Največji ibrould dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA X«idt:šlovenskih jielavcev v Ameriki. The largest Slovenian Dally in the United States. Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2878. Entered aa Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2870. NO. 109. — ŠTEV. 109. NEW YORK, MONDAY, MAY 11.1925. — PONDEUEK. 11. MAJA 1925. VOLUME XXXIIT — LETNTK XX*III, ODLOČILNI UDAREC FRANCOZOV Francozi se pripravljajo na odločilni udarec proti Riff plemenu. — Bliža se bitka na sto milj dolgi fronti. — Obstreljevalni aeroplani bodo vodili napadajoče francoske kolone. — Painleve je izjavil, da se bo položaj korenito izčistil. PARIZ, Franc j a, 10. maja. — Odločilna bitka med francosko armado, kateri poveljuje maršal Lyautey, opremljeno z vsemi modernimi iznajdbami in pripomočki, ter četaši Abdel Krima, ki so o-boroženi z navadnimi puškami in strojnicami, se bo završila na več kot sto milj dolgi fronti v francoskem Maroku. Lyautey gromadi svoje čete, ne da bi vprizoril niti najmanjšega napora, da prikrije pomembnost teh svojih- manevrov. Vsaki koloni so prideljeni obstreljevalni aeroplani. Njegov namen je navdati svoje nasprotnike s prepričanjem, da bodo uničeni ter razbiti potom istočasnega napada s kopnega in iz zraka, če bodo ostali zakopani ob vi-šinah severno o dOuergha reke. Ministrski predsednik Painleve je objavil danes: — Lyautey je dobil ojačenja, za katera je prosil. Pripravljamo se na popolno izčiščenje francoskega protektorata. V sedanjem trenutku urejujemo svoje kolone in kakorhitro bomo pripravljeni na napad, bomo izvedli odločilni udarec. Ce bo akcija prav tako očividna in nagla kot jo nameravamo, bo hitro končana ter bo stala manj človeških življenj kot pa, da bi zavlačevali. Objavilo se je, da bodo vprizorili Francozi akcijo sporazumno z Anglijo in Špansko, ki sta sprejeli francosko interpretacijo pogodb iz leta 1912, s katerimi je dobila Francija protektoratske pravice onstran razvodja severno od Ouergha. Španci nameravajo prezreti tehnična kršenja pogodbe, katera bi mogoče zagrešili Francozi s tem, da bi odkorakali s svojimi kaznilnimi kolonami preko črte v špansko ozemlje. RABAT, Francoski Maroko, 10. maja. — Eno petih francoskih bločnih hiš, katere so obdali na severni fronti vstaši Abdel Krima, so oprostile domače čete, ki so ostale verne Franciji in sicer po sijajnem spopadu z vstaši. Tako se glasi v včeraj-snem oficijelnem komunikeju. Francoske izgube so bile baje majhne. Kapitan Mage je poveljeval oddelku, ki je prišel obkoljenim na pomoč. Na zapadu gromadi Abdel Krim svoja ojačenja, a drugače vlada mir na celi fronti. štiri nadaljne bločne hiše na severni fronti, kjer skušata general Colombat in polkovnik Freyden-berg potisniti nazaj rifske četaše, so še vedno obdane od vstašev. Pomožne kolone jih ne bodo mogle oprostiti, dokler ne bodo dobile ojačenj. Tukajšnji francoski glavni stan je objavil, da za-kladajo aeroplani posadke bločnih hiš s provizijami in da bodo kmalu na razpolago potrebna ojačenja, da se napreduje in oprosti oblegane prednje postojanke. Ena francoska bločna hiša, katero je držalo pet Senegalcev, je bila uničena od rifske artilerije, — kot je objavil tukajšnji glavni stan. Glavni stan je zanikal govorice, da