KRALJEVINA
JUG 0 SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
98.
kos.
V LJUBLJANI, dne 6. decembra 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
616. Zakon o zapisniku, ki se nanaša, na amendemente in na končne odredbe konvencije, s katero se ureja zrakoplovstvo.
617. Uredba o likvidaciji terjatev na osnovi konvencije med kraljevino Jugoslavijo in Madžarsko o reguliranju vprašanj, ki se nanašajo na pupilarne in skrbstvene blagajne.
618. Navodilo za izvrševanje uredbe o likvidaciji terjatev med kraljevino Jugoslavijo in Madžarsko.
619. Dopolnitev pravilnika za medn. zračni promet civilnih zrakoplovov na ozemlju Jugoslavije.
620. Telefonski promet z inozemstvom.
621. Odločba občne seje drž. sveta glede § 270. zakona o uradnikih in § 258. zak. o drž. prom. osebju.
622. Izpremembe v pravilniku o postranskih prejemkih uslužbencev drž. prometnih naprav.
623. Izpremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
624. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
616.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za vojsko in mornarico, namestnika Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra za gradbe in Našega ministra pravde ter po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o zapisniku, ki se nanaša na amendemente v členih 3., 5., 7., 15., 34., 37., 41., 42. in na končne odredbe konvencije, s katero se ureja zrako-plovstvb, z dne 13. oktobra 1919., sklenjenem in podpisanem v Parizu dne 15. junija 1929., in o zapisniku, ki se nanaša na amendemente v členih 34. in 40. konvencije z dne 13. oktobra 1919., s katero se ureja zrakoplovstvo, sklenjenem in podpisanem v Parizu dne 11. decembra 1929.,*
ki se glasi:
§ 1.
Odobrujeta se in dobivata zakonsko moč zapisnik, ki se nanaša na amendemente v Členih 3., 5., 15., 34., 37., 41., 42. in na končne odredbe konvencije, s katero
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	julija 1933., št. 162/XLV/461. — Konvencijo glej 'Uradni list« št. 66/21 iz 1. 1927.
se ureja zrakoplovstvo, z dne 13. oktobra 1919., sklenjen in podpisan v Parizu dne 15. junija 1929., in zapisnik, ki se nanaša na amendemente v členih 34. in 40. konvencije z dne 13. oktobra 1919., s katero se ureja zrakoplovstvo, sklenjen in podpisan v Parizu dne 11. decembra 1929., ki se glasita v izvirniku in prevodu tako-le:
ZAPISNIK,
ki se nanaša na amendemente v členih 3., 5., 7., 15.,
34.,	37., 41., 42. in na končne odredbe konvencije, s katero se ureja zrakoplovstvo, z dne 13. okt. 1919.
Mednarodna komisija za zrakoplovstvo je med svojim šestnajstim zasedanjem, ki ga je imela v Parizu pod predsedstvom g. Petra Štefana Flandina, ki mu je asistiral glavni tajnik g. Albert Roper,, odobrila v svoji seji z dne 15. junija 1929. skladno z odredbami člena 34. konvencije, s katero se ureja zrakoplovstvo, izpremembe v členih 3., 5., 7., 15., 34., 37., 41., 42. in v končnih odredbah omenjene konvencije, ki so sestavljene, kakor sledi, v francoskem, angleškem in italijanskem jeziku:
Člen 3.
Vsaka država pogodnica ima pravico, iz vojaških razlogov ali v prilog javne varnosti prepovedati zrakoplovom, pripadajočim drugim državam pogodnicam, pre-letanje izvestnih pasov svojega ozemlja pod kaznimi, ki so določene z njenim zakonodajstvom, in s pridržkom, da v tem pogledu nikakor ne bo razlikovala med svojimi privatnimi zrakoplovi in zrakoplovi ostalih držav po-godnic.
Vsaka država pogodnica sme pooblastiti izjemoma in v prilog javne varnosti svoje domače zrakoplove za preletanje omenjenih pasov.
Lega in razprostranost prepovedanih pasov se predhodno razglasita in priobčita, kakor se tudi razglase in priobčijo izjemne pooblastitve, izdane v smislu predhodnega odstavka, vsem ostalim državam pogodnicam kakor tudi mednarodni komisiji za zrakoplovstvo.
Vsaka država pogodnica si pridržuje razen tega pravico, omejiti ali prepovedati v mirnem času ob
izjemnih razmerah začasno in z neposrednim učinkom preletanje svojega ozemlja ali dela svojega ozemlja; ta omejitev ali prepoved se pa mora uporabljati brez razlike državljanstva na zrakoplove vseh ostalih držav.
Takšna odločba se objavi, vroči vsem državam po-godnicam in priobči mednarodni komisiji za zrako-plovstvo.
Člen 5.
(Se vrine kot poslednji člen I. poglavja.)
Vsaka država pogodnica ima pravico, skleniti posebne konvencije z državami nepogodnicami.
Odredbe teh posebnih konvencij ne smejo prikraj-ševati pravic strank pogodnic te konvencije.
Te posebne konvencije, v popolni skladnosti s svojim predmetom, ne smejo nasprotovati občnim načelom te konvencije.
Te konvencije se mon jo priobčiti mednarodni komisiji za zrakoplovstvo, ki jih notificira drugim državam pogodnicam.
Člen 7.
Vpis v matico (iinatrikulacija) zrakoplovov, omenjenih v predhodnem členu, se opravi skladno z zakoni in posebnimi odredbami vsake države pogodnice.
Člen 15.
Vsak zrakoplov, ki pripada eni izmed držav pogodnic, ima pravico, leteti skozi ozračje druge države, ne da bi se spustil na zemljo. V tem primeru se mora držati poti, odkazane po državi, čez katero leti. Vendar pa se mora iz občnih policijskih razlogov spustiti, če dobi nalog s signali, določenimi v prilogi D.
Noben zrakoplov ene izmed držav pogodnic, pripraven, da se vodi brez pilota, ne sme brez posebne pooblastitve preletati brez pilota ozemlje kakšne druge države pogodnice.
Vsak zrakoplov, ki pride iz ene države v kakšno drugo državo, se mora spustiti, Če to nalagajo pravila te poslednje države, na enega aerodromov, ki jih je ta določila. Podatke o teh aerodromih priobčujejo države pogodnice mednarodni komisiji za zrakoplovstvo, ki jih pošilja vsem državam pogodnicam.
Vsaka država pogodnica sme podrediti na svojem ozemlju svoji predhodni pooblastitvi uvedbo mednarodnih zrakoplovnih potov in ustvaritev ter eksploatacijo rednih mednarodnih zrakoplovnih prog s pristajanjem ali brez njega.
Člen 34.
Z imenom »Mednarodna komisija za zrakoplovstvo^ ■e ustanovi gtalna mednarodna komisija pod pokroviteljstvom Društva narodov.
Nobena država pogodnica ne sme imeti več ko dva predstavnika v komisiji.
Vsaka država, zastopana v komisiji (Velika Britanija z dominiji In Indijo se štejejo v tem pogledu za eno državo), ima po en glas.
Mednarodna komisija za zrakoplovstvo predpiše pravila svojega lastnega poslovnika in kraj svojega stalnega sedeža; vendar pa ji je na izvolji, da se shaja v tistih krajih, ki se ji vidijo prikladni.
Ta komisija ima naslednje atribucije:
a)	Prevzema predloge od vsake države pogodnice ali pa jih ji pošilja, da se izpremene ali izpopolnijo predpisi te konvencije; obvešča o usvojenih izpre-membah.
b) Opravlja posle, ki ji pripadajo po tem členu in po členih 9., 13., 14., 15., 1(1., 27., 28., 36. in 37. te konvencije.
c) Izvršuje vse izpopolnitve v odredbah prilog A do G.
č) Zbira in priobčuje državam pogodnicam obvestila vsake vrste, ki se nanašajo na mednarodno zrakoplovstvo.
d) Zbira in priobčuje državam pogodnicam vse radiotelegrafske, meteorološke in zdravstvene podatke, ki se tičejo zrakoplovstva.
e) Zavaruje izdajanje zrakoplovnih prometnih kart po odredbah priloge F.
f) Oddaja mnenja o vprašanjih, ki bi jih ji poslale države pogodnice v oceno.
Vsako izpremembo v odredbah katerekoli priloge more izvršiti mednarodna komisija za zrakoplovstvo, če odobrijo omenjeno izpremembo tri četrtine celotnega števila glasov držav, zastopanih na zasedanju, in dve tretjini skupnega števila glasov, ki bi mogli biti izraženi, če bi vse države bile zastopane. Ta izprememba ima popolni učinek, brž ko jo priobči mednarodna komisija za zrakoplovstvo vsem državam pogodnicam.
O vsaki predlagani izpremembi v členih te konvencije razpravlja mednarodna komisija za zrakoplovstvo, najsi izvira od ene izmed držav pogodnic ali od komisije same. Nobena izprememba te vrste se ne more predlagati v sprejem državam pogodnicam, če je nista osvojili vsaj dve tretjini skupnega možnega števila glasov.
Izpremembe, napravljene v členih konvencije (iz-vzemši priloge), morajo države pogodnice, preden naj stopijo v veljavo, izrečno usvojiti.
