Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Trst, Ul. Martiri della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431.Poštni t. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 30 lir.—
naročnina: tromese6na lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600-pol-letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedisione in abb. postale I. gr.
ŠT. 251
TRST, ČETRTEK 7. MAJA 1959, GORICA
LET. Vlil.
KAJ JE PRINESEL LETOŠNJI PRVI MAJ
Praznovanje dneva nekoč in v naši dobi
Delo je temelj bodočega družbenega reda - Ideološka nasprotja ostanejo.
Med nami žive še ljudje, ki se spominjajo prvega maja kot vsakoletnega dneva strahu. Prvič so ga kot svoj praznik obhajali z javnimi obhodi leta 1886 ameriški delavci v Chicagu. Pri tej priliki je prišlo do uličnih izgredov, v katerih je 17 oseb zgubilo življenje, 110 jih je pa bilo ranjenih. Pozneje so še štiri voditelje ameriškega delavstva usmrtili.
In ravno krvavi dogodki v Chicagu so bili povod, da je socialistična internacionala v Parizu sklenila proglasiti 1. maj za dan delavcev, ki naj se vsako leto obhaja v vseh deželah in med vsemi narodi po svetu. Ta dan morajo delavci na ves glas terjati od države, da uvede v podjetjih obvezni 8-urni delavnik ter ugodi tudi drugim socialnim zahtevam proletariata, katere se nam dandanes zde same po sebi umljive ter so zaradi tega v sleherni omikani deželi že zdavnaj uresničene.
KAKO JE BILO PRED 70 LETI
V	našem času se glasi skoro neverjetno, za kaj vse so se delavci tedaj (pred 70 leti) morali še boriti: tako so poleg 8-urnega delavnika na primer terjali, naj se prepove podjetjem zaposlovanje otrok izpod 14. leta starosti in zabrani nameščanje žensk v industrijah, kjer način dela škodljivo vpliva na ženski organizem, čudno se danes tudi sliši, da so delavci tedaj zahtevali, naj se jim mezda izplačuje v denarju in ne v blagu ali jestvinah.
Nekateri industrialci so namreč v okviru podjetja ustanovili posebne trgovine, v katerih so prodajali delavcem živila in druge potrebščine in pri tem seve zaslužili. Blago je nadomeščalo plačo. Tako je kapitalist na dvojen način izkoriščal proletarske družine: dajal jim je prenizke plače in vrh tega služil na njih pri prodajanju življenjskih potrebščin.
Kaj je bilo pravičnejše od zahteve, da se mezda izplačuje v denarju, s katerim si delavec nabavi potrebščine, kjer koli misli, da so boljše in cenejše? Toda tem in vsem ostalim upravičenim zahtevam delavstva so se tedaj podjetniki v pretežni večini trmasto postavljali po robu. Delavcem so grozili z odpustom iz služb, če bodo 1. maja »samovoljno« odložili delo ter praznovali. Tako je Še leta 1906 bilo v Nemčiji po 1. maju odpuščenih nič manj kot 49.000 delavcev in nameščencev.
VOJAŠTVO V PRIPRAVLJENOSTI
Vlade so bile tiste čase pod odločujočim vplivom bogatašev, tako da so delavci imeli proti sebi poleg kapitalistov vsa oblastva. Prvega maja so nanje pošiljali policijo in,
če je bilo treba, celo vojaštvo, ki je še v prvih letih našega stoletja bilo ta dan zbrano po vojašnicah v strogi pripravljenosti. Ker je utegnilo priti do uličnih nemirov, so mnogi ljudje preživeli 1. maj v pravem strahu. Plašljive matere so otrokom prepovedale iti v šolo ter jih raje pridržale doma.
Ce so prvega maja zvečer javili dopisni uradi, da je dan potekel brez nasilstev in krvolitja, se je vse oddahnilo. Tako je bilo v Franciji, Nemčiji in drugih državah ter tudi v Italiji. Kako so se medtem globoko spremenile socialne razmere, je pa že vidno n. pr. po tem, da imajo vojaki danes v Italiji 1. maja prost dan in prejmejo boljše obroke hrane. Prvi maj je postal državni praznik in zato so ta dan šole zaprte, delo počiva na sodnijah in v vseh uradih. Praznovanje se je raztegnilo od industrijskih delavcev na neposredne obdelovalce zemlje in vse kmečko prebivalstvo.
DVA VAŽNA ZAKONA
Segnijeva demokrščanska vlada je hotela letošnji 1. maj proslaviti tudi z nekaterimi pomembnimi dejanji. Parlamentu je nekaj dni prej predložila v odobritev dva daljnosežna zakonska ukrepa. Prvi se tiče plač državnih uradnikov, deželnih, pokrajinskih in občinskih nameščencev ter oseb, zaposlenih pri zavarovalnih zavodih.
S tem zakonom se bodo njihovi prejemki zvišali. Toda važnejše kot povišek, ki znaša
nekaj tisočakov mesečno, je neko drugo določilo, nanašajoče se na bodočnost: od leta 1960 dalje se tem uradnikom in nameščencem ne bo treba več naporno pogajati in boriti z vlado za ponovno povišanje plač, ako medtem nastane draginja ter znatno poskočijo cene življenjskim potrebščinam. To pojde odslej samo od sebe in bo le stvar statistike. Brž ko bo uradno dognano, da raste draginja, bo država dolžna temu primerno zboljšati prejemke prizadetim osebam.
Drugi zakon se tiče delavcev in nameščencev v zasebnih podjetjih. Ti so si do danes pomagali na ta način, da so sklepali z delodajalci kolektivne pogodbe o plačah in vseh delovnih pogojih. Pogajanj niso vodili in podpisovali poedini delavci, temveč njihovi sindikati, tako da je bil posameznik rešen te skrbi in se je zanj zavzemala ter ga ščitila njegova strokovna organizacija. Toda navzlic temu je bila kolektivna pogodba še vedno zasebna stvar, ki se je tikala le delavcev in podjetnikov.
Z novim zakonom se pa bo položaj bistveno spremenil: parlament je dal vladi pooblastilo, da v enem letu proglasi kolektivne pogodbe za obvezne državne zakone. Njihovo kršenje ne bo več zasebna zadeva delodajalcev in delojemalcev, ampak javna, državna zadeva. Za podjetnike, ki ne spoštujejo pogodb, so predvidene zelo težke denarne kazni.
Splošno odobravanje
Oba ukrepa pomenita veliko socialno pridobitev, za katero gre zasluga Segniju in njegovi vladi.. Slične načrte je imel sicer že Fanfani, izvedel jih je pa Segni, da dokaže, kako krivični so očitki, da je njegova vlada krenila na pot socialnega nazadnjaštva.
Važni zakonski predlog je parlament odobril domala enodušno, kajti zanj je glasova-
lo	456 poslancev, proti pa le 19, in sicer liberalci. V tem vprašanju so se znašli torej na isti črti vsi: od fašistov in monarhistov do demokristjanov in komunistov. Tudi ta dogodek dokazuje, kako se pravice delavcev in sploh dela v svetu čedalje bolj uveljav-jajo in preobrazujejo sodobno družbo. S tem se je seveda tudi pomen in značaj 1. maja močno predrugačil.
Kdo bi si bil mogel, recimo še leta 1910, misliti, da bo Cerkev proglasila prvi maj za dan, posvečen sv. Jožefu delavcu, in, če bi slučajno padel na petek, dovolila vernikom, da uživajo mesne jedi? Letos je papež prvič v zgodovini daroval v cerkvi sv. Petra slo-
vesno mašo za delavce vsega sveta ter jih vzpodbujal v njihovi borbi za'socialno pravičnost.
RAVNOTAKO V KREMLJU KOT V VATIKANU
In tako smo doživeli, da je prvi maj postal edini praznik, ki se dandanes obhaja ravno tako v Pekingu in Moskvi kot v Parizu in Londonu, ravno tako v Kremlju kot v Vatikanu. Postal je vsečloveški, svetovni, res vesoljni praznik dela, združujoč vse ljudi in tudi najhujše svetovnonazorne nasprotnike v eni osnovni težnji in misli: da je edino delo podlaga človeške družbe in pogoj njenega napredka ter zategadelj izključni izvor pravic, ki pritičejo posameznikom v človeški skupnosti.
Ta v svojem bistvu prakrščanska misel, saj je v sv. pismu čitati temeljni stavek: »Kdor ne dela, naj tudi ne je«, v našem času zmaguje in bo vtisnila pečat bodočemu družbenemu redu. Niti plemiški rod niti boga-
(Nadaljevanje na 3. strani)
99
Kanton yTicino v vajo Italijani, je že več ko 30 let predmet javnih razprav, kako ohraniti in učvrstiti ondotno ošibelo italijanstvo. Ker smatrajo Švicarji italijanstvo Ticina za kulturno vrednoto, ki spada k duhovnemu bogastvu vse države, se za nje ohranitev zavzemajo ne le Italijani, marveč tudi Nemci. Tako je pisatelj Jakob Biihrer priobčil posebno razpravo pod naslovom »Moč šibkih v državi« (Die Maeht der'Schvvachen in dor Eidge-nossenschaft), v kateri razlaga, kaj je treba storiti, da se okrepi italijanski značaj Tici-na.
V	ta namen ne zadostuje, pravi, da se italijanščina priznava kol uradni jezik na sodnijah in v vseh uradih ter da se šolska mladina poučuje v materinščini. Potrebno je naredili mnogo več, ker narodi čestokrat
Važen Kardeljev govor
Na 9. zasedanju Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) je imel podpredsednik vlade Kardelj v Beogradu govor, ki je vzbudil veliko pažnjo tudi v inozemstvu. Posvečen je bil kmetijstvu.
Primanjkljaj v jugoslovanski zunanji trgovini, je ugotovil Kardelj, izvira iz tega, da mora država uvažati živila iz tujine. Zadnja leta je to povzročalo često več ko 70 odstotkov celokupne zgube. Zategadelj je vlada sklenila narediti vse, da se dvigne poljedelska proizvodnja. V to delo ne bo vpregla le državnih posestev in zadrug, temveč tudi zasebnike, toda ne z upravnimi ukrepi, temveč zgolj z gospodarskimi sredstvi.
Zasebno kmečko posest bo država čvrsto zaščitila. V nekaterih socialističnih državah je še zmerom v veljavi Stalinov sistem prisilnega podružabljenja zemlje, toda jugoslovansko izkustvo je dokazalo, kako težke politične in gospodarske posledice izhajajo iz takega sistema. To je vzrok, je rekel Kardelj, zakaj začenjajo tudi druge socialistične države polagoma opuščati stalinsko zamisel kolhozov.
7/riVcf/i/if \fliivvnvi
Voditelji manjšine so sklenili poslati obširno pritožbo zoper kršenje avstrijske mirovne pogodbe dunajski in beograjski vladi ter vsem zavezniškim državam, katere so pogodbo podpisale. Novi šolski zakon, je dejal dr. Franc Zvvitter, uvaja ponovno germanizacijo koroških Slovencev, kakor sta jo po načrtu uganjali že stara monarhija in avstrijska republika.
Dunajska vlada očitno gazi mirovno pogodbo tudi s tem, da trpi na Koroškem šovinistične organizacije, katerih edini namen je se boriti proti Slovencem, čeprav bi po določilih pogodb morala taka društva — prepovedati in razgnati. Slovenci niso iz Marshallove pomoči prejeli niti vinarja in ravno tako niso še dobili nobene odškodnine za vso gmotno škodo, ki so jo utrpeli med vojno od nacistov.
Koroška je, kol uradni krogi sami priznavajo, najbolj zaostala dežela v državi.
pešajo tudi zavoljo upadanja svoje notranje življenjske sile. Zato je treba njihovo narodno zavest poglabljati na primer s tem, da se poveča število ljudskih knjižnic ter sploh vzbuja med prebivalstvom veselje do knjige, da se podpirajo pisatelji iz Ticina in tako dalje.
Italijanstvo ni le dediščina očetov, ki jo je treba očuvati, temveč vrednota, katero je potrebno vedno iznova ustvarjati in množiti.
, Kolika razlika med razmerami v Švici in j v Italiji! Kje najdeš pri nas moža, ki bi se j zavzemal za širjenje slovenskih čitalnic in | podpirali slovensko kulturo z namenom, da se ohrani in krepi slovenska zavest? Tak Italijan se ni še rodil, čeprav bi se ravno v pomoči šibkim izražala prava človeška omika.