so bile zavzete vse postojanke in posadke v oni sekciji. Tako francoske kolonij alne sile kot domači četaši v Maroku so dobili ojačenja v okolici Riffa. Abdel Krim je najbrž ustavil svoje sile. Vojaški izvedenci so mnenja, da je hotel maroški voditelj videti, kakšen učinek je bil proizveden vsled njegovega uspeha pri napadu na francoske zunanje postojanke, predno bo vprizoril nadaljni resni napor... Maršal Layautey, ki je izza leta 1914 naprej neprestano zahteval več čet za Maroko, je pričel sedaj hitro sestavljati sveže skupine, da izvede svoj načrt, kojega namen je izgnati četaše in pristaše vsta-škega voditelja Abdel Krima iz francoskega protektorata in francoskega ozemlja v Maroku. Zaenkrat ni še znano, v koliki meri se mu bo ta naqrt posrečil, a glavno je, da dobi nadaljna ojačenja* Hindenburg in varnostni dogovor. Hindenburg je ubil varnostni dogovor še predno je bil predložen. — Ugotovilo predstavite-lja berlinske "Bele hiše" bo postalo oficijel-no, kakorhitro bo načrt predložen. — Francozi proti angleškemu črtu. na- 0DN0ŠAJI MED FRANCIJO IN NEMČIJO Francija jc okrcala Nemčijo v zadevi razoroženja. Boncour vztraja pri zahtevi, da mora obveljati prepoved trgovine z vojnim materijalom, kot jo določa versaillska mirovna pogodba. — Objava je vznemirila von Eckhardta. Poroča S. Spewack. BERLIN, N o samo od pre-/moga uuijsko ceno. Jama je bila [potem izpraznjena, sedaj pa je zopet dobila tista kompanija nekaj delavcev. ŽHeti bi bilo. da bi še (ti kmalu izpre^ledali. Kakih 40 minut Inula ->d tukaj delajo in pripravljajo veliko ig-i-išče za golf. Po z d lja v lj a m vse Slovence Sirom Amerike, tebi. Glas Naroda, pa želim obilo uspeha, da hi imel .vedno tako zanimivo citanje in (la bi bil vedno tako točen z novicami. Frank Ambroži«'. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Fmigii Lantui informatfon tervlc* — Jugoslav Buruu.) POMEN BOLEČINE. f*G LAS NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. NEMČIJA POD HINDENBURGOM Ga ni človeka, ki ne bi poznaval občutka bolečine v večji ali manjši meri. Navadno se spoznamo s tem neugodnim in dostikrat ustrahujočim »simptomom potom aija močnim Kolčnim žarkom. Ako občutimo veliko bolečino, to še ne pomen ja. cla mora biti nered ali poškodba v telesu pri-.inerno velika; ravnotako mala bo- Oil torka najvrej se bo imenoval Hindenburg predsednik Hin-denburg. Prtvzfl bo predsedniški urad pod jasnejšim nebom kot jra > je k-daj uživala Nemčija izza bitke pri Tannenberg. kateri se mora zahvaliti za svojo slavo in za svojo sedanjo pozicijo. Tik za njegovo veliko zmago nad ruskimi armadami je prišla bitka pri Marni, s katero se je pričelo skoro desetletje nemških vojaških ]»orazov. narodnega poloma in ekonomskega razkroja. Preobrat- na boljše je prišel pred malo več kot enim letom, ko se je Nemčija izkopala iz močvirja svoje valute. Veliki korak proti popolnemu okrevanju pa je bil storjen s sprejemom Dawesove*ra na- rta tekom pretekli ga leta. Vsi, ki -o se mudili v Nemčiji ter opazovali njt no življenje, pričajo soglasno, da je dežela značilno napredovala v smeri proti popolnemu in koničnemu okrevanju. Poljedelski razredi niso nikdar dejanski trpeli izza sklenitve premirja. Delavski lahko v tem oziru zavidajo njih zmagoviti angleški