Stroške za mednarodno komisijo za zrakoplovstvo trpe države pogodnice v sorazmerju, ki ga določi omenjena komisija.
Stroške, povzročene s pošiljanjem tehniških delegacij, trpe dotične države.
Člen 37.
(Prvi odstavek.)
Če nastanejo med dvema ali več državami nesoglasja glede tolmačenja te konvencije, reši spor stalno mednarodno sodišče. Če pa katera prizadetih držav ni sprejela zapisnikov, ki se nanašajo na to sodišče, se reši spor na njeno zahtevo z razsodniškim izrekom.
Člen 41.
Vsaki državi je dovoljeno, pristopiti k tej konvenciji.
Ta pristop se notificira po diplomatski poti vladi francoske republike, ta pa ga priobči vsem državam podpisnicam ali pridruženim državam.
Člen 42.
(Ukinjen.)
(Končne odredbe.)
V potrditev tega so spodaj označeni pooblaščenci, katerih pooblastila so spoznana za pravilna in v predpisani obliki, podpisali to konvencijo.
Ta konvencija je sestavljena v francoskem, angleškem in italijanskem jeziku.
Ob neskladnosti odloča francosko besedilo.
Podpisani, pred pisno pooblaščeni, iz javljajo, da sprejemajo v imenu držav, katere predstavljajo, gorenje
izpremembe, ki so predlagane za dokončni sprejem državam pogodnicam.
Ta zapisnik ostane odprt za podpis državam, sedanjim strankam pogodnicam konvencije; zapisnik se ratificira in se deponirajo ratifikacije, brž ko bo to mogoče, na stalnem sedežu komisije.
Zapisnik stopi v veljavo, brž ko deponirajo države, sedanje stranke pogodnice konvencije, svoje ratifikacije.
Države, ki postanejo stranke pogodnice konvencije, lahko pristopijo k temu zapisniku.
Overovljen prepis, skladen s tem zapisnikom, pošlje glavni tajnik vsem državam pogodnicam kakor tudi drugim državam podpisnicam konvencije, s katero se ureja zrakoplovstvo.
Izdelano v Parizu, dne petnajstega junija tisoč devet sto devet in dvajsetega leta, v enem samem izvodu, ki se deponira v arhivu komisije.
Albert Roper s- r., glavni tajnik mednarodne komisije za zrakoplovstvo.
Podpisal:
Za Belgijo:
R. Van Crombrugge s. r.
Za Veliko Britanijo in Severno Irsko:
Sefton Brancker s. r.
Za Kanado:
Sefton Brancker s. r.
Za Avstralijo:
Sefton Brancker s. r.
Za Novo Zelandijo:
Sefton Brancker s. r.
Za Svobodno državo Irsko: Vaughan B. Dempsey s. r.
Za Indijo:
Sefton Brancker s. r.
Pierre-Etienne Flandin s. r.,
predsednik šestnajstega nasedanja mednarodne komisije za zrakoplovstvo.
Za Dansko:
Hoskiaer s. r.
Za Francijo:
P.-Et. Flandin s. r.
F. Camerman s. r.
Za Italijo:
R. Piccio s. r.
A. Giannini s. r.
Za Portugalsko:
Prof. dr. Lobo d’AviIa Lima s. r.
Za Saarsko ozemlje:
J. Chanzy s. r.
ZAPISNIK,
ki se nanaša na amendemente v členih 34. in 40. konvencije, s katero se ureja zrakoplovstvo, z dne 13. oktobra 1919.
Mednarodna komisija za zrakoplovstvo, sestavljena iz predstavnikov držav, ki so sedaj stranke pogodnice konvencije, in to: Avstralije, Belgije, Bolgarije, Kanade, Cile, Danske, Francije, Velike Britanije in Severne Irske, Grčije, Indije, Svobodne države Irske, Italije, Japana, Nove Zelandije, Paname, Holandije, Perzije, Poljske, Portugalske, Rumunije, Saarskega ozemlja, Siama, Švedske, Češkoslovaške, Južno-afriške unije, Uru-guaja, Jugoslavije, je odobrila med svojim sedemnajstim zasedanjem, ki se je sestalo v Parizu pod predsedstvom g. Aleksandra Alvareza, čilskega delegata, ki mu je asistiral glavni tajnik g. Albert Roper, v svoji seji z dne
11.	decembra 1929. skladno z odredbami člena 34. konvencije, s katero se ureja zrakoplovstvo, izpremembe v členih 34. in 40. rečene konvencije.
I.	Peti odstavek člena 34., ki ustreza tretjemu odstavku člena 34., kakor je obsežen v zapisniku z dne 15. junija 1929., ki se nanaša na amendemente v členih
3.,	5., 7., 15., 34., 37., 41., 42. in na končne odredbe konvencije, se glasi kakor sledi, v francoskem, angleškem in italijanskem jeziku:
Vsaka država, zastopana v komisiji, ima po en glas.
II.	Prvi odstavek člena 40. se ukinja.
Spodaj podpisani, predpisno pooblaščeni, izjavljajo, da sprejemajo v imenu držav, katere predstavljajo, gorenje izpremembe, ki se predlože državam pogodnicam v dokončni sprejem.
Ta zapisnik ostane odprt za podpise držav, ki so sedaj stranke pogodnice konvencije; zapisnik se ratificira in se deponirajo ratifikacije čimprej na stalnem sedežu komisije.
Zapisnik stopi v veljavo, brž ko se deponirajo ratifikacije v imenu vseh držav, ki so sedaj stranke pogodnice konvencije.
Države, ki postanejo stranke pogodnice konvencije, lahko pristopijo k temu zapisniku.
Glavni tajnik pošlje po en overovljen prepis tega zapisnika vsem državam pogodnicam in tudi ostalim državam podpisnicam konvencije, s katero se ureja zrakoplovstvo.
Izdelano v Parizu, dne enajstega decembra tisoč devet sto devet in dvajsetega leta, v enem edinem izvodu, ki se deponira v arhivu komisije.
Alcjandro Alvarez s. r.,
predsednik sedemnajstega zasedanja mednarodne komisije za zrakoplovstvo.
Albert Roper s. r., glavni tajnik
mednarodne komisije za zrakoplovstvo.
Podpisal:
Za Avstralijo:
Za Kanado:
Za Čile:
Za Dansko:
Za Francijo:
Za Vel. Britanijo in Sev. Irsko:
Za Indijo:
Za Svobodno državo Irsko:
Za Italijo:
Za Novo Zelandijo:
Za Portugalsko:
Za Saarsko ozemlje:
Za Južno-afriško unijo:
T. Trumble s. r.
Philippe Roy s. r.
A. Alvarez s. r.
Knud Gregersen s. r.
E. Chaumič s. r.
Sefton Brancker s. r. Atul C. Chatterjee s. r. Comte G. O. Kelly de Gallah s. r.
R. P. Piccio s. r.
A. Giannini s. r.
T. M. Wilkes s. r.
Prof. dr. Lobo d’Avila Lima s. r.
J. Chanzy s. r.
C. T. te Water s. r.
§2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi po izvršeni položbi ratifikacijskih instrumentov in ko se razglasi v »Službenih novinahr.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj ta zakon razglasi. Našemu ministru za zunanje posle in Našemu ministru za vojsko in mornarico, naj skrbita za njegovo
izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 31. marca 1931.
Aleksander s. r.
Namestnik
ministra za zunanje posle,	Predsednik
minister za gradbe	ministrskega sveta,
dr. K. Kunianudi s. r. minister za notranje posle,
častni adjutant Nj. V. kralja, Minister pravde	armijski	general
Dim. V. Jotič s. r.	P. R. Živkovič s. r.
Videl	Minister
in pritisnil državni pečat	za vojsko in mornarico,
čuvar državnega pečata, častni adjutant Nj. V. kralja, minister pravde	armijski	general
Dim. V. Jotic s. r.	Stev. S. Hadžič s. r.
(M. P.)
Pripomba: Ta dva zapisnika sta, skladno s končnimi odredbami, stopila v veljavo dne 17. maja 1933.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
13.	julija 1933.; Pov. br. 13.639.
Uredbe osrednje vlade.
617.
Uredba
ministra za zunanje posle, ministra pravde in ministra za finance o likvidaciji terjatev na osnovi konvencije med kraljevino Jugoslavijo in Madžarsko o reguliranju vprašanj, ki se nanašajo na pupilarne in skrbstvene blagajne, in izvestnih vprašanj o varstvu in skrbstvu (»Službene novine« št. 256/XXXV z dne 3. novembra 1928.).*
I. Ministrstvo za zunanje posle pošlje vsakemu prizadetemu prvostopnemu skrbstvenemu oblastvu in pa Državni hipotekarni banki v izvirniku ali overovljenem prepisu individualne spiske o terjatvah naših državljanov proti pupilarnim blagajnam nekdanjih županij Vaša, Zale, Baranje in Csongrada. ki jih je napravila komisija, sestavljena po členu 23. konvencije med kraljevino Jugoslavijo in Madžarsko o reguliranju vprašanj, ki se nanašajo na pupilarne in skrbstvene blagajne, in izvestnih vprašanj o varstvu in skrbstvu, in to na osnovi pasivnih glavnih knjig dotične pupilarne blagajne.