PRAZNIK Z OSMRTNICAMI
V Italijanski republiki obhajajo 25. april kot državni praznik, ker se je na ta dan italijanski narod rešil fašizma in obnovil demokracijo. Tako je bilo tudi letos. Kako dviga fašizem spet glavo, se pa vidi po tem, da so si misovci drznili prav 25. aprila nalepiti na sedeže svojih krožkov v državi tiskane osmrtnice, češ da se je treba spominjati »prerano umrlega Benita Mussolinija«, ter obenem vabili ljudi na mašo zadušnico za pokojnikom.
Krščanska navada je sicer se spominjati vseh rajnih, a da so si misovci izbrali v ta namen prav dan, ko italijansko ljudstvo praznuje svojo osvoboditev od Mussolinijevega trinoštva, je brezprimerna predrznost in osvetljuje razmere, v katerih živimo.
LASTNOROČNA PISAVA
V Franciji in Italiji je zadnje čase zelo prišlo v navado zbiranje lastnoročnih pisem ali avtografov znamenitih mož, ki mo-lajo seve biti notarsko overovljena. Taka pisma imajo vse mogoče vsebine. Na dražbo je na primer prišlo pismo slavnega francoskega pisatelja Viktorja Hugoja, v katerem opominja svojo ženo, naj malo bolje gospodinji. Prodali so ga za 15.000 lir. Za 70 tisoč pa pismo skladatelja Verdija, v katerem odklanja vabilo, naj bi zložil himno na čast svetovni razstavi v Chicagu 1. 1892.
ma in ki je skozi tri leta romala po vseh večjih mestih Nemčije. Ogledali so si jo de-settisoči obiskovalcev in v Bočen so prišli tudi predstavniki raznih dežel iz Azije in Afrike.
Zanimiva je bila, ker je prikazala socialne in kulturne razmere v teh zemljinah, kjer se prebivalstvo tako množi, da bo s časom predstavljalo večino človeštva ter zato odločilno vplivalo na razvoj sveta. S tem se postavlja krščanstvu eden najtežjih pro-| blemov v njegovi zgodovini: gre za to, ali | bodo ti poganski narodi prejeli krščansko omiko ali pa prišli pod vodstvo drugega svetovnega naziranja.
URAN NA TRIDENTINSKEM
Italija se zadnja leta na vse načine trudi, da bi odkrila na svojih tleh tiste surovine, ki ji primanjkujejo. In res so našli na Si-cilji in tudi v severni Italiji ležišča nafte, s katerimi pa država ne more še niti zdaleč kriti svojih potreb.
Enako važna so iskanja po uranu v dolini Rendena na Tridentinskem, kjer kopljejo že tri leta. Uspeh ni izostal. Naleteli so na to dragoceno rudo, katere bodo že letos pridobili 75 ton. Strokovnjaki sodijo, da je v trentinskih gorah vsega nad 1 milijon urana. Ce je lo res, bo Italija pridobila na mednarodni važnosti. Zanimivo je, da so ležišča urana odkrili tudi v Jugoslaviji.
Haseljiii/aiijn sluvunsk« /1:1111 ji:
Demokrščanski tržaški poslanec Narciso Sciolis, znani nasprotnik slovenskega šolstva, je v drugi stalni komisiji rimske zbornice govoril o istrskih beguncih ter zahteval, naj takim, ki so presegli 65. leto, država zviša vzdrževalnino na 600 lir dnevno. Potlej naj se pa namestijo v domu onemoglih, kateri se bo zgradil v Sesljanu: poitalijančevanje slovenskih krajev se torej po načrtu nadaljuje.
Škof Ancel in De Gaulle
V	francoskem mestu Lionu se je dvignil ondotni pomožni škof Ancel ter obsodil, kot so že ponovno naredili francoski kardinali in škofje, nekatere načine borbe v alžirski vojni. Kristjanom in sploh ljudem ni dovoljeno, je dejal, se posluževati proti nasprotnikom sredstev, ki so sama po sebi nemoralna. Tako je prepovedano ubijati talce, delali silo civilnemu prebivalstvu, mučiti aretirance ali jih strahovati, da se jim izsilijo priznanja. Takih sredstev se ne smejo posluževati niti Francozi niti Alžirci, sploh nihče, samo zastran tega, ker so učinkovita.
Iz izjav, ki jih je dal javnosti te dni De Gaulle, izhaja pa k sreči, da se bo krvava vojna v Alžiriji, kot je upati, v doglednem času končala. Zdi se, da tečejo med generalom in voditelji upornikov daljna pogajanja, o katerih ves svet srčno želi, da bi se končala s poravnavo. Na svojem krožnem potovanju po državi je De Gaulle v mestu Bourgesu dejal, da se približuje dan, ko bodo »vsi sinovi Alžirije svobodno odločali
o	usodi svoje domačije.«
islam tako razširil v teh pokrajinah, da se je prej cvetoče krščanstvo moralo umakniti na ozek obalni rob Sredozemlja. Zdi se, da živimo v dobi ko se obnavlja boj za Afriko, kjer številna ljudstva zapuščajo poganstvo in iščejo novo vero in kulturo.
V	zadnjih 30 letih je število kristjanov poskočilo od 200 tisoč duš na 22 milijonov. Razumljivo, da silno primanjkuje dušnih pastirjev, saj so v Afriki župnije, kjer pade na enega duhovnika na 30 do 40 tisoč vernikov.
Se hitreje kot krščanstvo se pa širi mo-hamedanstvo in vpliv komunizma. Od izida teh duhovnih bojev je odvisna bodočnost vse te prevažne zemljine.
Moč šibKih v Švici”
južni Švici, kjer prebi-
ZANIMIVA RAZSTAVA V BOCNU
V glavnem mestu Južnega Tirola je bila Cerkev je že doživela nekaj sličnega: v 4. danes zaključena misijonska razstava, ki so stoletju je imelo v severni Afriki svoj sedež jo bili priredili v okviru ondotncga velesej-' najmanj 400 škofij, okoli I. 800 se je pa
Ricmanjci končno oproščeni!
Pred prizivnim sodiščem v Trstu se je v torek zaključila razprava proti skupini 12 Ricmanjcev (10 žensk in 2 moška), ki so bili novembra 1957 pogojno obsojeni na 4 mesece in 10 dni zapora, češ da so novembra 1954 preprečili italijanski učiteljici vstop v na novo ustanovljeno laško šolo v Ricmanjih.
O	dogodku smo svoj čas obširno pisali ter dokazali, da Ricmanjci niso izvršili nobenega nasilnega dejanja, temveč le javno izrazili svojo nevoljo, ker jim šolska obla-stva kljub številnim prošnjam niso hotela v vasi odpreti otroškega vrtca, v katerega bi zahajalo okrog 20 otrok. Ko so pa zvedeli, da je bila za pet ali šest od vseh vetrov zbranih italijanskih učencev takoj ustanovljena šola, jih je zgrabila tolikšna jeza, da je ob prihodu laške učiteljice niso mogli več zadrževati. Spričo nje so odločno protestirali in to je bilo vse!
Obrekovati se ne sme!
Iz Goriške nas skupina naročnikov naproša, da objavimo naslednji dopis:
»V zadnji številki Demokracije smo brali preklic, ki se takole glasi: »Z ozirom na sodno postopanje č. g. Marijana Komjanca proti našemu listu zaradi članka, ki je izšel 13. januarja 1956 pod naslovom: „Begunci in njihove podpore", izjavljamo, da je bilo naše pisanje proti imenovanemu gospodu neutemeljeno, ker je slonelo na napačnih informacijah glede dobrodelnih, političnih, finanč-nogospodarskih in drugih očitkov v njegovem delovanju in poslovanju, ki je bilo neoporečno.«
»Č. g. Marijan Komjanc se je kot član go-riške škofijske ustanove z.a begunce vestno držal predpisov cerkvene oblasti. Skrbel je la pomoč, zaščito in uradno poslovanje v prid beguncem. Ker ne želimo nikomur delati krivice, najmanj slovenskim javnim delavcem, priobčit jemo to izjavo v svrho poravnave sodnega postopka proti našemu listu. — Uredništvo Demokracije.«
KAKO JIM LAHKO VERJAMEŠ
Preklic je treba priobčiti iz več razlogov: najprej zato, da vidi slovenska javnost, kako so gospodje pri Demokraciji potrebovali več ko tri leta, preden so popravili krivico, ki so jo storili slovenskemu duhovniku. K temu jih ni nagnila, kot bi človek pričakoval že pravicoljubnost, marveč, kot sami pišejo, šele »sodno postopanje« proti njihovemu listu, kar ni lepo.
Drugi razlog pa je tale: slovensko ljudstvo naj spozna, kako lahko verjame gospodom pri Demokraciji, ko napadajo svoje politične nasprotnike.
Sedaj smo le še radovedni, kdaj bo tudi odgovorni urednik Kat. glasa dr. Močnik prostovoljno popravil krivico, ki jo je storil njegov list dr. Besednjaku, ko je priobčil lažno in podlo vest, da je leta 1930 iz svoje volje ukinil slovenski tisk v Italiji samo zato, da mu fašisti dajo v zameno potni list, s katerim lahko mirno odpotuje na varno v tujino.
Ali naj tudi monsignorja Močnika šele sodni postopek prisili, da izvrši najosnovnejšo dolžnost poštenega človeka?«
Odvetniki dr. Tončič, Kukanja in Bologna so na torkovi razpravi osvetlili resnično ozadje ricman jskih dogodkov ter neovrž-no dokazali, da ni bilo izvršeno prav nobeno nasilje. Sodišče je po krajšem posvetovanju obtožence oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Pričakovali smo sicer, da bodo sodniki Ricmanjce oprostili, ker niso zakrivili kaznivega dejanja, vendar smo lahko zadovoljni, da so se končno rešili skrbi, ki jih je toliko let mučila.
Naj še pripomnimo, da Ricmanjci kljub novim prošnjam in posredovanju občine niso še do danes dobili otroškega vrtca. Ker se zdi, da je za reševanje tega vprašanja pristojen italijansko-jugoslovanski odbor za zaščito narodnih manjšin, je najbolje, če Ricmanjci vložijo pritožbo tudi na tajništvo odbora, ki bo prihodnjič zasedal v Rimu.
OBISKI V VATIKANU
Janez XXIII. bo sprejel v kratkem celo vrsto pomembnih osebnosti, tako grško vladarsko dvojico, indonezijskega državnega poglavarja Sukarna, generala De Gaulla in predsednika argentinske republike Frondi-zija.
Pozornost je vzbudila tudi avdienca beograjskega nadškofa Ujčiča, in sicer zato, ker je ob odhodu v Rim pozdravil na letališču nadškofa tudi zastopnik Titove vlade, kar se je po dolgih letih prvič zgodilo. Iz tega mnogi sklepajo, da se v Jugoslaviji odnosi med kat. Cerkvijo in državo polagoma boljšajo in da je imel Ujčičev obisk pri papežu tudi svoj politični pomen.
STRAHOVITO OROŽJE
Pred vojaškim odborom ameriškega parlamenta je znanstvenik Bailey opisal novo orožje, ki ga je izumil, V resnici pa niti ne gre za pravo orožje, ampak samo za radioaktivne smrtonosne žarke. Bailey je pri poizkusih z opicami ugotovil, kako elektro-magnetski valovi ob neki določeni višini valovanja in, če so usmerjeni proti možganskim živcem, povzroče smrt že v petih minutah.
če se bodo taki smrtni žarki izkoristili v vojaške namene, bodo v prihodnji vojni
eno najstrahovitejših bojnih sredstev. Od žarkov zadeti sovražniki bodo cepali kot m uho.
LETNI DOHODEK AMERIŠKE DRUŽINE
Srednji letni dohodek ameriške družine (ZDA) znaša okoli 5.000 dolarjev ali nekaj nad 3 milijone lir. Med družinami pa so seveda znatne razlike, in sicer:
V	ZDA je vsega skupaj okoli 44 milijonov družin. Od teh so imeli lansko leto ( 1958)
4	milijoni družin dohodek nad 10.000 dolarjev ali nad 6 milijonov lir. Od 5 do 10.000 dolarjev je doseglo 18 milijonov družin. Obe navedeni skupini spadata med imovi-tejše prebivalstvo. So pa tudi revni sloji in od teh je imelo 15.5 milijona družin dohodek od 2.000 do 5.000 dolarjev, 6.5 milijona družin pa manj kot 2000 dolarjev (1.200.000 lir).
Ameriška družina ima povprečno nekaj man j kot 4 člane.