tovariši. Veliki sloj srednjega razreda se jo zopet pričet postavljati na nog.1. JJoljši T-asi se zrcalijo v Tem, da je izginil val pesimizma, ki je na-;,,, šel svoj odmev v literaturi, kažoči pro! obup. Sreča vsakega naroda v Evropi je tesno spojena s srečo celega; evropskega kontinenta kot takega. Nemčija pa je še bolj kot katerakoli d ril? a dežela odvisna o v tako veliki meri orosti nezaposlenosti, da jih', - , . , . ' ... „, ... ! kaj prav. Morda gre za resno stvar, ali pa za malenkost. Bole-jčina je posebno svarilno čutilo, s katerim je narava obdarovala živa bitja, da obvaruje hi zaščiti ■ posameznika in ves red. Ona je zato zdrava duševna reakcija na Znamenit muzej v Beograda. « potom 1 .svojih lastnih naporov in lastnih žrtev. Francija je nanovo zgradila svoje optistošene pokrajine s svojim lastnim denarjem ter ne živi še nadalje pod deluzijo. da bo v polni meri poplačana od Nemčije. Okrevanje in ust al jen je Nemčije mora biti v glavnem poslc-diea naporov in discipline njenega lastnega naroda. 0e upoštevamo. do kakšnih globin je padla Nemčija in na kakšnih višinah se je nahajala preje, vidimo, da lahko zre Nemčija s ponosom nazaj na nevarnosti in probleme, katere je preživela. Te nevarnosti so bile pretnja komunistične revolucije, pretnja pokrajinskega sopara-tizma in pretnja monarhističnega državnega preobrata. Nemčija je stavila na laž vsa prorokovanja o ekonomski smrti, ki so postala, zrela v notranjosti Nemčije in izven .nje po zaključenju mirovne konference. Na ta ali oni način se ji je posrečilo preživeti ter najti v sami sebi vire, glede katerih so mrki in pesimistični proroki tako jasno dokazali, da sploh ne obstajajo. Se vedno pa je odprto vprašanje, če je Nemčija na enak način napredovala v svojem vajeništvu za demokratično vlado. Izvolit-v von Hindenburga je mogoče pričetek 'konca nemške rr.publike ali pa jr mogoče izključno manifestacija narodnega ponosa ter oboževanja herojev ali narodnih junakov. Več glasov je brlo vrženih pri toh volitvah proti kandidatu desnice kot pa za njega. Hindenburg smatra baje za svojo veliko komisijo zopet« o uveljavljen je nemške "enotnosti". Niti malo nimamo vzroka dvomiti' o odkritosrčnost i starega vojaka. Predsedniku Ilindenburgu mora biti jasno in očividno. da je ena izmed poti, kako preprečiti uveljavljen je nemške enotnosti, izročiti se mahinacijam in intrigam monarh into v. V«ak poskus zopet-nega uveljavljenja monarhije vključuje v sebi resno pretnjo državljanske vojne. Osem milijonov soeijaluih demokratov bi se v taki krizi z lahkoto zvezalo z dvema milijonoma komunistov in deset milijonov ljudi bi se z orožjem v roki upiralo vsakemu poskusu, da se zopet uve-ljav monarhijo. I>va glavna faktorja, od katerih je izključno odvisno popolno okrevanje Nemčije, notranja enotnost in dobra volja inozemstva, bi bila v trenutku uničena v slučaju povratka holienzollemstva. To jo znano tudi Hindemburgu. staremu vojščaku in niti malo ne moremo dvomiti, da se bo ravnal po tem. D opis Moon Run, Penna. Cenjeni: — Ker ne vidim nobenega dopisa od tu v Glas Naroda. som se odločil, da napišem jaiz par vrstic in malo sporočam slovenski javnosti o razmerah, ki vladajo tu. Tukajšnji rov počiva že od 17. aprila. Rov je la^ Pittsburgh Coal in