II. Skrbstveno oblastvo sestavi po prejemu spiska register imen, obseženih v spisku. Kolikor gre za pupilarne terjatve iz območja apelacijskega sodišča v Novem Sadu, se je ravnati glede spiska in registra po predpisih, ki se nanašajo ua hranjenje — ravnanje z glavnimi knjigami.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
14.	junija 1933., št. 131'XXXVII/375. — Konvencijo gl. »Uradni list« št. 236/57 iz 1. 1929.
III. Terjatev se likvidira ali po službeni dolžnosti
— če so upravičene osebe še pod varstvom ali skrbstvom
— ali pa na prošnjo prizadete osebe, ki je jugoslovanski državljan. Prošnja osebe, ki ne dokaže, da je jugoslovanski državljan, se zavrne. Prošnja mora biti dokumentirana tudi z odločbami bivših skrbstvenih oblastev ali drugimi polnoveljavnimi listinami ali ugotovitvami, po katerih se da ustanoviti istovetnost terjatve.
Skupna prošnja je dopustna samo v primerih, če se nanaša na isto zapuščino in so dokumenti skupni.
IV. Skrbstveno oblastvo združi prošnjo s poprejšnjimi spisi dotičnega madžarskega oblastva, kateri spisi se pošljejo našemu oblastvu po členu 21. omenjene konvencije, in primerja te podatke s podatki v spisku, navedenem pod tč. I. Če se podatki v spisih in v spisku glede denarnih postavk ne ujemajo, veljajo za avtentične tisti podatki o denarnem znesku, ki so manjši, razlike pa se smejo eventualno izplačati samo, če se dobi pokritje po dokončnem obračunu s kraljevino Madžarsko.
V. Če je terjatev v vrednostnih papirjih, dragotinah ali privatnih obveznicah, postopa skrbstveno oblastvo povsem po občnih predpisih; v spisek, omenjen pod I. te uredbe, v katerega so tudi te terjatve vnesene, pa zapiše z zeleno tinto številko odločbe in stran knjige, na katero je terjatev prenesena.
VI. Denar, ki služi za pokritje terjatev, o katerih je govora v točki I. te uredbe, se polaga pri Državni hipotekarni banki na tekoči račun pod nazivom: »Pupi-larni denar iz Madžarske«. Ta tekoči račun se obračunja z letnimi obrestmi po 1%, vsote pa se dvigajo brez odpovedi in je ravnati s tem računom glede obračuna obresti, kakor z ostalimi skladi, položenimi pri Državni hipotekarni banki.
Iz tega tekočega računa dvigajo potrebne vsote sre-ski sodišči v Dolnji Lendavi in Murski Soboti po podružnici banke v Ljubljani, sirotinski stol za Medjimur-je po podružnici v Zagrebu, Bački sirotinski stol v Som-boru in Subotici pa po podružnici v Novem Sadu.
Podružnice vodijo spiske o terjatvah samo glede tistih terjatev, ki izvirajo iz ozemlja pristojnosti zgoraj označenih oblastev; glavni tekoči račun pa se vodi pri centrali Državne hipotekarne banke v Beogradu.
VIL Pošiljka terjatve v gotovem denarju se opravlja po obrazcu pod 1. V pošiljki je navesti potrebne podatke iz spiska obenem z zaporedno številko glavnega spiska.
VIII. Vsote, ki so položene v gotovini pred dnem
15.	januarja 1919., se obenem s pripadajočimi obrestmi obračuujajo v razmerju 4 krone = 1 dinar. Vsote, ki so položene izza dne 15. januarja 1919., se obračunjajo obenem s pripadajočimi obrestmi v razmerju 1250 kron za 1 dinar.
IX. Nalog za izplačilo se mora vročiti Državni hipotekarni banki najdalj do 25. dne v mesecu, če se naj izvrši izplačilo v tem mesecu.
Če je več nalogov za izplačilo, se vroče nalogi s popisnim listom (obrazec 2).
X. Državna hipotekarna banka ima zaradi preizkusa točnosti poslanih nalogov pravico, jih vrniti tistemu oblastvu, ki jih je poslalo, če se ne ujemajo z glavnim spiskom. Pravilno poslane naloge za izplačilo Državna hipotekarna banka likvidira in označi v spisku, da je terjatev poravnana; denar pa pošlje oblastvu, ki je izdalo nalog za izplačilo, in to oblastvo mora izdati odločbo, naj se označi v glavni knjigi pri imenovani osebi vnos vsote, prispele od Državne hipotekarne banke, in začrta
v spisku pozicija z zeleno tinto kot preneseno, pri čemer zaznami številko spisa in stran glavne knjige, z denarjem pa razpolaga po predpisih, ki so v veljavi, odnosno pošlje po nalogu sodišča upravičeni osebi in obvesti o tem pristojno skrbstveno oblastvo.
XI. 0 spornih vprašanjih glede naloga za izplačilo, ki nastanejo med Državno hipotekarno banko in pristojnim prvostopnim skrbstvenim oblastvom, odloča v prvi in poslednji stopnji ministrstvo za notranje posle.
XII. 0 prijavah terjatev po državljanih kraljevine Jugoslavije, ki niso vnesene v spisek ali so vnešene z manjšo vsoto, nego je v spisku zaznamovano, izda potrebne odločbe minister za notranje posle sporazumno z ministrom za finance.
XIII. Minister za notranje posle in minister za finance vršita nadzor in skrbita za pravilno uporabo pokritja, določenega v členu 7. konvencije.
XIV. Državna pravobranilstva uberejo po dokumentih, ki jih dobe od ministrstva za notranje posle, hipotečne dolgove naših državljanov, ki jih ti dolgujejo madžarskim sirotinskim blagajnam, in izterjajo vloge madžarskih sirotinskih blagajn pri naših denarnih zavodih; pri izterjevanju teh državnih terjatev po členu 7. konvencije so vsa državna in samoupravna oblastva dolžna, izkazovati državnim pravobranilstvom hitro in po zakonih določeno sodelovanje. Državna pravobranilstva polože izterjane terjatve na tekoči račun iz točke VI. in obveste o tem tudi ministrstvo za notranje posle, izdajo pa ob plačilu omenjenih hipotečnih dolgov tudi izbrisna dovolila; stroški obremenjajo dolžnika. Ostale terjatve po omenjenem členu 7. konvencije ubere ministrstvo za zunanje posle.
XV. Uredba stopi v moč dne 1. julija 1933.
V Beogradu, dne 1. junija 1933.; III. br. 21.537/1933.
Minister za notranje posle Živ. A. Lazič s. r.
Minister pravde Bož. Maksimovič s. r.
/ Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
Obrazec 1.
Kr. sresko sodišče	Datum............v...........................
Sirotinski stol
v ....................
št .....
PODRUŽNICI DRŽAVNE HIPOTEKARNE BANKE
Ta sirotinski stol je odločil z današnjo odločbo pod gorenjo številko, da se terjatev, vpisana v spisek vrednosti, prevzetih iz sirotinske blagajne županije ..............................
pod zaporedno številko ..........,	številko pasivne glavne
knjige...........  na	ime................   iz..............,
likvidira, in to:
A. terjatev pred dnem 15. januarja 1919.:
1. glavnica ..............................................................
2. obresti od dne 1. januarja 1919....................................................................
B. terjatve izza dne 15. januarja 1919.:
1. glavnice ..............................................................
2. obresti od dne plačila  -..............................................
Skupaj Diii
Državna hipotekarna banka se zaproša, da izplača
to vsoto Din	iz	tekočega računa pod nazivom
Pupilarni denar iz Madžarske« in ga vroči upravičeni
osebi ......................................... v ........   ,
kc je predhodno postopala po točki 10. naredbe................
III br.  .........  1931.,	in	da o izvršitvi to oblastvo
obvesti.
(M. P.)	Podpis.
Obrazec 2. Kr. sresko sodišče Sirotiuski stol POPISNI LIST nakazil iz tekočega računa »Pupilarni denar iz Madžarske«.
Zapo- redna šte- vilka	Številka odločbe skrbstvenega oblastva	Številka spiska	Znesek vsote
	618.		
Navodilo
za izvrševanje uredbe III br. 21.537/933 z dne 1. junija 1933. o likvidaciji terjatev na osnovi konvencije ined kraljevino Jugoslavijo in kraljevino 3Iadžarsko o reguliranju vprašanj, ki se nanašajo na pupilarne in skrbstvene blagajne, in izvestnih vprašanj o varstvu in skrbstvu.*
Prvostopna skrbstvena oblastva, označena v točki VI. uredbe, so dobila od našega delegata kraljevske vlade za izvrševanje konvencije o pupilarnih in skrbstvenih blagajnah spise, omenjene v členu 21. konvencije, obenem z dotičnim arhivskim izkazom (popisom) in indeksom, neposredno in v dve skupini razdeljene; navadne spise in denarne spise.
Glede navadnih spisov veljajo občni predpisi.
Zvitki denarnih spisov se nanašajo: 1. na tiste vrednosti madžarskih sirotinskih blagajn, ki pripadajo po členu 7. konvencije naši državi, in te spise je treba poslati pristojnim državnim pravobranilstvom, če jih zahtevajo; 2. na zaključne račune občinskih pupilarnih blagajn, in za te veljajo občni predpisi; 3. na pupilarne terjatve naših podanikov proti sirotinskim blagajnom v Madžarski po spisku, o katerem govori točka I. uredbe in ki je sestavljen na osnovi pasivnih glavnih knjig madžarske sirotinske blagajne.
