Primer dr. Luigija Di Belle, ki so mu v tej {tevilki revije
Cancer posve~eni uvodnik, dva ~lanka in dva komentarja
(1-3), je odli~en zgled »alternativne« medicine v onkologiji.
Kot pri drugih alternativnih zdravljenjih je tudi tu {lo za
na~in zdravljenja, ki ga je razvil in uporabljal zasebnik. [lo
je za nedokazano metodo, ki je bila priljubljena ve~ kot
desetletje in ki si je pridobila zagovornike po vsej dr`avi.
[lo je za nepreverjen produkt, ki so ga bolniki branili z
religiozno gore~nostjo, za dokaz njegove uspe{nosti pa so
namesto znanstvenih podatkov uporabljali opise
posami~nih ~ude`nih ozdravitev.
To niso le zna~ilnosti Di Bellovega dolgotrajnega
nepreverjenega zdravljenja, podobno velja za ve~ino drugih
»alternativnih« metod  zdravljenja raka. Tak{en primer je v
ZDA antineoplastonska terapija dr. S. R. Burzynskega. Brez
kakr{nekoli raziskovalne dokumentacije, vendar z
entuziasti~no in aktivisti~no podporo velikih skupin
bolnikov in njihovih dru`in, antineoplastonska terapija tudi
danes - podobno kot `e vseh zadnjih dvajset let - privablja
veliko bolnikov in ima dosti zagovornikov. Tudi ta na~in
zdravljenja je povlekel nacionalno vlado v vrtinec
sociopoliti~nih medicinskih navzkri`ij.
Med popularnimi alternativnimi metodami najdemo
najrazli~nej{e pristope - od uporabe biolo{ko aktivnih snovi
prek ozdravitev du{e in telesa in medicinskih sistemov, ki se
niso spremenili vse od svojega nastanka v ~asu azijskih
dinastij, do polaganja rok in spreminjanja vibracij rakastih
celic (4). 
Te raznovrstne metode pa imajo tudi marsikaj skupnega.
Najpomembnej{e je, da so - `e po definiciji - nedokazane.
^e bi njihovo uspe{nost potrjevali raziskovalni podatki, na
te oblike zdravljenja ne bi ve~ gledali kot na »alternativne«;
postale bi uveljavljene in  si na {iroko utrle pot v bolni{nice
in onkolo{ke centre.  
Zanimivo je, da skrajne`i, ki kritizirajo onkolo{ki
»establishment« in njegove interese, to dejstvo hladnokrvno
zanikajo.  Ustanovam, ki naj bi tvorile »onkolo{ko zaroto« -
Nacionalnim in{titutom za zdravje, Nacionalnemu in{titutu
za rak, Upravi za prehrano in zdravila, Ameri{kemu
zdru`enju za rak, farmacevtski industriji itd. - o~itajo, da
javnosti prepre~ujejo dostop do alternativnih metod
zdravljenja, ki bi zaradi »ozdravitev« zmanj{ale potrebe po
uradni onkologiji in ji odvzele ves posel (5,6).
Ljudje, ki podpirajo posamezne alternativne metode in jim
sledijo, verjamejo, da tak{en na~in zdravljenja lahko
ozdravi raka oziroma napravi fiziolo{ko okolje tak{no, da
rakaste celice v njem ne morejo pre`iveti. V ve~ini
alternativnih metod najdemo vsaj implicitno sporo~ilo, da
lahko eliminirajo maligno bolezen, pri ~emer naj bi to
dosegle na dosti bolj »naraven« in manj invaziven na~in kot
uradna medicina.
Trditev, da so alternativne metode ne le manj toksi~ne
temve~ tudi uspe{nej{e od konvencionalnih, postane {e
posebej problemati~na pri na novo odkritih bolnikih, ki se
namesto za konvencionalno odlo~ijo za alternativno
zdravljenje, medtem pa njihova bolezen nezadr`no
napreduje. Alternativno zdravljenje je obi~ajno drago, saj je
zanj dostikrat treba od{teti 20 do 30.000 dolarjev ali ve~.
Ker gre pogosto za uporabo biolo{ko aktivnih snovi, ga
lahko spremljajo toksi~ni u~inki.
^eprav so za nekatere kritike s strani uradne medicine
alternativni zdravilci le navadni prevaranti, goljufi in
brezsr~ni maza~i, je med njimi mnogo takih, ki iskreno
verjamejo v u~inkovitost svojih alternativnih metod; tak{na
je tudi izku{nja pisca tega prispevka. Nekateri so - kot je to
storil Dr. Di Bella - pripravljeni dokumentacijo o svojih
pacientih podvre~i znanstveni analizi. 