v njetm je bilo zaposleni rh kakih petsto rudarjev. Večina od tet nima se sedaj ni-kafcega dria; le par ljudi je «k>-*o delo zun&i, drugi pa še posto- ekotj in H^esL dd#s, v* činoma vse zastonj. Vsak se čuti srečnega, če dobi tukaj delo. Omenim naj še nek dober slučaj za delavce. Tukaj v bližini je zdaj pričelo tz delom par malih jam, ki spadajo k raizlienim kom-panijani in kako znajo lepo izkoriščati delavce. Slvšala se je govorica, da se bo za.eelo z delom in da bo linijska plača. In res, ljudje smo d rti proti rovu, tako da jih je bilo' že prvi dan trikrat preveč tam. Toda to nam ni delalo veli-irife skrbi, ker pofcg&ftto se je, da j primerno uvaževana. Na primer, mnoge ženske prenašajo bolečino z mnogo manj jadikovanja kot večina mošfkih. Občutek boli se nahaja že pri primitivnih bitjih, ali razvil se je v človeku, dokler ni postal čim dalje bolj pogost in važen. Deloma je to pripisati de}-stvu. dokler ni postal čim dalje bolj pogost in važen. Deloma je to pripisati dejstvu, da se človek zavedal, kaj bolečina pojenja. Poleg tega pa sedanji način življenja in dela izpostavlja človeka poškodbam in tako tudi bolečinam veliko več kot nekdaj. Bolečina ni sama na sebi bolezen, ampak zma-k. da jc um spoznal prisotnost bolezni. Tako zo-l>ol>ol navadno enačuje, da je zob gnil ali okužen. Tedaj nI treba le takojšnje odpomoči s sira ni zobozdravnika. ampak treba obvarovati se tudi za bodočnost. Moder človek si daje preiskati svoje zobe v rednih presledkih, ne da b* čakal, da mu bolečina naznani, da je skrajni čas za odpomoc. Bolečina vsled neprebavnosti so svarila proti rabi neprimerne hrane in prenaglemu obedovanju. Tu-patam so te bolečine prediznak resnejših težav. Na vskak način so svarilo, ki se ne sme prezirati. Ako pravilna prehrana ne odpravi teti bolečin, po tem je skrajni čas, da se človek da preiskati in lepiti od dobrega ssdravnika. Domači leki nudijo le začasno od-pomoč in zakrivajo važno svarilo, ki ga daje bolečina. Glavoboli so dostikrat znak. da telo ugovarja proti ne zmernost i v jedi in »pijači. Glavobol utegne biti utegne posledica prevelikega napora oči ali drugih vzrokov. V nekaterih slučajih so znak kake resne bolezni — kot na primer nekaterih bolezni možganov, vidnega živca, nevarne brezkrvnosti in dragih bolezni.-Kdor stalno trpi na glavobolu, ima vedno pred seboj rdeči varnostni signal, ki ga «vari, naj pam. Celo bolečine vsled feohftčnih opeklin, četudi razmeroma malenkostne važnosti, so svarilo, da koža ne prenese prebi- lo stvar. Imamo jako mnogo nevarnih bolezni, pri katerih sploh ni liikakih bolečin ali jih je tako malo. da jih človek prezira. Tako imamo dostikrat slučaje naglih napadov vnetja slepiča (appendicitis), pri katerih ni bolečin, ni večje temperature, ni hitrejšega utripanja — dasi pravi-Icma ni temu tako. Tuberkuloza je dostikrat brez bolečin. Svarilo bolečine utegne biti popolnoma odsotno v jako hudem slučaju da-vicc. Notranji organi. kot želodec, srce. in obisti, niso dobro opremljeni za oddajo bolečinastih svaril. R:idi tega so nmoge resne bo-le.zni teh organov brez vsakih bolečin. Hud. ali dostikrat začasen glavobol utegne biti ali pa ne utegne biti ywmemben. ali obistna bolezen, ki je znana pod imenom Brightove bohizni in pri kateri ni