Arhivski izkaz (popis), indeks prejetih spisov in spisek terjatev so med seboj v tesni zvezi in jih je treba primerjati, ker so v arhivskem izkazu (popisu) posebej povezane številke predmetov, po katerih se obravnava isti sirotinski sklad.
Terjatve naših podanikov proti madžarskim pupilar-liim in skrbstvenim blagajnam, katerih območje ni razdeljeno z mejo, določeno po trianonski pogodbi, se vzamejo v razvidnost in se likvidirajo pri Bačkem sirotin-skem stolu v Somboru.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
14.	junija 1933., št. 131/XXXVII/384. — Uredbo glej »Službeni lisk št. 617/98 iz 1. 1933,
Dragotine in vrednostni papirji, ki so izkazani v spisku terjatev, so bili poslani o svojem času pristojnim skrbstvenim oblastvom, razen vložnih knjižic Madžarske poštne hranilnice v Budimpešti, ki so izročene zaradi realizacije naši Poštni hranilnici v Beogradu, kakor tudi papirjev avstrijskega in ogrskega vojnega posojila, položenih po veljavnih predpisih pod VI. št. 8136 z dne
5.	maja 1931. pri ministrstvu za finance.
Ce ugotovi skrbstveno oblastvo, da je v njemu poslanem spisku tudi terjatev, za katere obravnavanje je pristojno drugo skrbstveno oblastvo, obvesti o tem to oblastvo in ministrstvo za notranje posle zaradi nadaljnjega postopanja.
Po § 6. konvencije in točki VI. uredbe se računijo obresti po 4°/o na leto. V spisku terjatev so označeni samo zaradi razvidnosti tudi zneski obresti, ki jih dajejo madžarske sirotinske blagajne na terjatve, ki so nastale izza dne 19. januarja 1919.; obresti se računijo tudi na te terjatve s 4°/o samo od dne vplačila, kar je treba ugotoviti na osnovi arhivskih spisov.
Iz pisarne ministrstva za notranje posle v Beogradu, dne 1. julija 1933.; III br. 21.545/933.
•m « —
619.
Dopolnitev
pravilnika za mednarodni zračni promet civilnih zrakoplovov nad ozemljem kraljevine Jugoslavije.*
Ker se odpira aerodrom »Ljubljana« za mednarodni zrakoplovni promet, je izdal gospod minister za vojsko in mornarico pod V. k. br. 802 z dne 9. oktobra 1933. odločbo, da se dopolni člen 8. pravilnika za mednarodni zračni promet civilnih zrakoplovov nad ozemljem kraljevine Jugoslavije z dne 12. junija 1926., natisnjen v »Službenih novinah« štev. 152 z dne 8. julija 1926.,** tako-le:
V členu 8. se dodaja izza četrtega odstavka: »Skopski aerodrom« to-le:
»Aerodrom Ljubljana
Zemljepisna lega: zemljepisna dolžina 12° 13' vzhodno, zemljepisna širina 46° 03' severno.
Krajevna lega: vzhodno od mesta Ljubljane ob železniški progi.«
Iz oddelka za civilno zrakoplovstvo komande zrako-plovstva vojske, V. c. br. 2829.
620.
Telefonski promet.***
Upostavljen je telefonski promet:
1.	Jugoslavija Bogota (Kolumbija) in Lima
s svojim predmestjem (Peru), izza dne 29. septem-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. oktobra 1933., št. 247/LXXI/716.
** »Uradni list« št. 307/70 iz 1. 1926.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. oktobra 1933., št. 247/LXXI/718 (ad 1. in 2.), z dne
3.'novembra 1933, St, 252/LXXII/727 (ad 3. do 6.) z dne 9 novembra 1933., št. 257/LXXIV/736 (ad 7. iu 8.).
bra 1933.; taksna enota za triminutni pogovor: s Kolumbijo 201-85 zl. fr., s Perujem 194-35 zl. fr.; taksa za pripravo: s Kolumbijo 28-53 zl. fr., s Perujem 23-53 zl. fr.;
2. Brezno — Graz in Wien, izza dne 25. oktobra 1933.; taksna enota 3-45 zl. fr. za Wien in 2-70 zl. fr. za Graz;
3. Jugoslavija —Švedska, izza dne-1. novembra 1933.; terminalna taksa 1-50 zl. fr. zd jugoslovanski prvi pas, 2-70 zl. fr. za drugi pas; takse ostalih prizadetih poštnih uprav ostanejo neizpremenjene; taksna enota za vse kraje v jugoslovanskem prvem pasu ostane torej, kakor doslej; za kraje v drugem jugoslovanskem pasu pa znaša 14-50 zl. fr.; za pogovore s kraji v švedskem drugem, tretjem in četrtem pasu se taksa poveča za 1-80, 3-30 in 5-40'zl. fr.;
4. Maribor — Per nn gg (Avstrija), izza dne 1. novembra 1933.; taksna enota 2-70 zl. fr.;
5. Ptuj in Št. IIj' v Slov. goricah — Klagen-furt (Avstrija), izza. dne 1. novembra 1933.; taksna enota 2-70 zl. fr.; ' -
6. vsi kraji v-J/ugoslaviji, ki imajo telefonsko zvezo s Francijo ali ki dobe to zvezo kesneje, stopijo tudi v telefonsko'?Vezo s Severno Af riko (Alžirjem, Tunisom, Francoskim 'Marokom's Tangerjem) izza dne
1.	novembra 1933.; taksna enota 43 zl. fr. za Alžir in Francoski Maro.ko (s Tangerjem), 46 zl. fr. pa s Tunisom; taksa za pozivnico (obvestilo) je določena za Alžir in Maroko s Tangerjem na 8-03 zl. fr., za Tunis pa na 8-33 zl, fr.; ■ ' ;	.	•
7. Preval je —G raz (Avstrija), izza dne 10. novembra 1933.; taksna enofa'2-70 žl. 'fr.;' i;
8. Jugoslavija — Svobodno mesto Gdansk, izza dne 1. novembra 1933.; taksna enota 9;00 zl. fr. za kraje v prvem pasu, 10-20 zl. fr. za kraje v drugem pasu v Jugoslaviji.
Razne obče veljavne odredbe.
621.
Odločba
občne seje državnega sveta z dne 23. in 25. septembra 1933., št. 27.400.*
Čas iz točke 3. odstavka (J) § 270. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931i se šteje v rok za pridobitev pravice do pokojnine po § 113. in za določitev odstotka položajne doklade v'smislu g 124. tega zakona. Prav tako se šteje čas iz točke 3. prvega odstavka § 258. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. julija 1931. v rok za pridobitev pravice do pokojnine po § 121. in za določitev pokojninskega odstotka položajne doklade v smislu § 131. tega zakona.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
21.	novembra 1933.; št, 267/LXXVIII/757.
Izpremembe v pravilniku o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav.*
Ministrski svet je odobril v seji z dne 2. novembra 1933. na osnovi § 32. zakona o državnem prometnem osebju predlog gospoda ministra za promet G. D. Pov. bc. 2516/32 z dne 13. junija 1933., po katerem se čl. 87. a pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav** tako izpreminja, da se črtajo v poslednjem odstavku besede: »gradbenega, strojnega, prometnega in finančnega«.
Iz ministrstva za promet, generalne direkcije državnih železnic, v Beogradu.
Banove uredbe.
623.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. novembra 1933., I. No. 7164/1, je bila premeščena na prošnjo Čebela Ana, zaščitna sestra-uradniški pripravnik z mesečno plačo Din 1205'— pri higienskem zavodu v Ljubljani, v isti lastnosti in z mesečno plačo Din 955-— k zdravstvenemu domu v Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. novembra 1933., I. No. 6541/10, je bil upokojen Dolinar Janko, sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Slovenjgradcu.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banste uprave Dravske banovine z dne 11. novembra 1933., I. No. 1306/2, je postavljen Adamič Alojzij, banovinski računski inšpektor VI. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega višjega računskega inšpektorja v V. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. novembra 1933., I. No. 6227/1, je postavljen Čok Bernard, banov, uradn. pripravnik IX. položajne skupine pri kralj, banski upravi v Ljubljani, za banov, pomožnega knjigovodjo v IX. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. novembra 1933., I. No. 5009/1, je postavljen ing. Čulk Božidar, banov, uradn. priprav-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	novembra 1933., št. 256/LXXIII/731.