Kljub podobnostim in razlikam se alternativna zdravljenja,
ki so usmerjena k ozdravitvi raka, bistveno lo~ijo od
»komplementarnih« zdravljenj, s katerimi jih pogosto
povezujemo in zamenjujemo. Komplementarna zdravljenja
so raz{iritev - in to obse`na raz{iritev - tega, kar smo v~asih
imenovali »podporna skrb« (supportive care). [e pred
kak{nim destletjem so jo ve~inoma tvorile le skupine za
samopomo~ ob sodelovanju socialnih delavcev; v~asih se
jim je pridru`ili bolni{ki kurat, le redko so bile na voljo tudi
druge usluge. Pojav komplementarnih terapevtskih
programov odra`a jasno za~rtano, zavestno odlo~itev, da je
treba ~im ve~ storiti za kvaliteto bolnikovega `ivljenja.           
Gre torej za dobrodo{lo in na~rtovano zdru`evanje
zdravljenja raka in skrbi za kvaliteto bolnikovega `ivljenja.
Komplementarna medicina ne trdi, da lahko pozdravi raka,
niti ne tega, da lahko vpliva na njegov potek. Zato pa
pomaga bolniku, bla`i simptome njegove bolezni in ve~a
bolnikovo vlogo v lastnem zdravljenju. Poudarek, ki je
namenoma namenjen dodatni skrbi za kvaliteto `ivljenja
(pogosto tudi v raziskovalnih okvirih), je za ve~ino
programov nekaj novega. Bolniki z rakom si tak poudarek
`elijo in tako zdravljenje jim je v{e~. Sami ga zahtevajo in
dose~i sku{ajo, da bi ga uvedli v hospitalnih in ambulantnih
ustanovah, v katerih se zdravijo.      
V komplementarno zdravljenje sodijo glasbena terapija,
hipnoza in biofeedback, masa`na terapija, vaje za
sprostitev, joga, duhovni programi, zdravljenje z zeli{~i in
{e marsikaj. Ti na~ini zdravljenja zmanj{ajo stres, izbolj{ajo
po~utje bolnikov in omeh~ajo rigidnost konvencionalnega
zdravljenja raka.
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
Barrie R. Cassileth
Cancer 1999; 86:1900-2
Alternativna in komplementarna medicina
Loèimo zrnje od plev
29
Dihotomija med »alternativnim« in »komplementarnim«
zdravljenjem, ki jo sku{amo opredeliti v tem prispevku,
nam pomaga lo~iti med pristopi, ki so v osnovi povsem
razli~ni, so pa med sabo prepleteni.  @al je ta dihotomija
poenostavljena in nepopolna. Tako se lahko
komplementarna metoda uporablja tudi na alternativni
na~in, npr. ~e uporabljamo duhovno energijo ali
nepreverjena zeli{~a z namenom, da bi pozdravili bolezen.
^e se bolniki zaradi tak{nih zdravil odre~ejo ustaljenemu
zdravljenju, so posledice jasne. ^e ob konvencionalnem
zdravljenju sprejmejo {e komplementarno zdravljenje zato,
ker upajo, da jih bo ozdravilo, lahko razo~aranje, ki ga
pogosto spremlja {e ob~utek krivde, popolnoma izni~i
korist, ki bi jo komplementarno zdravljenje sicer prineslo.
Na splo{no pa vseeno velja, da nam je razlikovanje v
pomo~ in nas vodi pri dana{njih skupnih naporih.
Komplementarna in alternativna medicina (KAM) nista
popularni le v Italiji in ZDA. V literaturi so objavljene
{tudije o pogostosti KAM iz 13 dr`av (7); sklepamo lahko,
da KAM uporabljajo tudi v {tevilnih drugih dr`avah, kjer
{tudij o njuni pogostosti {e niso izvedli. [irok razpon
uporabe, ki ga navajajo te {tudije in ki zna{a od 7% do 64%
(7), odra`a neenotnost v terminologiji in definicijah; o tem
pri~a `e sama uporaba izraza KAM, ki vklju~uje vrsto
povsem razli~nih in nepovezanih aktivnosti. 
V ZDA se za KAM zanimajo tako vladne slu`be in uradne
medicinske ustanove kot javnost. Parlamentarni odbor za
vladno reformo raziskuje, kako zvezna vlada zagotavlja
sredstva za raziskavo alternativnih zdravljenj in za
povra~ilo stro{kov, povezanih z njimi. Odbor, ki ga vodi
kongresnik, katerega `ena je pre`ivela raka, se ne ukvarja z
vpra{anjem, kako povrniti sredstva, ki so bila vlo`ena v
zgre{eno podporo nedokazanim metodam. Nasprotno, pod
drobnogled je vzel tri vladne oddelke, ker ga skrbi, da
javnosti ne omogo~ajo v dovolj veliki meri dostopa do
alternativnih metod (8). 