prav nikakih bdečin. je vedno nevarna in utegne biti smrtonosna. Počasi, ali stalno rast oži ade-1'ioidi, ki zapirajo otrokovo nosno dihanje, se redkokdaj pojavljajo z bolečinami. Vendarle škoda, ki jo povzročujejo. je velrka. Iz tega jc razvidio. ila je bolečina sicer jako vredno svarilo, kadar je prisotna. da pa utegne biti popolnoma odsotna v nekaterih jako nevarnih boleznih. Vendarle se lahko reče. da devetdeset odsto v>eh bolezni začne z bolečinami ali se pojavlja potom bolečin v teku svojega razvoja. V splošnem imamio dvoje vrste bolečin no bolečino, t. j. talfo, ki jo po vzroiča resnična poškodba, bolezen ali nered telesne funkcije. Druga jc subjetivna. t. j. taka bolečina, za katero ni jasnega vzroka. Pri razlaganju bolečine treba namreč jemati v poštev duševno -stanje in stopinjo bolezni ■bolnika, kakor tudi fizične razmere. V New Yotrksu je imela neka Nemka zarentano hišo ter skrbela */;> mala otroke, katerih matere »o hodila delat. V kratkem času je umrlo osemnajst otrok. Vsi so umrli zagonetne smrti. Oblasti domnevajo, da jih je oskrbnica spravila s sveta. Aret i rail so jo, in zagovarjati »e bi morala zastrau večkratnega nmora. Najela si je advokata in za večjo varnost poklicala k zaslišanju tudi svojega spovednika. Če ji bo kdo kaj pomagal, ji bo pomagal zgovoren advokat. Duhovniki Kovertove sorte so vero tako onečastili. da pričevanja nekaterih spovednikov ne pridejo v pošte v. * Časopisje poroča naslednjo zanimivost : Milijonar Samuel M. Vauelain. predsednik Baldwin Docomotive (Work, je stavil dne 18. maja lanskega leta s svojimi tremi kom-panjoni. da celo leto ne bo zaužil č.iiti kapljiee opojne -pijače. V slučaju, da. bi ohljttbo prekršil, hi moral plačati deset tisoč dolarjev glo-be. Možak se je dosoilaj dobro držal. pravi pa. da mu je ta teden, torej zadnji tt\len, najtežji. 18. maja bo veljavnost stave ugasnila. Vauelain pi*avi. da bo prišel ijedaj v New York ter se bo po •enoletnem postu prav pošteno napil. To poročilo jc objavilo newyor-ško Časopisje na uglednem mesr;-obenem s sliko milijonarja Mr. Vauelain a. Poročilo bo posebno zanimalo suhače po suhih Združenih državah. Neverno bodo zmajevali z glavami ter govorili: — Presneto, ta pa je kerle. ker je celo leto vzdržal . . . Notranje ministrstvo se je odločilo. da ustanovi skupen kriminal ni muzej za našo državo v Beogradu. Idejo je sprožil načelnik tehnične policije v Beogradu An-donorvič ii» so policijske Oblasti v vseh pokrajinah Jugoslavije že dobile navodila, da priono zbirati potrebni materijal. Kriminalni muzej bo predstavljal vsekakor zanimivost, kakršne še ni videl Beograd. Predmeti, slike, rokopisi, odtisi, falsifikator ski stroji itd. bodo tvorili živo zgodovino vseh zločinov, ki se dogajajo v državi, obenem pa bodo nudili psihološko sliko o stanju kriminalitete v Jugoslaviji. Muzej bo razdeljen v več oddelkov. Podoben bo nekaki razbojni-ško-zlikovs,ki jazbini, toda nameščen bo v luksuznih prostorih lope beograjske palače. Spominjal bo na sedeže napoljskih mafij, najbolj organiziranih altočinsikih tajnih družb na svetu. narejeni žigi in pečati. Tn bodo tudi falsifikatorski stroji. o IU1 ^^ Uaein in proti komu se izvršujejo uboji iii umori. Na ; 1 »IIč naperjeni ter imena -vseli, vsakem predmetu