** »Službeni list« št. 785/100 iz 1. 1932.
nik VIII. položajne skupine pri tehničnem oddelku kralj, banske uprave v Ljubljani, za banov, tehničnega pristava v VIII. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. novembra 1933., I. No. 6214/1, je postavljen Ferenčič Jožef, banovinski uradniški pripravnik IX. polož. skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega pomožnega knjigovodjo v IX. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. novembra 1933., I. No. 1594/2, je postavljen Gračner Viktor, banovinski knjigovodja VIII. položajne skupine pri upravi banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina, za banovinskega računskega kontrolorja v VIL položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 13. novembra 1933., I. No. 7489/1, je postavljen Kokalj Viktor, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega pomož. knjigovodjo v IX. polož. skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. novembra 1933., I. No. 7475/1, je bil postavljen dr. Novoselsky Aleksi j, banovinski zdravnik v ostavki, za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Kranj s sedežem v Kranju, v lastnosti banovinskega uradnika 8. položajne skupine s 1. periodičnim poviškom.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. novembra 1933., I. No. 307/2, je postavljen Poženel Franc, banovinski računski inšpektor pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega višjega računskega inšpektorja V. polož.' skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. novembra 1933., I. No. 7451/11, je bil p o -stavljen za banovinskega učitelja IX. skupine Stele J. Andrej, bivši banovinski uslužbenec, ter dodeljen v službovanje osnovni šoli v Izlakah v litijskem srezu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske bano= vine z dne 11. novembra 1933., I. No. 322/2, je postavljen Weiss Franc, banovinski računski inšpektor
VI.	položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega višjega računskega inšpektorja v V. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 8. novembra 1933., I. No. 4065/2, je postavljen Falež Simon, banovinski dnevničar pri upravi banovinske trtnice in drevesnice v Leskovcu pri Krškem, za banovinskega zvaničnika III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. novembra 1933., I. No. 7786/1, je bil upo. k o j en Zagoršek Anton, banovinski cestni nad-zornik-zvanionik pri sreskem cestnem odboru v Ptuju.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 27. novembra 1933., I. No. 3932/4, je bil postavljen Šubelj Leopold za služitelja
II.	položajne skupine s plačo Din 245‘— in osebno dra-ginjsko doklado Din 48o‘— mesečno pri banovinski javni bolnici v Brežicah,
98. kos.
624.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 219 z dne 26. septembra 1933.
Z ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja z dne
13.	septembra	1933. je bil	postavljen na tehnični
fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za docenta s pravicami uradnika VII. položajne skupine ing. Kuhelj Anton, profesor drž. tehnične srednje sole v Ljubljani v VIII. položajni skupini.
Številka 220 z dne 27. septembra 1933.
Z ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja z dne
24.	julija 1933.	so napredovali: v	VII. položajno
skupno: Mahulja Ana, učiteljica v Kranju, Petelin J ož i c a , učiteljica pri Sv. Barbani, srez Maribor levi breg, Petko Vera, učiteljica v Šent Lovrencu, srez novomeški, Bežek Marija, učiteljica v Pod-brežjah, srez kranjski, Rus Barbara, učiteljica v Domžalah, Rus Emil, učitelj v Kamniku, Nadler Nežica, učiteljica v Dolenji vasi, Trdina Frančiška, učiteljica v Celju, Šabec Angela, učiteljica v Gcri, srez kočevski, Hofbeck Edmund. učitelj v Senovem, srez brežiški, Kristan Ljudmila, učiteljica v Gotovljah, srez celjski, Spi cer Julija, učiteljica v Pcdlipi, srez ljubljanski, Senica Anton, učitelj v Novi Štifti, srez gornjegrajski, Zupančič Bernarda, učiteljica gospodinjske šole v Ljubljani, Zorko Edvard, učitelj v Beltincih, Osredkar Ana, zabavi! ja v Ljubljani, V i 11 o r i Srečko, učitelj v Središču ob Dravi, Vogrinc Mara,_ učiteljica v Dobrni, Žumer Pavla, učiteljica v Dobrovi pri Ljubljani, Logar Franjo, učitelj v Laporju, Ukovič Dolores, učiteljica v Dol. nemški vasi, srez novomeški, dcsedaj vsi učitelji-ice VIII. položajne skupine.
številka 221 z dne 28. septembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
5.	septembra 1933. je bil postavljen na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. za docenta geologije in paleontologije s pravicami uradnika VI. položajne skupine dr. R a k o v e c I v a n , asistent iste fakultete in uradnik VIL položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. avgusta 1933. je bil upokojen s pravico do pokojnine, kii mu pripada po službenih letih, dr. Kotnik Fran, profesor klasične gimnazije v Ljubljani in uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje.
Z odlokom ministra pravde z dne 14. septembra
1933.,	štev. 86624, je bil postavljen za notarja v Kranju Bakovnik Ivan, notar v Ljubljani.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 20. septembra 1933., I. štev. 33387, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo r D e r Staat o h n e A r b e i t s 1 o s e«, ki sta jo izdala v Berlinu Ernst Gliiser in F. C. Weisskopper.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 30 septembra 1933., I. štev. 33386, je prepovedano
uvažati v našo državo in v njej razširjati list >V o 1 j n o j e K a z a č e s t v o«, ki izhaja v Pragi.
Z odlokom pisarne kraljevskih redov z dne 16. septembra 1933., III. št v. 33943, je bil popravljen izvirni ukaz o odlikovanju z dne 6. septembra 1930., III. štev. 48004, kolikor se nanaša na odlikovanje Tomazina Mateja, kaplana iiz Krškega, z redom Jugoslovanske krone V. stopnje, v tem smislu, da se nanaša ta ukaz na Tomazina Mateja, kaplana iz Cerkelj ob Krki.
številka 222 z dne 29. septembra 1933.
Z odlokom ministra pravde z dne 19. septembra
1933.,	štev. 73.387, so bili postavljeni na prošnjo: za kanclasta X. položajne skupine zvaničnika III. položajne skupine K o š m r 1 Ivan, pri sreskem sodišču v Sv. Lenartu in žandarmerijski narednik v Apačah Gobec Anton, pri sreskem sodišču v Šmarju, premeščen pa je bil od sreskega sodišča pri Sv. Lenartu k okrožnemu sodišču v Ljubljani višji pisarniški oficial Medved J o s i p.
Z odlokom ministra pravde z dne 19. septembra 1933., štev. 87923, je bil premeščen po potrebi službe k sreskemu sodišču v Delnicah Rigler Fran, kanclist
X.	položajne skupine pri sreskem sodišču v Ribnici,’ na prošnjo pa je bil premeščen k sreskemu sodišču v Ribnici Šorec Anton, kanclist X. položajne skupine pri sreskem sodišču v Delnicah.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo s svojim odlokom z dne 22. septembra 1933., štev. Kns 2211/33, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvozi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje brošure Theodorja Balka z naslovom »Od dušika do dinamita«, ki je bila natisnjena v Zagrebu.
Številka 223 z dne 30. septembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
6.	septembra 1933., K. 0. štev. 3597, je bil odlikovan s Kolajno za vojaške vrline Mandič Vido j e, žamdar-merijski narednik-vcdnik I. razreda, komandir žandar-merijske edinice Bled ter oproščen plačila ordenske takse.
Z ukazom Njegovega	Veličanstva	kralja	z dne
6.	septembra 1933., K. O. štev. 3598, sta	bila odliko-
vana: z zlato kolajno za vestno službovanje Močnik Ivan, podnadzornik policijskih agentov uprave policije v Ljubljani, ter s srebrno kolajno za vestno službovanje Dobravec Ivan, podnadzornik policijskih agentov uprave policije*v Ljubljani in oproščena plačila ordenske takse.
Z ukazom Njegovega	Veličanstva	kralja	z dne
8.	septembra 1933. so bili	postavljeni po	potrebi
službe: Svetek Stanko, sodnik sreskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Ormožu, za sodnika okrožnega sedišča v Zagrebu v isti položajni skupini in stopnji, dr. K o n s e k Erik, sodnik sreskega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje v Ormožu, za sodnika okrožnega sodišča v Zagrebu, v isti položajni skupini in stopnji, Lečnik Miloš, sodnik sreskega sodišča
IV.	položajne skupine 2. stopnje v Radečah, za sodnika okrožnega sodišča v Zagrebu v isti položajni skupini in stopnji in Kvas Ferdinand, sodnik sreskega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje v Logatcu, za sodnika okrožnega sodišča v Zagrebu iste položajne skupine in stopnje.
Izdaja kraljevska nanska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur d d. ? Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mibalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 98. kosu IV. letnika z dne 6. decembra 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1201 15/33—6.	2953
Razglas.
Apelacjsko sodišče v Ljubljani je za cenitve, navedene v § 19. min. naredite z dne 25. julija 1897., štev. 175 drž. zak., ki se bodo vršile v letu 1934., določilo, da je kapitalizovati čisti donos po obrestni meri 4% (štiri od sto).
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 24. novembra 1933.
jj.
Su 1413 5/33—2.	2952
Razglas.
Ape'ac':jsko . sedišče v Ljubljani je postavilo dr. Mirona Bleivveisa-Trsteni-škega, odvetniškega pripravnika v Celju, za stalnega zapriseženega tolmača za francoski in nemški jezik na sedežu oki' žiiega sodišča v Celju.
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 27. novembra 1933. \
jjj
A 157/32-38.	2924—3—2
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Dolinar Franc, posestnik v Vel. Dolini 4, srez Krško, rojen leta 1847., je dne 22. avgusta 1932. umri. Poslednja vel, a se ni našla.
Dedinja Petrič Helena, hal Petriča Jožeta in Ane Strajnar, katere bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Colaričem Francetom, odvet. pripravnikom v Slivju, ki je bil postavljen za skrbnika odsotne Petrič Helene.