Vodja odbora je kritiziral Nacionalni in{titut za srce, plju~a
in kri, ker porabi za raziskave alternativne medicine manj
kot 0.5% svojih prora~unskih sredstev, Nacionalno
medicinsko knji`nico,  ker v zbirko MEDLINE vklju~uje
premalo revij s podro~ja alternativne medicine, in Zvezno
trgovsko komisijo, ker ljudem ote`uje dostop do
nekonvencionalnih na~inov zdravljenja. 
Hkrati obstaja v sklopu Nacionalnih in{titutov za zdravje
Center za komplementarno in alternativno medicino
(CCAM), ki je leta 1998 iz majhnega urada za alternativno
medicino prerasel v dana{nji, 50 milijonov dolarjev vreden
center. CCAM podpira 13 raziskovalnih centrov za KAM po
vseh ZDA. Ve~ina jih deluje v sklopu velikih medicinskih
centrov in vsak od njih je usmerjen v specifi~no bolezen
oziroma problem. Oktobra 1998 je Nacionalni in{titu za rak
ustanovil urad za onkolo{ko KAM, ki bo skrbel za povezavo
s CCAM ter vzpodbujal in sponzoriral klini~ne {tudije (9).
[tevilni ameri{ki onkolo{ki centri sku{ajo svojim bolnikom
omogo~iti komplementarna zdravljenja, vse ve~ pa je tudi
programov zdravstvenega zavarovanja, ki krijejo stro{ke
vsaj nekaterih tovrstnih zdravljenj. Ve~ kot 30 najve~jih
zavarovalnic danes v svoje programe `e vklju~uje
akupunkturo, masa`o, kiropraktiko in celo naturopatsko
medicino (10). 
V globokem nasprotju s stanjem pred desetimi leti, ko je
bila to skrivna podtalna dejavnost, je danes KAM jasno
prepoznavna ter dostopna vsem. Ta odprtost pa ima tudi
svojo slabo stran. Informacije, dostikrat zavajajo~e ali la`ne,
najdemo vsepovsod. Knjige, katalogi, internet in televizijske
reklame - vsi po vrsti nam ponujajo nepreverjene produkte
in zdravilce, ki lahko pozdravijo raka. Vsako leto se zanje
porabijo milijarde dolarjev. Pri ve~ini gre za izgubo
dragocenega ~asa in denarja; {tevilni so {kodljivi; le redki
lahko vlijejo vsaj kan~ek upanja.
Podobno kot laetril in Di Bellova terapija, ki sta bila
predmet znanstvenih {tudij, si tudi druge nepreverjene
popularne metode za zdravljenje raka, zlasti tiste, ki
temeljijo na dozdevno racionalnih hipotezah, zaslu`ijo
skrbno preveritev. Prav tako nujno je, da se javnost zave
razlik med prikazi posameznih primerov in znanstvenimi
podatki ter izjemnega pomena in vloge klini~nih raziskav.
[e naprej pa moramo jasno razlo~evati nedokazane
alternative konvencionalnemu zdravljenu od {tevilnih
koristnih komplementarnih zdravljenj, ki si utirajo pot v
konvencionalno medicino in bolj{ajo kakovost `ivljenja
bolnikov.
Literatura:
1. Buiatti E, Arniani S, Verdecchi A, Tomatis L, and the Italian
Cancer Registries. Results from a historical survey of the survival
of cancer patients given Di Bella Multitherapy. Cancer 1999;
86:2143-9.
2. Calabresi P. Medical alternatives to alternative medicine
(editorial). Cancer 1999; 86:1887-9.
3. Traversa G Maggini M, Menniti-Ippolito F, Buzzi P, Chiarotti F,
Greco d, et al. The unconventional Di Bella cancer treatment: a
reflection on the Italian experience (commentary). Cancer 1999;
86:1903-11.
4. Cassileth BR. The alternative medicine handbook: the complete
reference guide to alternative and complementary therapies.
New York: W. W. Norton, 1998.
5. Moss R. The cancer industry: the classic expose on the cancer
establishment. New York: Equinox Press, 1996.
6. Liberty exposure: cancer and its suppressed cures. Available
online from: http:/www.webaxs.net/~noel/caner.htm.
7. Ernst E, Cassileth BR. The prevalence of
complementary/alternative madicine in cancer. Cancer 1998;
83:777-82.
8. »Opening the Mainstream to Complementary and Alternative
Medicine: How Much Integration Is Really Taking Place?«
Congressional Hearing, February 24, 1999.
9. NCI funding complementary/alternative medicine trials. Oncol
News Int 1998;8:1,32.
10. Cunningham R. Expanding coverage signals growing demand,
acceptance for alternative care. Med Health Perspect (Medicine
Health Supplement), October 1998.
Z dovoljenjem zalo`nika prevedel M. B.
■
ONKOLOGIJA / pregledi
30