bo zapisano ime'k; so obsojeni, zločinca, datum dejanja in opisi Vse predmete za muzej :l>o «pre-posebnem pod- j(>m;,i odMeb tehnične policije v »odo n.i- Utojrra lii. mitzej sam pa se otvo-liajale vrvi. strupi, samokresi in rJ -jm zbrano dovolj interesan-drugi predmeti, ki se jih posrhižu- j materijala. jejo samomorilci. Na njih bodo o-' ___ značena imena samomorilcev. Drugi oddelek bo posvečen vlomilcem in lopovom. Tu bodo ntz-nie^ičene vse vrste najrazličnejšega vlomilnega orodja, na posame- zločina mštiride«etleftna ženska že trnntn- desetkrat kazno^~ana zastrau pija- Gledališče-Glasba-Kino ROSMEEHOLM. Gledališka organizacija "The Stagers" je zaeela v gledališču na 52. cesti predstavljati Ibsenovo igro '' liosmersholm" \ Predstave bodo trajale dva tedna. Lahko se reče. da je ta igra najboljše delo slavnega dramatika, ki uživa svetovno slavo. Kot običajno v vseh Ibsenovih igrah, igra tudi v tej pO de do v a nos t odločilno vlogo. Rosmer. glavni junak igre. ima nebrej ] urednikov, vse njegovo življenje je pa navezano na njegovo nervozno ženo. Krasna je vloga Rebtke West, ki si na vse načine prizadeva vzbuditi v Hos-meru zavest, da je najvišja naloga človeka pomagati svojemu bližnjemu. Poziva ga. naj se aktivno udeleži borbe za emancipacijo. S tem. da je to dosegla, je izgubila svojega najdražjega prijatelja dr. Krolla. iDejanje se živahno razvija ter je zanimivo od začetka do konca. Vlogo Rebeke kra-sno igra Margaret Wycherlv. Warren William je kart Rosmer Tneprekosljiv. Vlo- ga Oarla Anthony-a ket dr. Krol-in iapostarljiL-lla je dovršenar{r vseh ozirih. nosti. Začno s tem bi se dalo marsikaj izpregovoriti o takozvanem nežnem spolu. * Tujec je prišel pred parlament ir. se začudil velikemu in kra-n-mu poslopju. Pa je A-pivišal pomttača. koliko ljudi dela v poslopju. — Sedaj sam delam. — je odvrnil, -—■ ki pa pridejo narodni poslanci k zborovanju, imam pa počitnice. * Danes bo prišel v svečanem sprevodu maršal Hindenburg v glavno mesto Nemčije. Hindenburg je novoizvoljeni predsednik Nemčije. Hindenuburg je predstavitelj vseh monarhistov in nac i jon a listov. vseh protisemrtov in junker-jev. On je predstavitelj krščanskega nemštva. katero naj v kratkem času zope/t pride do veljave v bodoči h ohenzollernski nemški monarhiji. * To si je treba zapomniti in seštevati : Na vsem božjem svetu je človek edino živo 'bitje, katero je iuogo- .če več kot ekrat oskubiti. * Hindenburg je star sedeminse-demdeset let. / S tem je rečeno, da je možak toliko star. da bi že lahko poslušal in vposteval nasvete tistih ljndi. ki .so nekaj poskusili na svetil. SKUPNI IZLET V ITALIJO IN JUGOSLAVIJO s pamikom _ . "Presidente Wilson" v torek, dne 30. junija, 1925. Parnik bo vozil naravnost v Trst in se bo medpotoma vstavil na šestih različnih krajih. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Trsta in Ljubljane in bo pazil, da bodo vsi udobno in brezskrbno potoval.i, ter bodo vsi nastanjeni v kabinah po 2., 4. in G. skupaj. Vozni list III. razreda stane do Trsta $95.00, otroci med 5. in 10. letom plačajo polovico, med 2. in ."». letom pa samo četrtino in vojni davek posebej. Vozni list do Trsta in nazaj stane pa samo $162.00 in vojni davek. Vozni listi II. razreda stane do Trsta $135., za ven in nazaj pa samo $243.00 ter v< jni davek. Zagotovljene so nam dobre kabine in kdor se želi udeležiti izleta, naj nam piše po nadaljna pojasnila; Jugoslovani in Ameriški državljani ne rabijo italijanski vizum na potnem listu. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. I z v r s u j e DENARNA IZPLAČILA v DOLARJIH na vse kraje v JUGOSLAVIJI s pristojbino po 4 od sto; za izplačila od do $55. znaša pristojbina $1. DENARNA IZPLAČILA V DOLARJIH Y ITALIJO s pristojbino 3 od sto; za zneske od do $25. znaša pristojbina 75 centov. DENARNA IZPLAČILA V DINARJIH in LIRAH po najugodnejših cenah. DENARNE VLOGE prejema na SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestuje po 4°/0. Vse vloge so pod državnim nadzorstvom. -Sigurna, točna in hitra postrežba. - ■ ■ :- * I GLAS NARODA, U. >IAJA 1925. Ivae Pregelj: Plebanus Joannes. (Nadaljevanje.) funta masla ali obele, eno tele in pet solidov. Dol je: d^e svinjski plečeti, star ovsa za konje in krme dve butari. Ljuhinj: funt medu, šest belih kruhov, petdeset ja-jet\ deset kokoši. Foljubinj: dvaindvajset kokoši-- Vikar se je zasmejal: — Ilujši so perotnini kakor dehor! — Tolmin, — je bral naprej, — j«' dolžan dali štiri sobe in tri sobe za hlapce in silile. Skrbi naj za vino ali pa plača pet in osemdeset lir. Tudi hleve in krmo bo oskrbel za en dan. Zato se odkupijo Zalaš-rani s petnajstimi lirami: oskrbeti pa morajo na stroške vse fare divjačine in rib za en obed. — — Lačni ne bomo, — je menil vikar pikro. — In vse po starih predpisih! Cepoli! Cez hip je dodal: — Samo eno je pozabil! Zakaj ni poslal mandat uma še Gospodu i Bogu. da bi bil dal seno, moko in — Poljubi ga, — je velel duhovnik. — Poljubi I Oni drugi je hlastnil z bledimi ustnicami v obraz Križa nega. — Trnje v vencu krog glare mu je raztrgalo čelo, da je rahlo zakr-varvel. — Kri za kri! — je zarajal vikar in prvikrat je stresla groza tudi njega pred podobo, ki jo je bil sa m izrezljal. . . * Xekaj dni pozneje, v noči «kI I petka na soboto, je sanjal vikar •Janez čudne sanjo. Trikrat ga je Iti! poklical Križani 7. razpela v prečudni govorici, ki je vikar ni znal in jo je vendar ume! in se je bal. Ni odgovoril dvakrat, šele na tretji klie se je odzval: — Gospod, ali Ti govoriš.' — Govorim. — je odvrnil glas s križa. — ker si nereden, da boš vedel in videl. Ni »razno, kar im- J , . . ... . 1 1 med; 111 hudiču, naj bi bil prikli- jejo o faroniki. Spustila bo rep, da » . . - . . . ical suse. toee. croliee kurje 111 go- bo gorje! ! , , - r . . . I vejega smrklja. — Zan«-M. (1 os pod ! — je prosil j ^ tedaj vikar in usmiljenje mu je ,. , -, .' . • , , J , i Okoli sedmih zjutraj je sel vi- stLsuilo srce: kakor na dlani je ob- . ,T , *• kar Potrebujez iz Tolmina v \ <»1-nitil žit los t otroka 111 žen, ki tava- - , • , — .. , , . lee. kamor je bil prejšnji dan do-jo težke po prostoru in tajijo svoj krik. — Zanesi. Gospod! — je ponovil. — Grešnikov ne boš pretresel. in le nedolžni in otroci bodo trpeli. Saj sam veš, da je vedrtb tako. — Po človeško fjolčiš. — je odvrnil Križani. — Kakor ljubim, govorim, rekel vikar. — Kakor ljubiš! — je jekuilo krohot. Iiuma, strašna melodija je zasmchljivo in narastlo v strašen vzrastla od nekod v ta smeh: prasketajoč grom je bruhnil. Vikar se