Sresko sodišče Kostanjevica, dne 24. uovejnbra 1933.
A O 46/33—25	2929—3—2
Poklic dediča neznanega bivališča.
Frančiška Kalin iz Kostanjevice 24, prej Čatež 4. je dne 13. aprila 1933. umrla. Poslednja volja se je našla.
Toni Kalin, zapustnična sestra, katere bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Colaričem Francetom, odvet. pripravnikom v Kostanjevici, ki se je postavil za skrbnika za odsotno.
Sresko sodišče v Kostanjevici, dne 24.. oktobra 1933.
*
S 19/33—1.	2946
Oklic.
S sklepom sreskega sodišča v Ribnici z dne 9. novembra 1933.. Os 2/33—2, je bil Pintar Andrej, posestnik v Lipovški štev. 1, zaradi zapravljivosti in pijančevanja omejeno preklican. Pomočnica mu je Pintar Frančiška, Lipovška 1.
Sresko sodišče v Ribnici, dne 28. novembra 1933.
*
P 383/33—1.	2954
Oklic.
Tožeča stranka: nedl. Malovrh Miroslav, zastopam po varuhu Tomažu Malovrhu, ki ga zastopa dr. Oblak Jos. C., odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Houdeku Karlu, bivšemu tovarniškemu delovodji, nazadnje v Poljčah, zdaj neznanega bivališča nekje v Nemški Avstriji, radi ugotovitve očetovstva k cpr. št. P 383/33—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 30. decembra 1933. ob devetih pred tem sediščem v izbi št. 26, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gospod Hribovšek Janez, višjii sodni oiicial v pok. v Radovljici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in st roške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Radovljici, odd II.,
dne 16. novembra 1933.
Og 42/33—3.	2945
Amortizacija.
Na prošnjo Bučar Eme. posestnice v Št. Jerneju na Dolenjskem, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od dneva tega razglasa svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilne knjižice Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani: št. 309945 s stanjem 1. 1. 1933. Din 65—. št. 312626 s stanjem 1. 1. 1933. Din 35-05, št. 309943 s stanjem 1. 1. 1933. Din 706-70, štev. 130489 s stanjem 1. 1. 1933. Din 173-95, št. 331661 s stanjem 1. 1. 1933. 50-20 dinarjev, vse na ime Bučarja Aleksandra.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 27. novembra 1933.
Hi
Og 24/33—2.	2889—3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Trtnik Marije, pri tt. Ga-berc v Celju, se uvaja postopanje za amortizacijo spodaj navedenih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje. da uveljavi tekom 1 (enega) leta svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: vložna knjižica Ljudske posojilnice v Celju 18409/2658, glaseča se na ime Marija Trtnik za 6000-— Din.
Okrožno sodišče y Celju, odd. I., dne 21. novembra 1933.
*
I R 288/33-4.	2896	3-3
Amortizacija.
Na prošnjo Zorka Franca, posestnika v Brengovi št. 76. se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev počenši z dnem
22.	novembra 1933. svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Kmetske hranilnice v Ptuju št. 1436 z vlogo Din 5010-—, glaseča se na ime Zorko Franc.
Sresko sodišče v Sv. Lenartu, odd. I., dne 22. novembra 1933.
I 101/33—10.	2955
Dražbeni oklic.
Dno 28. decembra 1933. dopoldne ob poldesetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Gajevci, 1 tretjina vi. št. 6 in 99.
Cenilna vrednost: Din 28.082-—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 18.730-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 15. novembra 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 4436/33.	2939
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani odda na ponovni pismeni licitaciji dne 18. decembra 1933. v desetletni zakup versko-za klad no žago ob Bistrici v Boh. Bistrici.
Interesentom, ki se žele udeležiti licitacije, dajeta vsa nadaljnja pojasnila glede zakupnih pogojev direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava v Bohinjski Bistrici.
Ponudbe, kolkovane s 100 Din kolkom, se sprejemajo do 11. ure dopoldne omenjenega dne pri direkciji šum v Ljubljani, kjer morajo ponudniki vsaj eno uro prej položiti vadij v znesku Din 2.000— v gotovini.
Direkciia šum v Ljublia^i, dne 30. novembra 1933.
Narodna banka 2959 kraljevine Jugoslavije
Stanje 30. novembra 1933. Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.902,406.130-75 (—19,174.013-11) Devize, ki niso v podlogi 43,833.922-65 (4-18,958.693\53l Kovani novec v niklju 216,221.563-— (—29,875.174 50) Posojila : . 2.163,936.987-35 (— 3,494.572-58) Vrednostni
papirji . .	13,320.000"—
Prejšnji pred-
jenai državi 1.719,602.475"22 (-j-	199.005"84)
Začasni pred-jemi gl. drž.
blagajni .	600,000.000"—
Vrednosti re-
zervn. fonda	47,074.238"86
Vrednosti ostalih fondov ...	6,695.431-30	(—	34.000-—)
Nepremičnine ... .	161,297.638-84	(4-	135.500-01)
Razna aktiva	218.711.563-35	(-	48.142-26)
7.093.099.951-32
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000"—
Rezervni
fond . . .	69,241.109-96
Ostali fondi	8,595.170-73	(4-	3.309--)
Novčanice v obtoku . . 4.257,376.835'— (-f-56,390.985"—) Obveze na
pokaz . . 1.105,008.385-04(-108,021.188-62) Obveze z rokom . . . 1.096,440.000-— (4- 1,200.000-—) Razna pasiva 376,438.450"59 (4-17,094.101-55)
7.093.099.951-32
Obtok in obveze . . . 5.362.385.220"04 Celotno kritje . . . 35-470/,
Kritje v zlatu . . . 33-47%
Obrestna mera:
po eskomptu.................................7K%
po lombardu.................«... 9%
O.	No. 2761/3.
2950 2—1
Razglas.
Gradbena družba Ing. Dukic in drug d. z o. z. v Ljubljani, Bohoričeva ulica št. 24, je otvorila na pare. 545 in 524, k. o. Vikree, občine Tacen, kamnolom.
Predložila je situačni načrt ter prosila, da se ta obratna naprava oblastveno odobri.
Radi tega razpisujem po §§ 108. in sled. zakona o obrtih in §§ 12. in 90. stavbenega reda komisijski ogled
za petek, dne 15. decembra 1933. ob štirinajstih.
Komisija se sestane ob navedenem času na mestu samem.
Vse interesente vabim, da prijavijo svoje ugovore in pomisleke najkesneje ob razpravi, ker bi pozneje prijavljene ugovore mogel upoštevati le, kolikor bi se nanašali na javne interese.
Načrti so do dneva razprave med uradnimi urami vsakomur na vpogled pri tuk. načelstvu, soba št. 2.
Sresko načelstvo v Ljubljani, ulne 28. novembra 1933.
Sreski načelnik: Žnidarčič s. r.
Štev. 6462/1933.
2944 2—1
Razglas.
sPrva celjska kristalija« — Rauch Walter namerava v I. nadstropju hiše Za Kresijo št. 14 urediti delavnico za izdelovanje zrcal.
O tem projektu se na osnovi §§ 110. in 121. obrt. zakona in §§ 89. in 133. gradb. zakona razpisuje komisijski ogled in razprava na kraju samem za
torek, dne 12. decembra 1933. dopoldne ob osmih
s sestankom članov komisije pred hišo Za Kresijo št. 14, v Celju.
Mejaši in interesenti se obveščajo, da je načrt nameravane delavnice razpoložen do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri mestnem načelstvu, na dan obravnave pa v roke vodje komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Mestno načelstvo Celje, dne 28. novembra 1933.
*
Štev. R. U. 191/29—59.	2948
Agrarni primer: Loka.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobili delitvi in ureditvi užitkov in uprave skupnega zemljišča posestnikov iz Loke, vpisanega pod vi. št. 21 in 113, k. o. Loka, vi. št. 256 in 257, k. o. Zg. Duplek in vi. št. 178 in 179, k. o. Sp. Duplek.
Načrt o nadrobni delitvi in ureditvi užitkov in uprave v katastrski občini Loka, Zgornji in Spodnji Duplek, bo na podstavi § 95. zakona z dne 26. maja 1909., dež. zak. št. 44, od dne 12. decembra 1933. do vštetega dne 26. decembra 1933. pri načelniku gospodarskega odbora Cebetu Juriju v Loki št. 5 razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 13. decembra 1933. v času od osmih do devetih dopoldne pri načelniku gospodarskega odbora Cebetu Juriju v Loki hšt. 5.
To se daje splošno na znanje s pozivom. da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne
12.	decembra 1933. do dne 10. januarja 1934. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1933.
Komisar za agrarne operacije II.: v. z. Pokorn s. r.
Preds. št. 63/33.
2839
Razglas o izidu volitev delegatov in namestnikov za občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
V smislu § 50. a zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne
12.	maja 1922., Službene novine« štev.
125.,	in § 26. statuta Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani je proglasila volilna komisija Pokojninskega zavoda na svoji seji dne 14. novembra 1933. naslednje kandidatne liste kot uradne liste strank:
Strokovna edinica: I.
Denarni zavodi in zavarovalnice.
Skupina: Službodajalci. Kandidatna lista: Združeni delodajalci.