CHURCHILL V AMERIKI
Stari državnik je na letalu prispel v Wa-shington, da se sestane z Eisenhovverjem, ki ga že pet let ni videl. Oba sla najprej obiskala v bolnišnici Dullesa, kateremu je rak že tako izčrpal moči, da ne hodi več, ampak se premika na vozičku. Ko je zagledal Churchilla, je bil ganjen, zakaj zavedal sc je, da ga nikoli ne bo več videl. Isti občutek je moral imeti Eisenhower tudi o sebi, kajti njega je že dvakrat udarila kap, Churchill ima pa že 85 let in zato je gotovo, da je prišel poslednjič v Ameriko se poslovit od prijateljev in sobojevnikov v zadnji vojni.
Toda neugnani Churchill je prišel v Wa-shington tudi z namenom, da podpre Mac Millanovo politiko do Sovjetske Rusije in Nemčije. Amerikance hoče prepričati, da je na sestanku s komunisti v Ženevi trenutno umestna taktika večje prožnosti, ker ves svet pričakuje in upa, da pride vsaj do delnega pomirjenja med zapadnim in vzhodnim svetom, če se pogajanja v Ženevi razbijejo, naj pade očitna odgovornost na boljševike.
Churchillu se zdi to potrebno tudi zastran tega, ker bodo na Angleškem v kratkem volitve, pri katerih želi, da bi konser-
I	vativna stranka zmagala. Volilnega boja se 'bo udeležil kot kandidat tudi Churchill.
Praznovanje dneva nekoč in v naši dobi
(Nadaljevanje s 1. strani)
stvo ne dajeta človeku posebnih pravic, temveč, kot beremo v znamenitem delu slovenskega krščanskega socialca Andreja Gosarja »Za nov družabni red«, samo produktivno ali sicer socialno koristno delo, s katerim človek prispeva svoj delež k vzdrževanju in napredovanju človeške skupnosti. Izkoriščevalcem tujega dela, h katerim spadajo tudi brezdelneži in lenuhi, je treba napovedati boj do kraja.
RAZLIKE OSTANEJO
S tern, da si ta krščanska misel nezadržno utira pot v bodočo družbo, pa ni rečeno, da izginevajo idejna nasprotja med ljudmi in raznimi gibanji, zakaj razlike so danes morda še globlje in ostrejše, kot so bile nekoč. Nasprotja izginevajo le glede ocenjeva-
nja vrednosti in pomena dela, ne pa v drugih rečeh.
V	prvi vrsti ostanejo nespremenjene razlike v mišljenju o smislu in smotru človeškega življenja in o končni obliki bodoče družbe. Za nas na primer ne morejo biti ideal človeškega sožitja »ljudske komune« kitajskih komunistov, katere niso nič drugega kot vojašnice ali prisilne delavnice, kjer morajo ljudje izvrševati le ukaze, ki prihajajo od zgoraj, in misliti le tako, kakor jim je zapovedano. V marsičem vladajo podobne razmere tudi v drugih komunističnih državah.
Naš ideal bodoče družbe je zveza svobodnih ljudi, ki imajo lahko tudi svoje lastne ideje in okuse ter jih smejo tudi izraziti in se zanje potegovati. Brez lake svobode človek neha biti človek in njegovo življenje zgubi sleherno vrednost in vsebino.
Vhcjilu {fceku u bpomm
OBČINSKI ODBOR
Pretekli ponedeljek je tržaški občinski odbor razpravljal o gradnji novega vodovoda, ki naj bi ga napeljali iz spodnje Furlanije. Vodovod je zaradi povečanja tržaškega prebivalstva in industrijskih podjetij nujno potreben, toda zanj je potrebnih pet milijard, ki jih občina ne zmore. Zato so pretresali možnost, da bi ga zgradili z državnimi prispevki in posojili.
Dalje je odbor obravnaval prošnjo Vsedržavnega združenja prodajalcev knjig na stojnicah, da bi se tudi v našem mestu priredil knjižni sejem. Prošnji so načelno ugodili, toda pod pogojem, da se lahko udeležijo prireditve tudi domači knjigarnarji.
Glede predstavnikov občine v komisiji za trge s sadjem, z zelenjavo, ribami in mesom je odbor izrekel mnenje, da bi morali biti imenovani vanjo strokovnjaki.
STAVKA KOVINARJEV
V ponedeljek in torek so po vsej Italiji stavkali kovinarji. V Trstu je stavkalo nad 92, v Tržiču pa nad 91 odstotkov delavcev, ker jim podjetniki nočejo izboljšati prejemkov, čeprav so se dobički znatno povečali, medtem ko so plače nameščencev ostale skoraj nespremenjene.
Zahteve so popolnoma upravičene, kajti po uradnih podatkih se je v razdobju 1954-57 proizvodnja kovinarske industrije v Iti liji povečala za 42,9, storilnost delavcev pa za 41,4 odstotka.
DRAGINJSKA DOKLADA
Ker je državni statistični urad ugotovil, da so se pocenile nekatere življenjske potrebščine, se je od 1. maja znižala za eno točko draginjska doklada, ki jo prejemajo delavci in uslužbenci raznih kategorij. Toda ugotovitve urada veljajo bolj za severne pokrajine Italije in ne za Trst, kjer so cene življenjskih potrebščin ostale nespremenjene. Zaradi tega so tržaški delavci protestira-
li	ter zahtevali, da ostane draginjska doklada v Trstu nespremenjena.
Boljunec:
PRETRESLJIVA NESREČA
V torek se je v Boljuncu pripetila nesreča, ki je globoko presunila vso vas. Družina Valussi, kateri po domače pravijo pri Tomažu, je po tragičnem naključju za vedno zgubila edinega sinčka Fabija, ki mu je bilo komaj 20 mesecev. Fantek se je najbrž hotel poigrati z vodo, ki jo je mati pustila v škafu pred hišo, a se je preveč nagnil na rob posode, tako da je padel v vodo in utonil.
’ To se je zgodilo, medtem ko je mati pripravljala kosilo in se je sinček brezskrbno igral na dvorišču. Mama ga je sicer trajno nadzorovala, toda nesreča se je zgodila v nekaj sekundah. Ko ga je potegnila iz škafa, je bilo prepozno: Fabijeva duša je že bila v večnosti.
Hudo prizadetim staršem in sorodnikom ižrekamo globoko sožalje!
NABREŽINA
Na seji, ki je bila v torek, je občinski svet najprej odobril pravilnik, ki določa pravice in dolžnosti učiteljic v občinskih otro-
ških vrtcih. Zatem je sprejel ponudbo tržaške občine, da bo proti plačilu 240 tisoč lir na mesec skrbela za odvažanje smeti v Sesljanu, Devinu in štivanu. Na koncu je svet proučil in odobril več prošenj za nakup občinskega zemljišča, ki so jih vložili zasebniki. Omenimo zlasti prošnjo Urada za delo, ki namerava zgraditi lastno poslopje v naši občini. Svet je ustanovi dal na razpolago 1500 m zemljišča v bližini kamnoseškega podjetja Pizzul v Nabrežini.
Urad za delo, ki ima sedaj sedež na županstvu, je sicer želel, da bi novo poslopje lahko zgradil v Sesljanu, toda tu občina nima primernega zemljišča.
RAZSTAVA CVETLICE
V	nedeljo so zaključili mednarodno cvetlično razstavo v Pomorski postaji. Razstavo si je ogledalo nad 40.000 ljudi, med katerimi je bilo mnogo tujcev, strokovnjakov in trgovcev, ki so sklenili nekaj ugodnih kupčij. Med razstavljenim cvetjem sta vzbujali mnogo zanimanja zlasti rastlina »lithos insula-ris« ter »epifiti«. V spomin na razstavo je posebna vrsta vrtnice dobila ime po Trstu, medtem ko so neki nagelj nove sorte imenovali po Jadranskem morju. Pred zaključkom razstave so bile podeljene nagrade cvetličarjem, ki so razstavili razne cvetlične skupine. Med drugimi so bile nagrajene cvetličarne Orchidea in German iz Trsta ter Voigt-lander iz Gorice. Tržaška cvetličarna Verto-vec je pa prejela diplomo iri srebrno kolajno za nekatere razstavljene rože in rastline, ki so zelo cenjene. Na splošno so naši domači cvetličarji zadovoljni. Pokazali so, da lahko uspešno tekmujejo z najbolj priznanimi cvetličarskimi podjetji v Italiji, številni obisk tujcev, med katerimi je bilo tudi mnogo Jugoslovanov, pa dokazuje, da si je tržaška razstava cvetlic utrla pot v mednarodni svet.
RAZSTAVA VIN V BUTRIU
Danes so v Butriu odprli deželno vinsko razstavo, na kateri sodeluje 74 vinogradnikov iz videmske, goriške in tržaške pokrajine. Vina tržaškega področja razstavljajo Peter Hrevatin iz Milj (malvazijo), Ivan Pu-rič iz Velikega Repna (teran), Edvard Guštin s Cola (teran), Josip Ota iz Boljunca (sauvignon), Josip Bolčič iz Boljunca (re-fošk), Rosario Orlando iz Šent Jerneja (sladko malvazijo), posestvo Sergas iz Milj (merlot), posestvo Parovel iz Milj (malvazijo) in Giuseppe Rosin iz Svete Marije Magd. Zg. Obiskovalci si lahko kupijo razstavljena vina. Posebna komisija bo ocenila razne vinske vzorce.
OBVESTILO ŽIVINOREJCEM
Zavoljo tehničnih in upravnih vzrokov ter omejenega števila goveje živine iz alpskih predelov, ka tere nakup je bil organiziran po zakonu z dne 21. novembra 1956, morajo biti goveda uvožena najkasneje v prihodnjem mesecu. Zato se bodo sprejemala naročila za nakup samo do 11. maja t. 1.
SPREJEMNI IZPITI
Ravnateljstvo slovanske nižje srednje šole v Trstu sporoča, da traja rok za vlaganje prošenj za sprejemne izpite do 30. maja. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. ure dalje. Vsa potrebna pojasnila boste dobili na tajništvu šole.
Da so orožniki in vojaki v kali udušili napad na tiskarno, se zdi, da vendar ni bil zgolj slučaj. Slutili smo, da rimski vladi naposled ni hodilo v politične račune, da se zažge stavba, v kateri se je tiskalo glavno glasilo slovenske in hrvatske manjšine v Italiji. Dogodek bi bil globoko odjeknil izven meja Julijske krajine ter utegnil tudi resno skvariti odnose do sosedne Jugoslavije, s katero je Giolitti komaj pred meseci podpisal mirovno pogodbo v Rapallu.
Pri vseh nasilstvih, ki so jih fašisti počenjali po naši deželi, je sicer policija, kot je razvidno iz mojega opisa, vselej zamežala, toda kar se tiče Edinosti, je generalni civilni komisar Mosconi prejkone dobil iz Rima
37.	Dr. E. BESEDNJAK
navodilo, naj nekoliko bolj pazi, da bi z njenim požigom ne nakopal vladi nepotrebnih sitnarij. To se je videlo tudi iz tega, da je Mosconi dal namestiti v našo tiskarno stalno stražo in celo vojaštvo.
Da je temu skoro gotovo bilo tako, smq spoznali že pri poskušenem naskoku na tiskarno 18. aprHa, se pravi tri dni pred tistim, ki sem ga ravnokar omenil.
NEPRIJETNO DELO V UREDNIŠTVU
Fašisti so se ob 6. uri popoldne v več skupinah kričaje usuli v ulico sv. Frančiška z očitnim namenom, da vdrejo v tiskarno. Toda ko so orožniki to opazili, so šli napadalcem nasproti ter skušali potegniti čez ulico verigo svojih teles. Po kratki borbi se jim je to tudi posrečilo.
Le manjša skupina fašistov se je pognala! do vhoda v tiskarno, kjer so razbili nekaj šip. Ko so pa spregledali, da verige ne bodo mogli predreti, so se fašisti kričaje umaknili. Samo po sebi se razume, da ni bil noben napadalec aretiran. Hudodelci so se mogli nemoteno vrniti v mesto.
V	tiskarni nastanjeni orožniki so iz previdnosti kljub temu telefonirali na poveljni-štvo policije, zahtevajoč ojačenja. In res je ob 7. uri pridrdral pred Edinost tovornik, poln stražnikov. Ulico sv. Frančiška so na obeh dohodih zaprli, tako da je bil vsak promet po njej ustavljen. Stavci v tiskarni so navzlic razburljivemu ozračju seve morali nadaljevati z delom in ravno tako smo mi v uredništvu, čeprav vznemirjeni, sedeli pri mizah in pisali, obveščajoč javnost tudi o tem, kar smo pravkar doživljali.
JOSIP LAVRENČIČ
Na podeželju so se medtem seve nadaljevale običajne nezakonitosti. Tako. nam je že naslednji dan po opisanem skušenem napadu na Edinost prispelo iz Postojne poročilo, kaj se je zgodilo Josipu Lavrenčiču, poznejšemu zastopniku Slovencev v rimskem parlamentu.
