162
Ne, lažnik pa res nočem biti
11. Jezus vzornik resnicoljubja.
to vam že toliko časa govorim o resnici in laži, si ne morem kaj, da bi vas še posebej ne opozoril na ono presveto, kot solnce čisto Srce, katero je neiz-merno Ijubilo resnico in neizmerno sovražilo laž, — na resnicoljubno Srce Jezusovo. Ako mu hočemo biti všeč, moramo tudi mi odločno ljubiti res-nico in odločno sovražiti vsako laž.
Kako zelo je Jezusovo boije Srce ljubilo resnico in sovražilo laž, to nam je Zveličar raznovrstno do-kazal z besedo in z vsem svojim dejanjetn. Svojim naj-hujšim sovražnikom je rekel: ,,Kdo izmed vas me bo prepričal greha?" In daje tukaj med dru-gimi grehi še posebej mislil na laž, lahko ^razvidimo iz tega, ker je takoj nato izrekel besede: ,,Ce vam pa govorim resnico, zakaj mi pa ne verjamete?" Zato je samega sebe kar naravnost imenoval Resnico: ,,Jaz sem pot in resnica!", in pred sodnikom je izjavil, da je zato prišel na svet, da bi resnici dajal izpriče-vanje. Obratno pa je naznani], kako zelo mu je zoperna in ostudna vsaka )až, s tem, da jo je naravnost ime-noval satanov greh, ker je rekel, da je satan lažnik od začetka, da je oče Iaži in da so njegovi otroci vsi, ka-teri se lažejo!
Poglejmo pa njegovo vedenje! V kako krasni luči nam odseva sveta resnicoljubnost v veličastnem zna-čaju našega Gospoda! Brez vsake najmanjše zvijače, hlimbe ali hinavščine je bilo vse njegovo vedenje in govorjenje, — vedno naravnost, resnično in odkrito-srčno: misli, besede in dejanje — vse se je pri njem tako soglasno ujemalo vselej in povsod! Saj so mu morali to priznati tudi najhujši sovražniki: ,,Vemo, da si resničen in da ti ni mar za nikogar, ker ne gledaš na osebo ljudi."
Nikdar ni nikomur obetal kaj takega, česar bi mu ne bil mislil izpolniti; obratno je pa tudi vsakemu kar brez ovinka povedal, kaj ga čaka hudega in težavnega, ako se njemu pridruži. Njegova sodba je bila vsakdar naravnost in pravična brez ozira na osebo. Kjerkoli je
opazil kaj dobrega, je priznal in pohvalil, naj je storil prijatelj ali sovražnik, Izraelec ali pagan; kjerkoli pa je videl kaj napačnega ali grešnega, je grajal in obsojal brez ozira na to, je-li grešnik preprost človek ali ime-niten oblastnik, — brez strahu, naj mu odkrito posvar-jenje nakoplje tudi najhujše sovraštvo, magari tudi smrt! Kako veličastno je n. pr. nastopil v svojem domačem mestecu, Nazaretu! Čeravno je vedel, da ga čaka ka-menjanje, ako ne bo po všečnosti govoril svojim do-mačinom, vendar ni v svojem govoru odstopil niti za ias od resnice, kakor jo je poznala njegova vsevednost.
Kako zelo je ljubilo Jezusovo Srce resnico in odkritosrčnost, vidimo tudi iz tega, ker so se mu prvi hip na moč prikupili vsi preprosti, odkritosrčni — vsi resnicoljubni Ijudje, nasprotno pa ga vselej užalili laž-nivci in hinavci! Saj vam je znano, kako zelo se je razveselil svojega učenca in apostola, sv. Jerneja ali Natanaela, ko ga je uzrl prvikrat. Že od daleč mu je zaklical častne besede: ,,Glejte, ta je Izraelec, v katerem ni nobene zvijače!" Znano je pa tudi, da zarad nobenega drugega greha ni tako zelo poprijemal farizejcev, kakor zarad lažnive hinavščine in kačje zvijačnosti.
Končno moram poudarjati tudi to, da je bil v smrt obsojen zato, ker je govoril resnico.
Lahko torej izprevidite, kako se tudi mi priku-pimo Jezusu, ako Ijubimo resnico, sovražimo pa laž.