Delegati:
1. Kralj Anton, prokurist Zadružne zveze v Ljubljani.
2. Dr. Rekar Ernest, podpredsednik Ljubljanske kreditne banke, Jesenice.
3. Dr. Dermastija Josip, upravni svetnik Zadružne gosp. banke, Ljubljana.
4. Trček Fran, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug, Ljubljana.
5. Doko Pavao, ravnatelj Gospodarske štedionice, Split.
Namestniki:
1. Cestnik Anton, načelnik Ljudske posojilnice, Celje.
2. Vrcan Juraj, direktor Pučke trgovinske banke d. d.. Split.
3. Jerič Franc, ravnatelj Ljudske posojilnice. Celje.
4. Dr. Lajovic Ladislav, ravnatelj zavarovalnice Triglav, Ljubljana.
5. Kršul Bartol, dirigent Zadružne gospodarske banke, podr. Split.
Strokovna edinica: II.
Trgovina in špedicija.
Skupina: Službodajalci. Kandidatna lista: Združeni delodajalci.
Delegati:
1. Kavčič Josip J., trgovec, poslov, in družabnik tt. Elegance, Ljubljana.
2. Gregorc Ivan, trgovec-družabnik tt. Gregorc & Co., Ljubljana.
3. Soss Karel, trgovec-lastnik tt. Šinkovec A., nasl. Soss K., Ljubljana.
4. Pinter Ferdo, trgovec-družabnik tt. Pinter & Lenart, Maribor.
5. Sušnik Alojzij, trgovec-lastnik tt. A. Sušnik, trg. z želez., Ljubljana.
6. Kocmur Alojzij, ravnatelj I. delavskega konzumnega društva, Ljubljana.
7. Aljinovič Frano, trgovec-družabnik tt. Pasehkes & Aljinovič, Split.
8. Rismondo Lujo, član uprave Jadranske plovidbe d. d.. Split.
9. Dr. Račič Štefan, član uprave Du-brovačke plovidbe d. d., Dubrovnik.
10. Giunio Rudolf dr., direktor Broda rskog a. d.. Boka, Kotor.
Namestniki:
1. Smrkolj Albin, trgovec-družabnik tt. Nikelsbacher & Smrkolj, Ljubljana.
2. Čebin Dominik, trgovec-lastnik tt. Čebin Dominik, Ljubljana.
3. Ranzinger Rajko, car. posrednik tt Ranzinger, Ljubljana.
4. Oset Miloš, trgovec-lastnik tt. s špecerijskim blagom, Maribor.
5. Dobovičnik Franc, trgovec-lastnik trgovine z manufakturnim blagom, Celje.
6. Hren Ignacij, trgovec-družabnik tt Maček. Hren, Oregorig, Logatec.
7. Bonačič Jerko, trgovec-družabnik tt. P. & M. Bonačič, Split.
8. Ilič Gaston, trgovec-družabnik tt P. Ilich, Split.
9. Glavič Tomo, član uprave Dubro-vačke plovidbe d. d., Dubrovnik.
10. Lučič Andrija, trgovec-družabnik tt. Lučič i drug. Šibenik.
Strokovna edinica: III.
Rudarstvo in kovinarstvo.
Skupina: Službodajalci. Kandidatna lista: Združeni delodajalci.
Delegati:
1. Dr. Obersnel Maks, prokurist Kranjske ind. družbe d. d«, Jesenice.
2. Dr. Vrhunec Vinko, direktor Trboveljske premogokopne dr. d. d., Ljubljana.
3. Jovan Janko, član uprave Kranjske industrijske dr. d. d., Ljubljana.
4. Dr. Lavš Vjekoslav, predsednik »Rude« d. d., Split.
Namestniki:
1. Twerdij Egon, prokurist Kranjske industrijske družbe d. d., Jesenice.
2. Operman Branko, prokurist »Titan« d. d., Kamnik.
3. Djinovski Ljubomir, član uprave Strojnih tovarn in livarn d. d., Ljubljana.
4. Ferič Marin, solastnik tvornice M. Ferič & Comp, Split.
Strokovna edinica: IV.
Ostale industrije in obrt
Skupina: Službodajalci. Kandidatna lista: Združeni delodajalci.
Delegati:
1. Krejči Anton, ravnatelj Tvornice za dušik d. d.. Ruše.
2. Čeč Karol, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z., Ljubljana.
3. Ribnikar Adolf, predsednik Delniške tiskarne d. d.,'Ljubljana.
4. Gologranc Konrad, stavbenik, Celje.
5. Vidmar Stane, tovarnar, Ljubljana.
6. Sire Franjo, tovarnar, Kranj.
7. Knez Zdenko, poslovodeči upravni svetnik Združenih opekam d. d.. Ljubljana.
8. Dr. Kalan Ernest član uprave Zvezne tiskarne, Celje.
9. Prepeluh Albin, predsed. J. Blas-nika nasl. d. d., Ljubljana.
10. Dečman Anton, tovarnar, Ljubljana.
11. Ing. Lenarčič Milan, industrijalec, Josipdol na Pohorju.
12. Dr. Bulat Tomislav, upravni svetnik »Dalmatia« d. d.. Split, Kaštel Su-čurac.
Namestniki:
1. Dračar Oskar, solastnik tvornice »Zlatorog«, Maribor.
2. Ing. Remec Vladimir, solastnik Remec & Comp, Ljubljana—Duplica.
3. Naglas Viktor, tovarnar. Ljubljana.
4. Martinčič Avgust,. ključavničarstvo, Ljubljana.
5. Kuster Avgust, ravnatelj »Pekoč d. z o. z., Tržič.
6. Smolčič Vlado, poslovodja »Dalma« d. z o. z., Split.
7. Žnideršič Anton, šef-poslovodja in družabnik »Pekatete« d. z o. z., Ljubljana.
8. Heinrihar Franc ml., industrijalec, Škofja Loka.
9. Birolla Gvido, lastnik apnenice, Zagorje.
10. Dekleva Josip, član uprave Jugoslovanskih tvorn. Mautner d. d., Ljubljana.
11. Kalin Savel, lastnik Mokronoške tov. usnja d. z o. z., Mokronog.
12. Dr. Vuletič Marin, upravni svetnik Jadranskog anonimnog d. d. za cement Portland, Split.
Strokovna edinica; V.
Ostali poklici.
Skupina: Službodajalci. Kandidatna lista: Združeni delodajalci.
,	Delegati:
1. Kuhar Andrej, javni notar, Ljubljana.
2. Avsenek Ivan, član konzorcija »Slovenca«, Ljubljana.
3. Dr. Lipold Franjo, odvetnik, Maribor.
4. Dr. Adlešič Juro. odvetnik, Ljubljana.
5. Dr. Gospodnetič Frano, odvetnik, Supetar—Brač.
6. Dr. Jereb Peter, javni notar. Radeče.
7. Bakarčič Guido, mag. pharm. lekarnar, Ljubljana.
8. Dr. Leskovar Josip, odvetnik, Maribor.
Namestniki:
1. Kukovec Vinko, župan, Celje-oko-lica.
2. Žitko Stanislav, odvetnik, Ljubljana.
3. Dr. Novak Fran, odvetnik, Ljubljana.
4. Dr. Žvokelj Dominik, odvetnik, Kamnik.
5. Rebek Josip, podpredsed. Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Ljubljana.
6. Dr. Bartol Anton, javni notar, Maribor.
7. Posavec Andro, mag. pharm., lekarnar, Celje.
8.	Dr. Mohorič Jakob, odvetnik, Ljubljana.
Strokovna edinica: I.
Denarni zavodi in zavarovalnice.
Skupina: Nameščenci.
Kandidatna lista: Združena lista name-ščenskih organizacij.
Delegati:
1. Vrančič Vlado, uradnik. Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana.
2. Lekan Jože, uradnik Zadružna gospodarska banka, podružnica, Maribor.
3. Štih Ludvik, prokurist, Zavarovalnica Croatia, Ljubljana.
4. Skasa Fran, uradnik, Ljubljanska kreditna banka, podružnica, Maribor.
5. Markov Nikola, podravnatelj. Ljubljanska kred. banka, podružnica, Split.
Namestniki:
1. Rabič Viktor, uradnik, Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana.
2. Andoljšek Janez, blagajnik. Vzajemna posojilnica, Ljubljana.
3. Lapajne Zoran, uradnik. Zavarovalna banka Slavija, Ljubljana.
4. Viškanič Tomislav, uradnik. Prva hrvatska šted., podružnica, Maribor.
5. Petrič Miloš, knjigovodja, Prva puč-ka dalmatinska banka. Split.
Strokovna edinica: II.
Trgovina in špedicija.
Skupina: Nameščenci.
Kandidatna lista: Združena lista name-ščenskih organizacij.