Trije komaj v Postojno doseljeni Italijani so iskali Lavrenčiča in njegovega sina po mestu ter ju končno našli v gostilni »Tihi dolini«. Pred poslopjem so vpili, da žele govoriti z Lavrenčičem. Ta se je nekaj časa pomišljal, a naposled stopil na ulico, da zve, kaj od njega hočejo. Sporočili so mu, da so dobili iz Trsta od »organizacije bojevnikov« ukaz, naj s sinom v 48 urah zapusti Julijsko krajino ter se preseli v Jugoslavijo. Če se (Nadaljevanje, na 5. strani)
GORIŠKI MESTNI SVET
Goriški občinski svet je v sredo preteklega tedna nadaljeval razpravo o mestnem regulacijskem načrtu.
Iz načrta povzemamo, da bo občina potrošila za javna dela v prihodnjih 30 letih
5	milijard in 800 milijonov lir. Poleg drugega bodo zgradili novi mestni vodovod, ki bo stal 300 milijonov lir.
Razpravo bodo nadaljevali šele 15. maja. Do tedaj lahko izročijo občinski svetovalci upravnemu odboru svoje pismene predloge.
Preden je odbornik za javna dela dr. Te-renzio začel čitati poročilo o novem regulacijskem načrtu, je izrekel nezadovoljstvo odbora zaradi majhnega zanimanja prebivalstva in zlasti svetovalcev za to prevažno vprašanje.
Pred začetkom seje je komunistični svetovalec Batti zaprosil župana za pojasnilo, zakaj ni mestna uprava objavila ob prazniku osvoboditve 25. aprila nobenega letaka. Dr. Bernardis je odgovoril, da je besedilo posebnega oglasa pripravljeno, a ga ni utegnil pregledati, ker je moral odpotovati v Verono ter bil nekaj časa tudi bolan. Kljub temu pa mestna uprava ni pozabila na praznik osvoboditve, saj je poskrbela za mašo in venec na spomenik padlim. Toda Batti se ni zadovoljil z odgovorom, češ da je pričakoval, da se bo občina pomembnega dneva spomnila na bolj viden in svečan način.
Ob koncu je svet sprejel sklep, naj se odvzame obrtnica obrtniku, če je imel obrat zaprt tri mesece ali ga v tem času sploh ni odprl. Lastnik se bo izjemoma lahko opravičil z boleznijo, vendar obrat ne bo smel v nobenem primeru biti več ko 6 mesecev zaprt.
POKRAJINSKI ODBOR
Goriški pokrajinski odbor je na zadnji seji najprej uredil gmotni položaj nekaterih svojih nameščencev in vprašanje socialne pomoči za nezakonske otroke, za katere skrbi pokrajina. Nato je sklenil razpisati dražbo, na kateri bodo oddali gradbenim podjetjem popravilna dela za umobolnico v znesku 700 tisoč lir.
Dalje je odbor imenoval posebno razsodišče, ki bo ocenilo načrte za zgradnjo nove pokrajinske industrijske šole v ul. Duca d’Aosta. Poslopje bo stalo 400 milijonov.
IZ ŠTEVERJANA
Števerjance je z velikim zadovoljstvom prešinila vest, da je Vzhodno-furlanski vodovodni konzorcij poslal županstvu osnutek, po katerem bodo tudi števerjanci oskrbljeni s pitno vodo. Načrt predvideva napeljavo vode v števerjan in njegova naselja od dveh strani: iz oslavskega vodnega zbiralnika bi speljali cevi na števerjanski vrh in na Valerišče, medtem • ko bi Jazbine dobile vodo iz novega vodovoda v Gradiškuti. Ob gradnji tega vodovoda je namreč prefektura prispevala primeren znesek. Položili so debelejše cevi zato, da bi lahko dobavljale vodo tudi Jazbinam.
To je zopet žarek upanja, da se vprpSanjp o oskrbi naše občine z vodo zgane z mrtve točke. Naša občina je namreč edina, ki se mora že nad 40 let boriti za to najbolj vsakdanjo, a najvažnejšo ljudsko potrebo.
Prejšnjo sredo je tudi v našo vas prišla strokovna komisija, ki je s posebnimi napravami ugotovila zdravstveno stanje pljuč šolskih otrok, trgovcev, gostilničarjev, mlekarjev in drugih oseb. Komisija je obiskala vse tri slovenske občine. V torek je bila v Sovodnjah, v četrtek pa v Doberdobu. Fotografske posnetke so odnesli s seboj v Trst, kjer jih bodo zdravniki pregledali ter morebitne ugotovitve sporočili prizadetim osebam. Takšni pregledi so zelo umestni, ker pravočasno ugotovijo jetično okužitev ter preprečijo njeno širjenje.
SMRT SLOVENSKEGA DUHOVNIKA
Prejšnjo sredo je po hudi bolezni umrl v bolnišnici sv. Justa župnik Karel Reja. Pokojnik se je rodil v Biljani 1888. leta. Pa-stiroval je v Kobaridu, Breginju, Ročah ter v Ročinju, od koder je prišel po zadnji vojni v Rupo. Tu si je prizadeval, da je vas postala samostojna župnija, medtem ko je prej spadala pod mirensko faro. Upraviial je obenem lepo vasico Peč na bližnjem griču.
Pokojnika so pokopali 1. maja na rupon-skem pokopališču. Pogreba se je udeležila kljub hudemu nalivu velika množica vernikov. Poslednjo čast mu je izkazalo 18 poklicnih sobratov. Zadušnico je daroval msgr. Alojzij Novak, ki pa je spregovoril vernikom tudi nekaj besed o važnosti duhovniškega poklica.
Ob grobu se je v imenu Rupencev in Pečanov poslovil od pokojnika z lepim govorom sovodenj ski občinski svetovalec Karel Černič. Pevci so v cerkvi in na grobu zapeli dve lepi žalostinki.
Pokojni župnik je bil vnet prosvetni delavec. Kot pevovodja je z največjo vnetostjo gojil tudi narodno pesem. Naj mu bo dobri Stvarnik bogat nlačnik. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
VISOKA OBLETNICA
Kot smo že poročali, je goriški župan na zadnji seji občinskega sveta proslavil 94. obletnico rojstva znamenitega našega rojaka arhitetka Fabjanija.
Slavljenec je praznoval visoko obletnico 29. aprila. Fabjani je doma iz prelepe kra-ške vasi Štanjela. Njegove obletnice so se spomnili vsi tržaški in goriški listi. Poudarili so, da je njegovo ime zaradi številnih umetniških stvaritev, ki jih je zapustil na Dunaju, v Pragi, Ljubljani, Trstu in v Gorici, zaslovelo v mednarodnih umetniških in znanstvenih krogih.
Čut in ljubezen do stavbarske lepote mu je že v zgodnji mladosti navdihnil naš čudoviti Kras s svojo prirodno površinsko in podzemsko arhitektoniko.
Ob njegovi visoki obletnici prosimo goriški in tržaški Slovenci Stvarnika, da ga ohrani zdravega in žilavega še na mnoga leta v korist obeh tukajšnjih narodov.
RODITELJSKI SESTANEK Ravnateljstvo Nižle srednje šole (pim^azi- j Je) v Gorici	Vas vljudno vabi na rodlteliskl
sestanek, ki	bo v nedeljo,	10.	maja ob	10.30,
na šoli v ul. Randacclo. Ker Je to zadnji se- j| sestanek, ki	bo v nedeljo,	10.	maja, ob	10.30	I
bo udeležba	številna.	IJ
l/irgilu Šenku v spomin
(Nadaljevanje s 4. strani)
pozivu takoj ne pokori, ga bodo s silo od-premili čez mejo.
Ko so Postojnčani za to zvedeli, jih je prešinilo pravo ogorčenje. Nezaslišano je namreč bilo, kako si komaj priseljeni tujci upajo siliti domačina, naj se s sinom nemudoma odstrani iz države. Ker je to bila očitna protizakonitost, se je Lavrenčič odločno uprl: brez odlašanja se je zglasil pri postojnskem civilnem komisarju Cavalliju, zahtevajoč, naj ga zaščiti. In res so fašisti to pot popustili ter svoj protipostavni ukaz preklicali.
CERKEV »STAREGA SV. ANTONA«
Edinost je komaj priobčila to vest iz Postojne, ko je bila primorana pisati o novi krivici, ki se je zgodila našemu narodu, in sicer to pot na verskem področju v Trstu. Stvar se mi zdi važna, ker je krivica ostala do današnjega dne neporavnana : gre za slovensko službo božjo v cerkvi Starega Sv. Antona, stoječi v starem mestu nasproti škofijski palači.
V	njej sta bili slovenska pridiga in slovensko petje udomačeni od časa, odkar je bila odpravljena slovenska pridiga pri Sv. Justu, to je približno od leta 1895 ali 1896. Poslednji slovenski pridigar pri Sv. Justu je bil kanonik Ivan Slavec. Slovensko službo božjo pri Starem Sv. Antonu je spremljal lep pevski zbor, katerega so tudi Italijani in v bližini stanujoči Nemci prav radi poslušali. Ko je bil od I. 1906 do 1908 tam kaplan današnji monsignor Jakob Ukmar, je v cerkvi predaval tudi slovenski veronauk, kateremu je večkrat prisostvoval tedanji škof Nagi, ki je bil Nemec, a do Slovencev pravičen.
Po prihodu Italije v Trst so se pa razmere pri Starem Sv. Antonu temeljito spremenile. Slovenska pridiga in slovensko petje sta bila fašistom trn v peti. Predrznili so se celo slovensko službo božjo motiti in nagias prekinjati pridigarja.
ITALIJANSKA DUHOVŠČINA POPUSTILA FAŠISTOM
Sveta dolžnost župnikova je bila, da se nasilnežem upre in odločno ter do kraja brani naravno pravico vernikov do službe božje v materinem jeziku, zlasti še, če se je skozi desetletja udomačila in priljubila. Pri nedeljski slovenski sv. maši ob 7. uri je bila tudi zavoljo lepega petja cerkev nabito polna. Toda kaj je župnik naredil? Dne 14. aprila je sklical sestanek italijanskih tržaških župnikov, ki so enostavno sklenili, naj se slovenska služba božja v tej cerkvi — odpravi I
Izgovarjali in opravičevali so se, da so morali to	storiti,	ker se	italijanski	verniki
pritožujejo	zoper	rabo slovenščine.	Duhovnik, kateri je o	žalostni	zadevi poročal v
Edinosti, je pa napisal, da je to »gola izmišljotina«, kar lahko on in »drugi gospodje, ki so kaplanovali v tej cerkvi, lahko s prisego potrdijo«. Par fašistovskih razgrajačev seve niso bili že — »verniki«. Če bi se še drznili	motiti	službo	božjo, bi	bilo le
treba poklicati policijo ter jih zapreti, pa bi bila stvar urejena.
(Nadaljevanje)
Jjuiirblta {Jlctvfmiia - Hauiilhtui ilolUtn
IZ SV. PETRA SLOVENOV	prepričati, kako je zapuščena, si oglejte
Pred časom smo v Novem listu poroča- n- Pr- cesto, ki pelje iz Ibane v Klinac. Po li, da nameravata šempeterska in sovodenj- ajej Je vožnja skoraj nemogoča; zelo slab ska občina ustanoviti skupen konzorcij za je zlasti njen zadnji 4-kilometrski del, ki babiško službo, kar smo pa odločno od- vodi od razpotja Kordomac do obmejnega svetovali, ker vemo, da ena babica ne bo prehoda. Po naši sodbi bi moral biti prav mogla vestno in uspešno izvrševati težke in ta del ceste najboljši, ker vodi do državne odgovorne službe v tako obširnem okolišu, meje.
