa za mesto drugega zobozdravnika v Ljubljani, pa še niso dobili vrnjenih dokumentov, ni treba predlagati posebnih prošenj, ampak naj predlože le nekol-kovane izjave, da še reflektiirajo na zar prošeno službo.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri
direkciji drž. železnic v Ljubljani,
dne 17. avgusta 1934.
Štev. 1124/34.	1929
Objava.
Gospod dr. Veble Andrej, advokat v Brežicah, se je dne 14. avgusta 1934 preselil s svojo pisarno v Maribor, Aleksandrova 30.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1934. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko 1. r.
Razne objave
1915—3-1
Naznanilo likvidacije in poziv upnikom.
Kokra, tekstilna d. d. v Kranju, i°
na svojem izrednem občnem zboru * dne 30. decembra 1933 sklenila likvidacijo. V smislu čl. 243. trg. zak. pozi/' lje vse svoje upnike, da prijavijo svoje terjatve.
K ran j,, dne 18. avgusta 1934.
Kokra, tekstilna d. d., Kranj, v likvidaciji.
^ ,
1925 3-1
Poziv upnikom.
Tvrdka »Čadež & Kornp«, d. z o. z. v' Ljubljani, Miklošičeva c. 36, se je ra z; družila in prešla v likvidacijo. Upnik' se pozivajo, da predlože oven. terjatve v zakonitem roku podpisanemu likvidatorju.
Ljubljana, 20. avgusta 1934.
Gale Viljem s. r..
Rožna dolina cesta V/36’
*
1924
Objava.
Izgubil sem odlok kralj, banske upr8' ve II. v. 12522/1 z dne 11. maja 1933, 9 katerim mi je bilo dovoljeno bivanje v kraljevini Jugoslaviji za nedoločen čas-Proglašam ga za neveljavnega.
Domova, due 8. avgusta 1934.
Kngcr Franc s. r.,	.
Domova, pošta Moškanjcl‘
*
1933
Objava.
Izgubil sem dovoljenje za zaposleni® v kraljevini Jugoslaviji, izdano od k'"1^ Ijevske banske uprave v Ljubljani d"
4.	julija 1931, št VI — 24.469/3. f? ime: Kariž Zdravko, rodom iz Trs' ’ Proglašam ga za neveljavno.
Kariž Zdravko s. r-
*
Objava.	.
Izgubil sem orožni list in legitimni, za zaprisežene lovce, izdana od sre/k^ ga načelstva Maribor, ter ju progi89® za neveljavna.
Konrad Repolusk 6. r*’
Ruše.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani.
Paka In zalaga Tiskarna Merkur s Ljubljani; pjen predstavnik; P. Mikalek s Ljubljani.