Delegati:
1. Likar Ciril, carinski deklarant, R. Ranzinger, Ljubljana.
2. Svetek France, upravitelj, Konzumno društvo za Slovenijo, Ljubljana.
3. Cvikl Josip, poslovodja, Nabavljal-na zadruga uslužbencev drž. žel., Ljubljana.
4. Miklavič Franjo, carin, deklarant, Carinsko posredništvo Toroš, Maribor.
5. Božič A. Ivo, glavni knjigovodja, I. Del. konzumno društvo, Ljubljana.
6. Roič Bruno, uradnik, Priv. gospodarska zadruga, Split.
7. Berdajs Jože, uradnik, Konzumno društvo za Slovenijo, Ljubljana.
8. Kovačevič Mate, pom. kapetan. Jadranska plovidba. Split.
9. Nagode Leopold, korespond., Gospodarska zveza, Ljubljana.
10. Grgič Ante, uradnik, Split, tovarna cementa, Solin.
Namestniki:
1. Pišof Drago, uradnik, R. Ranzinger, Ljubljana.
2. Munda Franc, knjigovodja, Stei-mecki R.. Celje.
3. Ing. Ferlinc Bogdan, ravn.. Kmetijska družba, Ljubljana.
4. Pivec Franjo, car. deklarant, špedicija Marič, Maribor.
5. Videnič Josip, poslovodja, I. del. konzumno društvo, Ljubljana.
6. Šicel Kazimir, uradnik, Zagrebška del. piv., Split.
7. Haderbolec Viktorija, uradnica,
Konzumno društvo za Slovenijo, Ljubljana.
8. Vekaric Živko, uradnik, j P rog res s par. dr., Sušak.
9. Milavec Mila, poslovodkinja, Mohorjeva družba, Celje.
10. Jurjevič Ciril, uradnik, .Jadranska plovidba, Metkovič.
Strokovna edinka: III.
Kudarstvo in kovinarstvo.
Skupina: Nameščenci.
Kandidatna lista: Združena lista name-ščenskih organizacij.
Delegati:
1. Volčanšek Franc, kanciist. Trboveljska premogokop. družba. Trbovlje.
‘2. Čop Feliks, knjigovodja. Kranjska industrijska družba. Jesenice.
3. Ing. Uršič Franc, uradnik, The Central Evropean M. Ltd.. Mežica.
4. Ing. Meichsner Vladimir, uradnik, Premog Monle Promina, Siverič.
Namestniki:
1. Sluga Franc, jamski paznik, Trboveljska preinogokopna družba, Laško.
‘2. Podlogar Jože, jamski paznik, Trboveljska prem. družba. Hrastnik.
3. Gnus Kazimir, knjigovodja, »Titan-: d. d.. Kamnik.
4. Cvitanovič Tomislav, uradnik. La Dalmatienne, Split.
Strokovna edinica: IV.
Ostala industrija in obrt.
Skupina: Nameščenci.
Kandidatna lista: Združena lista name-ščenskih organizacij.
Delegati:
I. Zemljič Joško, urad., Medič-Zankl, Ljubljana.
‘2. Novak Josip, knjigovodja. Avgust Ehrlich & Co., Maribor.
3. Kobenter France, uradnik. Združene papirnice d. d., V.evče.
4. Šimenc Josip, obratovodja. 1. Seu-nig, tov. kov. izd., Tacen.
5. Kožuh Vinko, knjigovodja, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
6. Ing. Rus Jože, tehnični uradnik. Elektrarna Fala, d. d., Maribor.
7. Pelikan Hubert, knjigovodja. Ljudska tiskarna, Maribor.
8. Ing. Petriček Janko, kemik, Hutter in drug, Maribor.
9. Vrevc France, prokurist. Štora, d. d.. Št. Vid nad Ljubljano.
10. Pitterle Gustav, disponent. Glanz-mann-Gassner, Tržič.
II. Štempihar Tone, uradnik. Jugo-češka. tekstilna tovarna. Kranj.
12.	Bartulica Drago, uradnik, Dalma d z. o. z., Split.
Namestniki:
1. Kokalj Pavel, urad., Medič-Zankl, Ljubljana.
2. Eržen Viktor, uradnik, Ljudska tiskarna. Maribor.
3. Mihalek Otmar, ravnatelj, tiskarna »Merkur« d. d., Ljubljana.
4. Palme Ferdinand, uradnik. Združene papirnice, Vevče.
5. Habič Ivan, blagajnik. Kemična tovarna, Moste.
6. Vigele Miroslav, prokurist. Tovarna strojil, Majšperk.
7. Pivka Dora, uradnica, Zlatorog, Maribor.
8. Operman Dragotin, uradnik, Peto-via. Ptuj.
9. Kelbič Zlatko, knjigovodja, Stavb, gradb. dr., Moste.
10. Štambuk Vjenceslav, poslovodja, I. dalm. kles. zdr., Selca na Braču.
11. Kališnik Ivan, urad., Glanzmann-Gassner, Tržič.
12. Ing. Petrič Vinko, uradnik, Električno podjetje, Split.
Strokovna edinica: V.
Ostali poklici.
Skupina: Nameščencu
Kandidatna lista: Združena lista nar: ščenskih organizacij.
Deleghti:
1. Tavčar. Ivan, referent. Delavska zbornica, Ljubljana.
2. Golmafer Joža, referent. Delavska zbornica, Ljubljana.
3. Vičič Janko, upravnik, Knief. list; Ljubljana.
4. Gilevert Dragotin, pis. ravnatelj, dr. Stan.iko M., Maribor.
5. Zdešar Ivan, organist, župni urad Sv. Petra, Ljubljana;
6. Veble Avgust, strok, tajnik, Sresko združenje trgovcev,. Celje.
7. Dr. Podoljšak Stjepan, uradnik, Delavska zbornica. Split.
8. Gligo Frano, uradnik. Borza dela, Split.
Namestniki:
1. Ing. Miklau Otmar, nadupravitelj,
* Dr. F. Attems, Brežice.
2. Vuk Ivan, tajnik, Strokovna komi-
• sija, Ljubljana.
3. Mr. Ph. Kraut Igor, lekar. asistent, lekarna Ramor. Ljubljana.
4. Vojska Drago, pisarniški ravnatelj, odvet. pisarna dr. Kilkovee, Maribor.
5. Dr. Vatovec Franc, urednik, »Slovenec«, Maribor.
6. Ažman Karol, uradnik, Mestna občina. Kranj.
7. Žužek France, knjigovodja. Borza dela, Ljubljana.
8. Toeinl Ivo, uradnik. Delavska zbornica, Split.
Ker je bila radi doseženega sporazuma med službodajalci na eni in med nameščenci na drugi strani vložena v vsaki posamezni strokovni edinici obeh skupin (službodajalcev in nameščencev) samo po ena kandidatna lista, ki so zgoraj objavljene, je volilna komisiia na svoji seji dne 14. novembra 1933. po predpisu § 26., t. 23.. statuta Pokoj-
ninskega zavoda za nameščence proglasila za izvoljene vse kandidate, ki so zapisani na vloženih in zgoraj objavljenih uradnih kandidatnih listah.
Radi tega odpade vsako oddajanje glasov v vseh strokovnih edinicah obeh skupin (službodajalcev in nameščencev).
Ljubljana, dne 14. novembra 1933.
Predsednik Pokojninskega zavoda in volilne komisije:,
Dr. Baltič s. r.
Razne objave
Štev. 775.	2943
Vsem gg. članom Gostilničarske Samopomoči!
V smislu sklepa seje eksekiltivnega odbora, ki se je vršila dne 20. novem-: bra 1933. in v smislu pravil čl. 25.
j sklicujemo izredni oučni zbor, ki se bo ; vršil dne 19. decembra 1933. ob 10. uri
; dopoldne v kolodvorski restavraciji v Ljubljani z hašlednjihi dnevnim re-rdom:	v
1.	Cit a n je zapisnika zadnjega izredpega * občnega' zbora. ■' v 1 I:	1
; 2. Poročilo vodstya. .
• 3, Sklepanje o .reorganizaciji §amopo-, 'močj, event. o. njeni likvidaciji.
4 Slučajnosti,'.
Ižjžreiueiube. pravil, ki jih je sprejel : izredni' občni' zbor ž drie 19. 'septem-
. bra t. L, .kr. banska uprava, ni potrdila ter zahtčva š svojini odlokom "VTlI.
, 5980/1 z dne 3. novembra 1933, prevedbo zavarovanj na kapilalno kritjp - po zavarovalno tehniških načelih, ter , se morajo premije diferencirati po sla-. rofti članstva.
Radi važnosti izrednega občnega zbora pozivamo vse 'članstvo, da se ga ‘ polnoštevilno tideleži.
Gostilničarska Samopomoč Zreže
gostilničarskih zadrug v Ljubljani, dne'2. decembra 1933.
*
2938
Objava.
Izgubil sem' dovoljenje za zaposlenje za nedoloeep ča§ v kraljevini Jugoslaviji, izdano z odločbo kralj, banske uprave v Ljubljani z dne 16. januarja 1930.. No. VI.—529/1. na ime: Podobnik Anton, rodom iz Podlanišča, obč. Cerkno pri Gorici. Proglašam ga za neveljavno. n ■*. ■ <. -• .
Podobnik Anton s. r.
2940
Objava.
Izgubila seui potni list za Avstrijo, izdan dne 1. oktobra 1931., št. 75. od sreskega pačelslva v Radovljici na iine: Pogačnik Magda iz Srednje Dobrave pri Podnartu. Proglašam ga za neveljavnega.
Pogačnik Magda s. r.
! evaiqu a*P> J m a , im!u tl *
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine Urednik' Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik. O. Mihalek v Ljubljani.