Občini sta veliki in dosti vasi leži tudi v j Kje je pravi vzrok, da so naše ceste zapu-gorskem svetu. Toda občini sta kljub temu i ščene! Naša občina mora skrbeti za cestno ustanovili skupen konzorcij, da s tem mrežo, ki znaša kar 50 km. Dohodki občine zmanjšata izdatke. Načelo varčevanja je si- so pa tako neznatni, da more le s težavo cer samo po sebi pravilno. Toda ko gre na plačati svoje uradništvo. Občinskih davkov račun zdravja naših mater in otrok, posta- pa tudi ne more povečati, saj mnogi občane neumestno in vse obsodbe vredno. Saj m ne morejo plačati niti sedanjih, tvegajo matere na porodih celo pri naj- Očitno je, da ji morata priskočiti na po-vestnejši zdravniški oskrbi večkrat živlie- moč država ali pokrajina. Ena ali druga naj nje. Kakšnim nevarnostim so izpostavlje- prevzame v upravo vsaj glavno občinsko ne šele tedaj, ko je babiška oskrba slabo cesto, ki vodi po dolini v Jugoslavijo. Po organizirana! Očitno gre v tem primeru za podpisu videmskega sporazuma je promet ukrep, ki so ga gospodje odborniki zelo na nJej zelo narastel.
površno premislili in s tem dokazali, da Vprašanje, ki ga obravnavamo, je zelo slabo poznajo razmere, v katerih naše ma- važno. Ce bi bilo nekoliko več ljubezni do lere živijo	našega bednega prebivalstva, bi ga lahko
Naposled so vendar tudi v Kosci uredili \ .,krfkem rešili in naši ljudje ob meji .bi odtočne kanale. To javno delo je bilo nuj- blh drzavi m Pokrajmi iz srca hvaležni, no potrebno, saj se je gnojnica ob deževju	IZ	REZIJE
pretakala v potokih čez vaške poti. Po do- Že večkrat smo čitali v Novem listu, ka-končanem delu je bil likof, ki so se ga ude- ko propada v Beneški Sloveniji živinoreja, ležili tudi vsi družinski poglavarji 'in ob- Isto se dogaja tudi pri nas. Čeravno ima-činski upravitelji.	jo povsod dosti gorskega	sena,	ljudje živi-
Pri delu	so namreč	vsi	vneto pomagali. no prodajajo, ker se ne marajo	več ukvarjati z živinorejo. Lahko	trdimo, da je v
IZ PRAPOTNEGA	Reziji danes tisoč glav	manj	živine kot
Že večkrat smo v Novem listu trdili, da pred 10 leti. je Idrijska dolina eden najbolj zapuščenih Letos so pri nas našteli le 446 krav, 162 kotov v furlanski pokrajini, če se hočete telet, 526 koz, 209 ovac, 2 muli in 5 bikov.
Pred 10 leti so n. pr. zaklali še 317 prašičev, medtem ko so jih letos v vsej občini samo 16. Če pomislimo, da so v naši občini 1949. leta redili 119 krav in 62 telet več kot letos, je to dovolj jasen dokaz, kako tudi pri nas trajno propada živinoreja. Z njo pa je žal propadlo razmeroma veliko bogastvo. Pri nas se sicer ljudje ne izseljujejo tako usodno kakor v Beneški Sloveniji, kajti Rezijan zelo nerad zapušča za trajno svoj dom, pač pa se pri nas vedno bolj praznijo hlevi, čeprav bi nam ravno živinoreja pripomogla k boljšemu življenju.
Zelo bi bilo koristno, da bi se pri nas bolj ukvarjali s prašičerejo, ki omogoča kmečki družini krepko prehrano.
TRBIŽ
Naša gospodarska stiska, ki jo povzroča pomanjkanje avstrijskih turistov, ki zargdi položaja na Južnem Tirolskem bojkotirajo Italijo, se ni še nič zmanjšala. Kar ne vemo več, kako bi si pomagali iz zagate, da ,bi bili kos vsakdanjim dajatvam, ko ni nobene druge možnosti zaposlitve izven tujskega prometa. Nekateri mislijo, da se bodo rešili gospodarskega poloma po nepošteni poti. Tako se je zgodilo, da je bilo ukradenih v obmejnih vasicah sosedne Avstrije več glav živine. Sledi so pokazale, da je bila živina odpeljana v Italijo. Pred nedavnim so avstrijski policaji ulovili nekaj tihotapcev iz Trbiža, ki so vtihotapili v Avstrijo več tisoč parov rokavic, katere so bile v prodaji celo na Dunaju. Najhuje je pa bilo tc, da so pred kratkim do zdaj še neznani zlikovci v isti noči izvršili v Trbižu na glavnem trgu kar štiri vlome, in sicer v novo palačo Telve, v cerkev, v sedež avtoprevoznega podjetja Ribi ter v občinsko hišo, kjer so odnesli iz blagajne, kot poročajo, okoli 170.000 lir.
V SOEHC^
(Usoda M
Podobno volilno geometrijo, s pravnim videzom, je ustvarila v avstrijski državni polovici Auersperg-Lasserjeva vlada leta 1873. Po slovenskih krajih so si nemški veleposestniki že z maloštevilnimi glasovi priborili poslanca. Kmetje, ki jih je bilo tri četrtine, so imeli zato manj poslancev kot neznatna manjšina nemških mogočnikov.
Podobno se je godilo na češkem, kjer so se Nemci in Čehi divje borili celo za vsak sedež v obmejnih narodno mešanih občinah.
Na Primorskem je vlada stalno izigravala Slovence in Italijane ene proti drugim. Podpirala je na primer italijanščino kot uradni jezik celo na okrajni sodniji v Kanalu, kjer sploh ni bilo nobenega Italijana.
Od vseh strani so se oglašali ugovori, a ni nič pomagalo. Cesarska in ministrska politika je drsela po izhojenih kolesnicah vedno bolj strmo navzdol.
Poseben mojster v taki politiki »od danes do jutri«, brez pogledov v bodočnost, je bil ministrski predsednik grof Edvard Taafe. Mož, ki je vodil notranjo in zunanjo politiko Avstrije kar od leta 1879 do 1. 1893, se je držal načela, ki so ga šegavi Dunaj-
It. It.
čani označili kot »Edijevo klobasanje«. Obstajalo je v ministrovi želji, da bi podložniki v slogi politično in kulturno mirno dremali. Cesarska milost jim bo že po svoji uvidevnosti vrgla tu pa tam kako drobtinico.
Taaffejeva vlada je predstavljala pravo sliko vseh avstrijskih vlad od leta 1804 dalje. Delovale so v pravcu, da nikakor ne kaže odstranjevati napak in težav, v katere je monarhija zabredla: saj če se ene rešimo, se pojavijo dve, tri nove, torej naj vse lepo ostane pri starem in klobasarimo dalje. Kvečjemu »divide et impera«, to se pravi, izigravaj narode med sabo, pa bomo ostali v ravnotežju in na vladi.
Takih misli je bil tudi Franc Jožef, ki je v svojem grofu in ministru imel vdano orodje. Taaffe se je sam imenoval »cesarski minister«. V naslovu je zvenel ves njegov program: biti cesarju na voljo. Tega se je tudi zvesto držal vseh svojih štirinajst let vladanja.
Država je ostala prepuščena ministrski in uradniški samovolji, prekriti z videzom ustavnosti. Franc Jožef in njegovi politični pomagači so se predvsem trudili, da bi za-
vrli vsako težnjo podložnih narodov po narodnih pravicah.
V	tej točki so se pa zmotili; čas jih je prehiteval, kakor je cesarja v njegovi družinski politiki.
Borbe našega naroda
Taaffejeva doba je bila tudi za Slovenpe razdobje nekega političnega spanja, ki je prav hodilo cesarsko-ncmški politiki. , Krivdo so pa nosili tudi naši »narodni očetje jn pervaki«, ki so se radi sončili v cesarski milosti in radi uživali spoštovanje pri ob-lastvih.
O, tudi takrat je bilo slovenskemu ljudstvu takih »narodnih voditeljev« na pretek. Že ob avstrijsko-ogrski pogodbi so nekateri slovenski poslanci glasovali zanjo, ker jim je vlada obljubila gorenjsko železnico.
Slovenski politiki so se razcepili v »stare« in »mlade«, med pristaše Bleivveisa in slednike Levstika, Jurčiča, Vošnjaka, Tomana in drugih. Stari so po Taaffejevem poznejšem zgledu hoteli ohraniti vse pri ■starem; zakaj nevaren se jim je zdel sleherni napad na cesarsko-kraljevo Avstrijo, v kateri so videli jamstvo za pravice slovenstva.
Kako bridko so se motili, je že pokazala borba za majhne, drobne narodne pravice.
(Dalje)
POZABLJENI PREGOVORI
NI VSAKDO MOŠKI, KI KLOBUK NOSI VSAKA LISICA HVALI SVpJ REP
IZ KULTURNEGA ŽIVJLJEJVJA Filmski	festival 'Cannesu
Dne 30. aprila se je začel filmski festival v Cannesu. Odprli so ga z italijanskim filmom Policarpo, ki ga je zrežiral Mario Soldati. Bil je dobro sprejet, vendar pa ni posebno navdušil, ker je zajet iz tipično italijanskih razmer ob koncu prejšnjega stoletja in ni posebno zanimiv za tuje občinstvo.
Jugoslavija je zastopana na festivalu s srbskim delom »Vlak brez voznega reda«.
Kritiki so s filmi, ki jih predvajajo na letošnjem festivalu, precej bolj zadovoljni, kot so bili z lanskimi. Vsaj prvih pet dni je nudil festival precej novega. Presenetil je zlasti mladi francoski režiser Frangois Truflaut s filmom »Les 400 coups« (smiselno »400 jih je zagodel«), ki prikazuje pol veselo, pol žalostno zgodbo »pokvarjenega« dečka, ki ga izključijo iz šole in pošljejo v poboljševalnico, od koder pa pobegne, da bi uresničil svojo najbolj vročo željo — da bi namreč videl morje. Res se srečno priklati do obale Oceana in se ves blažen zastrmi v sinjo gladino morja — morda bo na njem našel pravo pot v življenje. Kritiki pravijo, da je v filmu precej avtobiografskega, zlasti pa mnogo poezije in lepote.
NE POMAGA NITI ROMY SCHNEIDER ...
Pohvalili so ameriški film »Compulsion« Richarda Fleischerja, ki je znan hollywoodski režiser, in češki lutkovni film »Sen, kresne noči«, ki ga je zrežiral slavni »lutkar« Trnka. Dober je argentinski film »Zafra«, ki je prikupen zlasti zaradi novega okolja, ki ga prikazuje. Avtorji filma so .namreč v njem
MAJSKA ŠTEVILKA MLADIKE
Izšla je majska številka tržaške revije Mladika, ki je s tem ujela svoj redni ritem izhajanja. Še vedno je zelo revna na izvirnem pripovedništvu, saj prinaša samo eno izvirno pripovedno delo. To je nadaljevanje povesti iz časa naseljevanja Slo-vencev Moč ljubezni, ki jo piše Franc Jeza. Salva-tore Kollwifz pa je prevedel novelo nemškega pisatelja D. Hermana »Iz spominov starega rudarja«. Pripovedništvu, prevedenemu ali izvirnemu, bi moralo posvetiti uredništvo mnogo več skrbi, saj zdaj napravlja revija v tem pogledu skoro vtis popolne brezbrižnosti in zanemarjenosti.
Boljše je zastopana v tej številki poezija, za kar imata zaslugo mladi pesnici Bruna Pertot in Neva Rudolf. Pesmi Branka Bohinca so ponekod še zelo začetniške (n. pr. »Kako drdra življenje v hrupen dir« (!). Ni pa izključeno, da se skriva v Jožetu Pirjevcu talent.
Poleg številnih kratkih poročil o prosvetnem in kulturnem življenju je omeniti zlasti članek Ivana Artača o nezaposleni tržaški mladini, ki daje reviji nekaj aktualne note, .nadaljevanje Dolharjevih Izletov po paših gorah, ki se prijetno berejo, gradivo, ki ga je objavil Dušan Jakomin o Družbi sv. Cirila ip Metoda v Trstu in zanimivi članek M. P. Krščanstvo in zahodna kultura, ki pa je zašel .nekam na rep revije.
Številka napravlja tudi tokrat vtis neke prenagljenosti in premalo skrbne izbire, je pa pestra in zanimiva vsaj v nekaterih ozirih. Je tudi pestro ilustrirana.
ZAVIST?
Ruski pisatelj Mihail šolohov, ki je te dni na obisku v Angliji, še vedno daje britanskim časnikarjem omalovažujoče in posmehljive izjave o Pasternaku in .njegovem pisateljskem delu. Te izjave mečejo čudno luč pa Solohova, ker zvenijo kot zavist m malenkostno obrekovanje, ki ni vredno pisca ‘Tihega Dona«.
»FLORENTINSKI GLASBENI MAJ«
Uprava mestnega gledališča v Florenci je nazna-hila, da bo letošnji XXII. Florentinski glasbeni maj °d 10. maja do 14. julija.
Na sporedu so naslednje opere: Verdijeva Bitka pri Legnanu, Mozartova Dop Juan, Purcellova Dido *h Enej, Straussova Ariadna na Naksosu, Haendlo-Va Orlando in Verdijeva Nabucco. Seveda bo obse-8al spored tudi plese, simfonični koncert, koncerte komorne glasbe in solistične koncerte.
Dirigirali bodo med drugimi Bruno Bartoletti, Fainio Gerelli, Michael Gielen, Vittorio Gui, A!exan-der Krannhals in Bruno Rigacci.
osvetlili življenje Indijancev v Andih, ki so podvrženi hudemu izkoriščanju. Solzav je madžarski film »Ana«, ki ga rešuje le odlična igra mlade in simpatične Mari Torocsik. Najslabše pa so se doslej odrezali Avstrijci s filmom »Eva«, ki ga ni rešila niti Romy Schneider.
Filmi, o katerih si kritiki največ obetajo in ki bodo verjetno pobrali nagrade (razep filma »Les 400 coups«), ki bo zelo verjetno odnesel eno izmed nagrad), pa bodo šele prišli na vrsto.
V	Cannesu vlada te dni pestro vrvenje, ki je v značilnem nasprotju z nekoliko puščobnim, »diktatorskim« vzdušjem, ki sicer vlada zadnje leto v Franciji, kjer jim je že vsak Alžirec »bau-bau«. Cannes pa je te dni prava oaza lahkomiselnosti in brezskrbnosti.
Ueiomka
llllakcfij&m
slavi kot današnja najboljša slovenska baletka. Doma je iz Ljubljane, kjer je dokončala klasično gimnazijo. Balet se je učila pri svojih starših, Pinu in Piji Mlakar, ki so znani kot odlični umetniški plesalci in koreografi. Veronika je najprej nastopala C ljubljanski Operi, nato v Berlinu, Parizu in v drugih evropskih mestih. Nastopila je tudi v Trstu, in sicer ob gostovanju ljubljanske Opere na Stadionu in kot članica pariške skupine v Novem gledališču. Povsod je žela veliko priznanje in občudovanje. Njene vloge so običajno zelo težke in zahtevajo prefinjenega umetniškega čuta. Zdaj nastopa v clevelandski Operi v ZDA.
KONEC SPACALOVE RAZSTAVE
V	torek se je končala v Občinski galeriji v Trstu samostojna razstava slikarja Lojzeta Spacala, ki je bila pomemben umetniški dogodek. Kritično poročilo o razstavi bomo objavili v prihodnji številki.
ODLIKOVANJA ZA KULTURNO DELO
Predsednik Gronchi je danes teden razdelil na rimskemu Kapitolu visoka državna priznanja založnikom in pisateljem. Odlikovanje Libro d’oro (Zlata knjiga) je prejel založnik Arnoldo Mondadori. Pisateljem namenjena Penna d'oro (Zlato pero) je pa šla že umrlemu književniku Giovanni Papiniju. Nje-govi dediči so nagrado v znesku petih milijonov lir namenili filozofski fakulteti vseučilišča v Florenci, kjer je Papini predaval.
KULTURNE VESTI
■ V znameniti votlini v Sperlongi ob morskem obrežju južno od Ostie, kjer so zadnja leta našli razbite krasne antične kipe, .nadaljujejo z izkopavanji. Pred kratkim so našli lep marmornat relief iz druge polovice prvega stoletja pr. Kr., ki prikazuje Venero, desno ramo pa ji obletava krilat Amorček. Relief je značilen primer novoatiškega sloga in zato zanimiv za umetnostne zgodovinarje.
• Iz Sydneyja odpotuje te dni petčlanska odprava v Mandžurijo, kjer bo iskala v tamkajšnjih gorskih gozdovih »kosmate opičje ljudi«, o katerih meni vodja odprave dr. John Prineas, da so neposredni potomci neandertalskega človeka, ki je živel pred pol milijona do milijona let. Oblačijo se baje v kože in se sporazumevajo z živalskim grčanjem. — Medtem poročajo, da so sovjetski naravoslovci začasno opustili iskanje »snežnega človeka«, ker poleti, ko ni snega, ne morejo najti njegovih sledi. Domišljija človeštva, ki se mu je spričo vedno hujše tehnizacije ip racionalizacije življenja stožilo po prividih in fantastičnosti?
• Ljubljanski Naši razgledi prinašajo v nadaljevanjih zelo obsežno kritiko knjige dr. Antona Slodnjaka Geschichte der s!owenischen Literatur. Pisec je znani slavist mlajšega pokolenja Dušan Pirjevec. Do zdaj so vsa nadaljevanja napisana umirjeno in stvarno. Pirjevec se ne strinja zlasti s Slodnjakovo opredelitvijo slovenskega narodnega značaja.
• Kot znano, je zaprosil dr. Anton Slodnjak za upokojitev kot profesor ljubljanske univerze, in to zaradi hudih kritik, ki jih je bila deležna njegova zgoraj omenjena knjiga od njegovih marksističnih tovarišev. Pač pa poročajo, da je bil povabljen od skupine profesorjev predavat na vseučilišče v Beogradu.
• Iz Južnoafriške zveze je pobegnil črnski pisatelj Alfred Hutchinson, ker mu je grozil proces zaradi veleizdaje. Z njim je pobegnila tudi njegova bela zaročenka, učiteljica Hazel Slade, ki je doma iz okolice Londona. V Južni Afriki so jo nameravali internirati zaradi »druženja z drugimi plemeni«. Te dni sta se begunca poročila v Accri, glavnem mestu afriške države Ghane.
• Državna založba v Ljubljani je izdala sedmi zvezek Izbranih del Franceta Bevka. Knjigo sta uredila Bevk sam in France Koblar, ki je napisal tudi opombe. Ista založba je izdala v prevodu roman Normana Mailerja »Goli in mrtvi« v dveh delih.
Cfe hniVti pihntvliu T* vitji tt
Danes teden popoldne je umrl v Domu za onemogle pri Dombergu znani goriški humoristični pisatelj Damir Feigel. Isti dan zjutraj je bil še popolnoma pri sebi in se je razgovarjal s profesorjem Severjem. Proti peti uri popoldne ga je zadela kap. Ni mogel učakati julija, ko bi dopolnil 80 let.
S Feiglom je Gorica zgubila tipičnega meščana, ki je na pamet znal vse podrobnosti iz zadnjega pol stoletja zgodovine goriških Slovencev.
Prerez malomeščanske goriške družbe je s svojim nevsiljivim humorjem tako prepričevalno podal kot noben drug pisatelj. Njegova satira ni zaskelela nikogar, vendar se je ta in oni nasmehnil, češ tudi mene je v vrsti svojih tipov naslikal.
Skromni Feigel, do dna skromni, ni iskal slave in priznanj. S svojim nadrobnim opazovanjem življenja v Gorici in okolici je razmišljal tudi o samem sebi. V razdobju med obema vojnama, katero je tudi njemu kot vidnemu Slovencu v Gorici prizadelo precej gorja, je rad uveljavil tudi v družbi svoj duhoviti humor.
Pokojnik je bil res »anima candida«. ki najbrž
slabo, vsak mu je bil pošten, ni ga pa več pogledal, če je spoznal zahrbtnost.
Ob njegovi sedemdesetletnici sem govoril o njegovem knjižnem in kulturnem delu. Pa je prišel med predavanjem v dvorano. Pri besedah, da je marsikje v svojih spisih postavil ogledalo pred bralca, da se v njem vidi, se je zasmejal in naglas dodal: »Mene tudi; spoznali pa nas bodo drugi.«
Res, prijatelj, spoznali smo te zdaj, ko te ne bomo več videvali po goriških ulicah. S tabo ni samo slovenska beseda zgubila glasrlika, tudi prijatelja smo s tabo zgubili, ki se je v knjigi in povesti smehljal, v duši svoji pa je nosil prenekatero kapljo grenkobe. Ave, anima pia!
—o—	rb*
Truplo uglednega goriškega časnikarja in pisatelja so pokopali v soboto. Po cerkvenem žalnem obredu, ki ga je opravil dornberški župnik g. Vrtovec, so pokojniku v slovo spregovorili pisatelj France Bevk, dr. Jože Dekleva iz Trsta in predstavnik Goriškega okrajnega ljudskega odbora. Po-
„ • • •	■	••	-	•,-	,	#1	«	v	ujiivgu	tj	ucioivv	Uit	UUUUI	Cii	i	(J-
iti na svojih zgodnjih jutranjih sprehodih ob So- j greba se je udeležila velika množica Feiglovih znanci m stopil na mravljo. O bližnjem ni nikdar sodil I oev in prijateljev iz Gorice, Trsta in Ljubljane.
Rumenenje ali
Prečestokrat toži vrtnar, da njegova solata, peteršilj, špinača in druga zelenjad rumeni in slabo raste; cvetličar toži, da dobivajo gorečke (geranije - pelargonije) in druge cvetlice rumene liste; sadjar in vinogradnik tožita o istem pojavu pri sadnem drevju in trtah. Kje tiči vzrok tega rumenenja, ki ima za posledico, da se rastlina slabo razvija, hira in mogoče tudi usahne?
Rumenenje rastlin ima lahko različne vzroke: Možno je, da pri sadnem drevju in trtah žlahtni del ne ustreza divji podlagi; morda je zemlja premalo rahla, premokra ter zrak ne more do korenin; mogoče je rastlina lačna, ker ne dobi v zemlji dovolj gnojil-no-redilnih snovi; lahko pa tiči vzrok tudi v kakšni glivični bolezni.
Toda največkrat povzroča bledico neprimerna hrana, s katero razpolagajo rastline. V- njej je lahko ene snovi preveč in druge premalo. Med hranilnimi snovmi ni pravega razmerja in zato vlada nesoglasje. Za svoj razvoj potrebuje rastlina zelo mnogo prvin, in sicer poleg apna, dušika, kalija, fosfora tudi žveplo, baker, železo, magnezij, natrij in še celo vrsto drugih drobnih prvin (mikroelementov), ki so nujno potrebne, čeprav v zelo majhni količini.
Kmetijska kemija je dokazala, da v zemlji največkrat primanjkuje prvina bor in da rumenenje prestane in rastline ozdravijo, brž ko si jim pognojil tudi z malo količino bora. Gnojenje z borom se stalno izpopolnjuje in je uspešno posebno v vrtnarstvu in cvetličarstvu.
Za gnojenje z borom imamo danes v trgovini že več prigotovkov, toda nekateri so sila dragi. Zato je zelo razveseljivo, da se je na trgu pojavilo novo sestavljeno gnojilo, ki
la športno udejstvovanje so zelo važne športne naprave. Za smučarski šport so pa še prav posebno pomembne skakalnice. Letos se spominjamo 25. obletnice otvoritve planiške skakalnice, s kalero se lahko ponašamo pred vsem svetom.
Leta 1930 so slovenski smučarji sklenili zgladiti skakalnico, ki bi bila primerna tudi za mednarodne prireditve. Inž. Bloudek je pripravil načrte in izbral kot najprimernejši kraj za skakalnico Planico. Pri gradnji so uporabili 17 železniških voz lesa, 60 tisoč delovnih ur ter izkopali 5.800 kub. m zemlje in kamenja ter 600 kub. m žive skale. Lela 1934 je bila skakalnica dokončana. Bila je največja na svetu ( 155 m višinske razlike). Uspehi na prvih tekmah so jasno pokazali, da je skakalnica bila res najboljša na svetu. Večina tujih športnih listov se je tedaj o njej pohvalno izrekla. Celih 15 let niso nikjer zgradili večje in boljše. Načrt inž. Bloudeka je bil za svet nerazrešljiva uganka. Mednarodna smučarska zveza (FIS) in norveška sta skakalnici nasprotovali, ker je dovoljevala skoke čez 100 ni; šele leta 1948 je Mednarodna zveza popustila. Strokovnjaki namreč trde, da skoki .na pravilno zgrajeni 100-metrski skakalnici piso nevarnejši od onih na 50-metrski. Planiška skakalnica pomeni tudi nastanek nove smučarske zvrsti — smuških poletov. Na novi skakalnici so domači skakalci rezali zrak stoje, zato so morali premagovati večji zračni odpor in niso dosegli velikih uspehov. Šele Norvežana brata Ruud sta si pridobila precej izkustva in pričela delati predklone takoj po odrivu. Tako sta kar splavala po zraku ip dosegla lepe uspehe. Ta pra-
bledica rastlin
vsebuje poleg vseh za rastline potrebnih redilnih snovi v izdatni meri tudi bor. To gnojilo je »fosfoazoto potassico borato«, ki ga izdeluje Montecatini. Sodeč iz naziva, vsebuje gnojilo fosfor, dušik (azoto), kalij (po-tassa) in bor. V njem je pa še cela kopica drugih drobnih prvin, ki niso v imenu omenjene. Gnojilo se dobi v zrnati obliki in ga zato z lahkoto trosimo. Zaradi izdatne količine bora je gnojilo bolj rdečkaste barve. Za gnojenje na površini vrtne zemlje potrebujemo za vsakih 100 kv. metrov 4 do 5 kg gnojila, seveda poleg primerne količine hlevskega gnoja ali mešanca (komposta), brez katerih ni pravega vrtnarstva. V cvetličarstvu ga raztrosimo vsaka dva meseca enkrat po eno čajno žličko na površino navadnega cvetličnega lonca in seveda sorazmerno več pri večjih posodah. Novo gnojilo je primerno ludi za gnojenje trtam in sadnemu drevju.
SVETOVNA TRGOVINA Z ŽITOM IN MOKO
Po vsem svetu pridelajo letno kaki 2 milijardi stotov krušnega žita. Od te količine porabi domače prebivalstvo okoli 85% pridelka, ostalih 15% pa je predmet svetovne trgovine: Nekatere države izvažajo predvsem žito in moko, druge ju samo uvažajo, nekatere pa uvažajo in izvažajo.
Glavne izvoznice žita in moke so Združene države s približno 110 milij. stotov in Kanada s 85 milij. stotov. Obe skupaj izvozita skoraj 2/3 vsega krušnega žita, kar ga pride na svetovni trg. Sledita Južna Amerika — predvsem Argentina in Avstralija, ki izvozita vsaka okoli 30 milij. stotov. Od evropskih držav sta postali izvoznici Francija in Italija, ki izvozita nekaj več mehkega kot uvozita trdega krušnega žita za testenine. Drža-
vilni način letenja so drugi tekmovalci posnemali, tako da lahko že govorimo o smuških poletih. Italijani so s predkloni pretiravali in zgodilo se je, da so se drug za drugim preobrnili ter pričeli kotaliti po doskočišču. Poleg 120-metrske skakalnice so v Planici zgradili še 80-metrsko, ki pomeni za tekmovalce izpit pred poletom na »mamutski« skakalnici. Mednarodna smučarska zveza je kasneje določila, da mora stati oh vsaki veliki skakalnici še 80-metr-ska. S tem odlokom je FIS jasno sprejela zamisel inž. Bloudeka. Na Planico smo lahko ponosni, ker je omogočila skakalcem, da so na njej dosegli kar 15 svetovnih viškov.
Leta 1934 je nastopil na skakalnici prvi tujec Bir-ger Ruud (Norveška) in postavil nov svetovni višek (92 m). Prvi na svetu, ki je preskočil 100 m, je bil Avstrijec Bradi (leta 1936); višek je bil dosežen v Planici. Zadnji višek na »mamutski« skakalnici je dosegel Švicar Fritz Tschannen. Bilo je 15, marca 1948. Prireditelji so že odpovedali tekmovanje zaradi oblačnega vremena. Ker se pa Švicarji niso hoteli odreči skokom, so jim prireditelji dovolili nastop. Gledalcev je bilo zelo malo. ko je Tschannen poletel skozi zrak ter dosegel daljino 120 m.
Nekoliko kasneje so zgradili enako veliko skakalnico v Kulmu v Avstriji in nekoliko večjo v Oberstdorfu v Zahodni Nemčiji, ki pa sta točna posnetka planiške skakalnice.
Po mnenju inž. Bloudeka je mogoče doseči v smučarskih poletih daljavo 160 m (sedanji višek — 139 in — je doesgel leta 1951 v Oberstdorfu Finec Taino I.uiro). Za tako skakalnico ima inž. Bloudek
! ve pod komunističnim vodstvom, ki so v j bistvu poljedelske, uvozijo več moke in krušnega žita, kot ga izvozijo.
Med državami, ki uvažajo moko in krušno žito, je na prvem mestu Anglija, na drugem Nemčija. Mnogo uvažajo tudi države Beneluksa, predvsem Nizozemska. V Aziji uvažata največ krušnega žita Indija in Pakistan, katerima sledi Japonska. Precej uvažajo tudi arabske države, v Afriki pa predvsem Egipt.
Na svetovnem trgu je cena pšenici mnogo nižja, kot je na notranjem italijanskem trgu. Krušnega žita in moke so na razpolago velike zaloge, toda skoraj polovica človeštva je lačna kruha, ker si ga ne more privoščiti niti po razmeroma nizkih cenah.
POTROŠNJA PIŠČANCEV SE DVIGA
Italijansko perutninarstvo spravlja danes na trg okoli 9 milijonov piščancev na mesec. Ta količina pomeni več kot poldrug milijon stotov mesa na lety ali nad 3 kg mesa na vsako osebo v Italiji.
Poizvedbe v javnih obratih pravijo, da se je od leta 1947 do danes potrošnja piščancev v razkošnih restavracijah potrojila, v gostilnah 1. razreda je 7 krat, V gostilnah 2. razreda 9 krat, v gostilnah 3. razreda 14 krat in v gostilnah 4. razreda 7 krat večja.
Potrošnja piščancev se je znatno zvišala, ker jih proizvajajo moderna vzrejališča razmeroma poceni in cene v notranjosti niso pretirane.
LANSKA LETINA SADJA V ITALIJI
Leto 1958 je bilo v splošnem zelo ugodno glede sadnega pridelka. Razen marelic, sliv in mandeljnov so vse vrste dale zelo visoke pridelke. V primerjavi s prejšnjim letom se je najbolj dvignil pridelek jabolk s 67%, češenj z 49% in hrušk s 44% poviška. Pridelek je znašal (v 1.000 stotih): pomaranče 7.100, mandarini 12.000, limone 4.000, hruške 5.195, jabolka 16.273, breskve 5.379, marelice 246, češnje 1.682, slive 725, mandeljni 827, smokve 3.425, orehi 588. lešniki 363, olive 13.350.
že pripravljen načrt. Doskočna hitrost skakalca hi na njej znašala skoro 30 ni na sekundo. Ta hitrost je za tekmovalca še razmeroma varna, seveda če je skakalnica brezhibno zgrajena. Skoki preko 170 m pa so nevarni. Po mnenju inž. Bloudeka bi -morali novo 160-metrsko skakalnico zgradili v Planici. Za lo veliko dol o pa jo treba precej denarja ter novih izbranih domačih skakalcev, kol so Finžgar, Zidar, Langus in drugi.
ŠPORT £0 SVETI)
šah — V Kragujevcu so se zaključile tekme za državno prvenstvo Jugoslavije. Čili goric je osmič osvojil naslov1 državnega prvaka. Drugo mesto je zasedel Matanovič i.n tretje Trifunovič.
Boks — V Indianapolisu je svetovni prvak težke kategorije Patterson premagal britanskega prvaka Londona s knock-outoni v 11. krogu ter tako ohranil naslov.
Nogomet — V Beogradu sta igrali moštvi Milana in Crvene zvezde. V prvem polčasu je bil Milan v premoči, tako da je bil izid 4:0. Sele v drugem polčasu je moštvo Crvene zvezde zadovoljilo gledalce in zabilo v prvih 20. minutah kar 3 gole. Končni izid je bil 4:3 v korist Milana.
ANGLIJA — ITALIJA 2:2
V	Wemblevju sta sc v sredo srečali nogometni reprezentanci Anglije in Italije. Tekma je bila zelo zanimiva. To pot je Italija nastopila s skoraj povsem novim moštvom, v katerem so se odlikovali napadalci Brighenti, Mariani in Galli ter vsa obramba. Gole so zabili Glavlon in Bradlev v prvem polčasu za 'Anglijo ter Brighenti in Mariani v drugem polčasu za Italijo.
GOSPODARSTVO
25. obletnica skakalnice v Planici
IZVRSTNO ’
SURO BOM OTREROVAL TAUOT, P03DIVA ZDA3 v ciRuue:
GRATNO TU BOM 1AHUO RAZVIL TUDI SLIUO! PROSTORA 3£ DOVOLI PRIDI POGLEDAT'
BRR.R- UVALA, RA36t OSTANEM TU SPODA3:.
Tl PA VZEMI APARAT IN POGLED, UA^S VlDlS NA ZASLONU
PPA.V
VEG CIRUUS
POGLE3 & TISTE PLOŠČE BO& FOTOGRAFIRAL SZ Tl NE BO VRTELO*
Jt NA N3|LM
VSI SEDE
1 tir* 5 p
«*
0
PRAV' PRIČVRSTI GA IN UREDI V&C DRUGO!
VRTELO* BEŽI, BEŽI TAU03 &P1EZAM GOR'
U.UPIL 2 VII H!, SM NISEM RE3EC MALIH ŽIVALI . P03DIVA U.ONCALA SVA
MISLI M, DA LAURO U.A3 PRIGRIZNEVA NA DIRER TOR.3EV RAČUN
DA3 NO, NA3E3 SE ŽE VENDAR! POŽRL 61 ŽE CELO 3AGN3E1 V MORAVA <£E PO
MOTO opremo:...
V&A3 ROSTl / MM M, PUSTI '	TO 3E VENDAR
NA3BOL3SE
UM , NE GRE Ml V GLAVO,DA SE TAVA OR3AvU USTRAŠI DROBCENE MIŠRE...
V6E -JE V "REDU 2AME NE 6U.RBI ’
. *
i.V
PRAV ZDA3 PA .STOPIVA SE U SLONU
UA3 GA VK TARO 713 AS? GA BOS U.UPILa
OWII
ZAMISEL A N' SLABA!
3Al 0'. WOHO STAVIM ZA SV03 DELEŽ NAGRADE DA SE Tl TO NE BO POSREČILO'.! M03IM OČEM SE NE 6R.RI3EŠ'
PRIBOR ZA MA6RIRAN3E?! PA UAR CEL VOZ?1
*>E PREDEN SO PRVI GLEDALCI ZASEDLI SV03E PROSTORE , ZZ LAUOTNlU, ŽE ČEPEL V TEMNEM VRHU CIRRUSUEGA ŠOTORA.
STAVO SPRE3EMAM TODA NE ZA DENAR. STAVIVA RA3SI ZA VECER30 RDOR IZGUBI, NE SME DATI V USTA NITI GRIŽL3A3A! VEL3A?
UAi PA IMAC. NA VOZIČRU4
PRIBOR ZA MASRIRAN3E SICER 3E TO TAJNOST, TODA TEBI 30 LAURO ZAUPAM.
VEs, POŠTENO SE MORAM NAŠEMITI NIHČE ME NE &ME PREPO ZNATI Tl
* iiiii
:v:v.
o—
V DACHAUSKIH BLOKIH
K* Z.
Dogodek nas je vse hudo potrl in tenilhoilj »mo se zavedli svo-j«ga položaja ter zahrepeneli pio rešitvi.
Po večerji me je poiskal Rus Sergej. JNIjegov drugače vedino vedri in nasmejani oibraz je bil bled in žallosten.
»iSaj veš, ikaj se je »godilo,« je tiho rekel.
»Vetn. Tudi ito se jiim bo maščevali o.«
To sem rekel talko zai tolažbo. Vemdair sva že oba slutila, da na lem svetu vse te krivice, vsi ti /,Ločini nikoli ne bodo maščevani do kraja. čeprav je žrtev na milijone. Če bomo ostali 'živi, hotno doživeli Je zadoščenje, da bomo videli bežati mučitelje in krvnike ter da bomo priče njihovega1 ponižanja in poraza. V občutju, da ne bo nikdar maščevana preliitu kri tolikih nedolžnih ljudi po vsej Evropi, je bilo nekaj zelo grenkega, tako da se je pojavljal? v človeku div oni v Božjo pravičnost. Dopovedoval *em si pa. da njenih namenov pač ni mogoče vnaprej spoznali in da je človeški raizium prešibek, da bi doumel Kozje načrte. Treba je bilo pač zaupali' v Kozjo modrost. Kad bi bil potolažil s lem tudi Sergeja.
•	1 od a tisli dam je bil prepoln, žalosti in jeze, da bi bil dostopen za
.tako filozofsko tolažbo. Tisti dan je žejalo vse poštene Ruse po krvavem maščevanju in hrepeneli so po dnevu, ko bodo lahko tudi sami maščevali pirelito kri rojakov.
V	Wi1dparku je delal z nami tudi neki fantič z Dolenjskega, ki so ga ujeili Nemci ikot partizanskega kurirčka. Bil je nežen in ljubek kot deklica. Star je bil morda trima jat let in je bil po miselnosti kljub vsemu hudemu, kar je doživel, še pravi otrok. Vsi smo ga imeli radi, tudi Močaila, ki mu je vedno dodeljeval najlažja in po možnosti prijetna dela oziroma naročila. Nosil nam j tl vodo za pitje, razdeljeval margarino ali mortadelo in opravil kako naročilo za Močatlo. Navadno pa se je tiho sam zase igral s tem ali onim orodjem in nas poslušal. Marsikdo mu je rad odstopili kak grižljaj. Mnogokrat sem se spraševal, kaj se dogaja v duši (ega dečka in kalkšme posledice bo imelo to za njegov značaj. Na tihem pa simo sc vsi hali. da ne bo vzdržal in dočakal svobode, čepraiv je bil videti kljub vsej shuj šan osti čvrsl in živahen. Zdel se nam je grozanslkii zločin, d’a so takega' olrolka sploh pripeljali v taborišče. Toda ni bil edini. V taborišču je bilo tudi nekaj desc-
I	iii ruskih dečkov, od kaitenilh so billi nekateri še precej mlajši ; celo osem- ali desetletni so bili med njimi. Na dan pokolu ruskih častnikov in naslednje dni sem dečka s strahom opazoval. Za moritev je zvedel prav tako kol mi in videti je bil nenavadno
TEDENSKI KOLEDARČEK
10. maja, rcdelja: Antonin
11. maja, ponedeljek: Filip in Jakob
12. maja, torek: Pankracij
13. maja, sreda: Servacij
14. maja, četrtek: Bonifacij
15. maja, petek: Zofija
16. maja, sobota: Janez Nepomuk
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 6. maja si dobil oz. dal za:
ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko švicarski frank
617—621 lir 24—24,50 lir 90-92 lir 123—126 lir 1725—1750 lir 148,75—149,75 lir 143—144,50 lir
RADIO TRSTA
Nedelja, 10. maja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — kronika 7 dni v Trstu; 13.3Q Glasba po željah; 15.40 Zbor Ljubljanski Zvon; 17.00 šola za obrekovanje, komedija v 5 dej. (Richard Sheridan - Matej Šmalc), igrajo člani SNG v Trstu; 21.00 Pesniki in njih stvaritve
— »Peter Bczruč« (Martin Jevnikar); 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Mala antologija slovenske vokalne glasbe.
Ponedeljek, 11. maja, ob: 18.00 Radijska univerza
— Tone Penko: Iz življenja tujih ptičev: »Zoljar«; 18.10 Koncert altistke Marije Bitenčeve, pri klavirju Gojmir Demšar; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Jaromir Weinberger: »Schwanda«, opera v 2 dej. in 5 slikah; po operi: Mala literarna oddaja.
Torek, 12. maja, ob: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod; 18.00 Z začarane police — Marija Polak) »Bilo je v maju«; 18.10 Simfonični koncert, ki ga vodita Oskar Danon in Borivoje Simič s sodelovanjem klarinetista B. Bruna in mezzosopranistke Vere Simičeve — Logar: Concertino za klarinet in orkester; Hercigonja: Zibu-Haju, ciklus medjimurskih pesmi — izvajata simfonični orkester in zbor Beograjskega radia; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 Obletnica tedna — Miran Pavlin: 100-Iet-nica smrti Alexandra Friedricha von Humboldta;
22.00 Umetnost in življenje: Glasbena dejavnost na Tržaškem v začetku tega stol. (Franjo Delak); 22.40 Koncert tenorista Dušana Pertota, pri klavirju Mir-ca Sancinova.
Sreda, 13. maja, ob: 12.55 Orkester Marek We-ber; 18.00 Radijska univerza — Luigi Volpicelli: Poklicna usmeritev — »Poklic in šola«; 18.10 Bartok: Prva suita za orkester, op. 3; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. M. Starc); 21.00 Vrtinec, drama v 3 dej.
(Janez Žagar), igrajo člani RO; 22.20 Koncert klavirskega dua Braga-Zanoni.
Četrtek, 14. maja, ob: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod; 18.00 Z začarane police — Zora Kafol: »Osliček muzikant«; 19.00 šola in vzgoja (Ivan Teuerschuh): »Dvigajmo ponos mladega človeka«;
20.30	Operetna glasba: 21.00 Zgodovina odkrivanja sveta — Afrika — »Beli menih v boju za zemljo in duše« (M. Javornik); 21.30 Koncert operne glasbe; 22.00 Iz sodobne književnosti — Vladimir Truh-ler: Pesnik nove zemlje — ocena Vinko Beličič,; 22.15 Zborovske skladbe Vasilija Mirka; 22.35 Schubert: Kvintet v A-duru, op. 114.
Petek, 15. maja, ob: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Radijska univerza — msgr. Jakob Ukmar: Problem ločitve zakona po kanonskem pravu — »Izključitev bistvenih lastnosti zakona«; 19.00 širimo obzorja — Stari znanci — Denar (Saša Martelanc); 21.00 Umetnost ip prireditve v Trstu (Franc Jeza); 22.00 Znanost in tehnika — »Potniška reakcijska letala« (B. Mihalič); 22.15 Samospevi Miloja Milojeviča.
Sobota, 16. maja, ob: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod; 14.45 Ansambel orglic iz Graza; 16.00 Novelist tedna (M. Jevnikar); 16.20 Romunski in madžarski narodni motivi; 17.30 Velika dela slavnih mojstrov; 18.00 Oddaja za najmlajše — Žalost in veselje, mladinska zgodba (Andrejčkov Jože - M. Javornik), igrajo člani RO; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 20.40 Zbor Emil Adamič; 21.00 Gospod, ki je iskal pokoja, radijska burka (August Kotzebuc
-	Aurelio Miserendino, prev. M. Javornik), igrajo člani RO.
ŽENSKI K0TIČEK
PRVO SV. OBHAJILO
Maj je tu. V tem mesecu gredo naši otroci k prvemu obhajilu. Tu nekaj praktičnih nasvetov!
Zadnja modna novost za obleko. Nič več običajnega blaga (čipk, tila), ampak belo platno (lino) ali pike. Rešitev je krasna, kajti po obredu odrežeš rokave, skrajšaš krilo, dodaš živordeč pas ali pa vezan z debelim bombažem različnih barv in tako imaš krasno in zelo elegantno poletno obleko, primerno za razne svečanosti.
Pričeska je tudi nekaj novega. Nič več cvetic in venčkov, ki bi zadrževali pajčolan, ampak shmo malo čepico iz blaga ali iz tila, nabrano v obliki zelo modernega bobenčka. Pajčolan naj sega samo do ramen, kajti važno je, da lepo obkroži obraz, ne da bi bil v nadlego.
Za dečka je moda manj zahtevna. Lahko ima klasične dolge plave hlače z »mornariško« jopico. Lahko tudi sive kratke hlače in suknjič »college«. Samo na to pazite: nikoli dolgih hlačk, če je deček nizke postave. Vse drugo po okusu.
Primerna darila za ta obred: vse od molitvenika, srebrnega molka, zlate zapestnice, svete podobice do knjige. Igrač pa ne darujemo ob tej priliki.
Slaščice pa delijo prvoobhajanci takole: prijateljčkom ip sošolcem jih poklanjajo v majhnih vrečicah, hišnim prijateljem pa v večjih šatuljah, po
možnosti okroglih. Zelo elegantne so iz keramike. Spominske podobice naj bodo iz bele lepenke. Na zunanji strani naj bo v zlatu vtisnjena primerna slika, na notranji pa ime, datum in posvetilo v črnem tisku.
Prijatelji naj poklanjajo samo belo cvetje, nageljne ali pa šmarnice. S tem cvetjem naj bo okrašena miza za sprejem ali svečano kosilo.
Torta pa naj bo enakomerno narezana.
D. K.
NAŠI RECEPTI
Ocvrte ribje pogačice. Ribje meso skuhamo, ga osolimo in zmešamo s kuhanim, pretlačenim in še vročim krompirjem. Dodamo peteršilja in popra. Iz mešanice oblikujemo pogačice, ki jih povaljamo v raztepenem jajcu in kruhovih drobtinah, nato jih ocvremo na olju. Ponudimo tople s paradižnikovo omako.
KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU vabi na sestanek, ki bo v petek, 15. maja, ob 20.30 v Trstu, ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je predavanje dr. Stojana Brajše: »RUSKI MESIJANIZEM«
— 0 —
KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU IN V GORICI vabita na celodnevni Izlet, ki ga priredita z avtobusom v nedeljo,
17.	maja, v Beneško Slovenijo. Prijaviš se lahko najkasneje do 12. maja v Trstu, ul. Commerciale 5/1. (tel. 28-770), ali pa v Gorici na Travniku 18/11., kjer boš vsak delavnik od
9.30	do 12.30 dobil potrebna pojasnila.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU
V nedeljo, 10. maja, ob 20. uri v prosvetni dvorani
»A. Sirk« v Sv. Križu Josip Tavčar PEKEL JE VENDAR PEKEL
V petek, 15. maja, ob 20.30 v prosv. dvor. na Opčinah
Sremac - Kosar POP CIRA IN POP SPIRA
GLASBENA MATICA V TRSTU
V	soboto, 9. maja 1959, ob 20.30 bo v Avditoriju KONCERT
PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE IZ LJUBLJANE Dirigent profesor C. Cvetko, sodeluje basist Danilo Merlak, član ljubljanske Opere
Vstopnice dobite v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom koncerta v ulici Roma 15/11.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
■tih in miren. Vedino sc je znal zadržati moško in na to je bil zela ponosen, toda v resnici je bil vendar še otrok. Kalk vtis je napravilo to pobijanje	na	njegovo duševnost?
Skušali smo	ga	razvedriti, kolikor smo mogli,	in odvrniti
njegovo pozornost na diru ge stvari, on pa je ostal tih in zamišljen. Le če smo ga skušali tolažiti, se je žalostno nasmehnil: »Saj se ne bojim!« Toda	tilsti strašni dogodek je zapustil	v	njem svojo sled. Postal je	še bolj tih im žalosten, kakor da s>i	ni	čisto opo-
mogel od tiste groze. Le redkokdaj je še biilo slišati njegov otroški simeh in čebljanje. Nikoli ni tožili in jolkal po mami, a bil seni prepričan, da je z vso močjo zahrepenel ipo njej iz okrutnega sveta, v katerega so ga zaprli. Vendar o svoji mami ni vedel ničesar. Moirda je bila tudi ona v taborišču ali pa mrtva. Bogve, kaj je doživel' že prej pri partizanih. Tega ni nikoli omenil. Bil je ljubljenec vseh Slovencev, nekateri pa so se še prav posebno navezali nanj im skrbeli zanj, kolikor jim je bilo mogoče, s čimer! so verjetno tudi tešili svoje hrepenenje po lastnih otrokih in družini, od katere so bili odtrgani1.
Kako je moral vplivati tisti množični umor šele na ruske otroke, saj so pobili njihove rojake, ki so jih povrh še poznali', (ker so jim vozili hrano. O lem1 mi je pni poved oval Sergej. Nobeden od naju ni mogel razumeli, zakaj so pripeljali SS-ovei le Otroke v Dachau. Ali iz cinizma'/ Ali iz usmiljenja', namesto da
bi jih pobili, kakoir so morda njihove starše? Toda zakaj so jih potem poslali v koncentracijsko taborišče iin ne v kak vzgojni zavod za otroke? To je bila ena izmed taboriščnih ugank, ki niso bile nikoli razrešene. Gotovo pa je, da je bil storjen s tem, da so držali te otroke v taborišču brez vsake vzgoje in brez zadostne prehrane in da so jim dali čutiti že v talko mladih letih največjo1 trdoto in okrutnost življenja v suženjstvu, nad temi mladimi življenji strahoten zločin. V tem se je razodevala, enako kot v umorih, vsa podivjanost in barbarstvo nacistične miselnosti.
Nekaj ruskih dečkov je dočakalo osvoboditev, v glavnem po zaslugi rojakov, ki so celo kradli zanje, da so jim preskrbeli kak grižljaj več. Ni mri pa znano, ali je ostal živ naš deček z Dolenjskega. Ko sem se februarja 1945 vrnil iz » Aussenk omm aude< v Dachau, sem povpraševal po njem iin povedali »o mi, da je na nekem drugem bloku in da je še zdrav. Pozneje pa so postajale razmere v taborišču vedno bolj zmedene, v njem so nagrmadili ogromno število ljudi ilz »Aussemkommand« in drugih taborišč, ki so jih evakuilrali pred prodiranjem Rusov in zahodlnih zaveznikov, in tako sem marsikoga za' vedno izgubil izpred; oči. Tako tudi [istega nesrečnega oitrokai. Upam pa, da je ostal žiiv in da je našel mamo živoi ter d!a je vsaj po vojni užili nekaj' tiste sreče, dol katere ima vsak otrok pravico.
(Dalje)