je prebudil, odprl okno v strašno bliskavico, ki je bila od zuna j napolnila njegovo sobo. Prvi poletni .vihar je divjal nad Tolminom tolkel in bobnel težak ob Peči in ni mogel čez in je padal kakor v vrtincu nazaj, nizko nad dolino vso noč. V vikarjevih ušesih je brm-la žalostna melodija pesmi, ki je sanjal: "Le z repom bom mahnila. v«*s svet bo potopljen. na hrbet se zvrnila, ves rod ho pogubljen. . — V gradu so sestavljali tiste dni novo davčno knjigo, a naddijakon iz tedada je sporočil vsem vikarjem na Tolminsko, da 1k> prišel na letno vizitacijo. * Vikar je bral iz naddijakonove-ga pisma : . . vx quo extirpantur vitia et plantantur virtutcs, cult us di-vinus diligenter observatur et mul-torum bon or um increment a pro-veniunt. . . " — Cepoli. — je za mrmral vikar. — Potovali bomo v Volče in ml tam dne 16. julija v Tolmin. Potovali bomo v spremstvu poboč-liika prečastitega gospoda. našega prijatelja Tomaža Falcidija in ea-stitega gospoda tajnika Bernardina de Pnppisa. Za svojo varnost in postrežbo si bomo vzeli Šest o-boroženih mož in tri sluge. Potovali bomo z devetimi konji in tremi tovornimi živalmi. Skrbi za stan in hleve, za hrano, ki bodi izdatna tudi za naše spremstvo, in naznani uaš prihod vsem svojim obhod-nikom, ključarjem, eerkveneem in rsemu ljudstvu, da nas dostojno sprejme. Ko pridemo dne 15. julija v Volče, pridi preti nas, da te zaslišimo radi prestopkov, katerih si obdolžen. To zadnje ti naročimo pod kaznijo osmih denarjev ali petdesetih lir. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa s teboj! — Christophorns de Ca ball is. areh-diaconus in montibus. — Vikar je vzel »tare zapiske, da bi bral in razsodil, koliko, kaka in čigava dolžnost so "berovnje" in je raeunil: , . — Za torn in: tri funte maMa. 15 kokoši, sedemnajst jajec, Sest sirov in mleko za tri dni. po pet >v na dan. Ravne: Dva in ob zideh pod balkoni sc brez-šumno krečejo pisane ladjice. Z balkona je udaril smeh. poti mostom vzdihov je odgovorila pesem. V svitu lune je sinilo gor bledo liee z žalostnimi temnimi očmi in bela roka je zavihtela duhtečo rutico; prvi večer, drugi, tretji večer. In potem nikoli nič več. . . Naddijakonov tajnik Bernardus d«* Puppis si je potegnil z roko čez oči in vzdibnil: — Prošlo! Deset let pozneje je bil gospod Bernardinus de Puppis duševno okreval in se odebelil; 111 kanoniki "ad son um campanulac t-011 gre prati" za ga izbrali dne 8. maja za novega naddijakona. . . najnovejša Statistika vojnih žrtev Mednarodni urad dela" pri Zvezi narodov je naročil Edgaru Mid-haudu. naj zbere podatke o mobiliziranih. ubitih in umrlih v svetovni vojni. Ta statistika je najnovejša in torej najbolj odgovarja točnim številkam o vojnih žrtvah. Mobliziranih je bilo v vseh vojujo-čih državah okrog 70.000.000 (točno 60.882.463 mož, in sicer 15 milijonov v Rusiji. 13,250.000 v Nem čiji. 9 milijonov v Avstro-Ogrski. { 7.935.000 v Franciji. 4.704.000 v 1 Angliji in Irsko. 5.615.000 v Italiji, 4.272.0000 v Zed in jenih Državah, ostali pa v Srbiji. Belgiji, Portugalski, Bolgariji, Turčiji. Grški. Orni Gori itd. Ce primerja mo število efektivno mobiliziranih s celokupnim številom prebivalstva v poedinih državah, vidimo, da- je 11a prvem mestu Francija s Naddijakon de Caballis se je bil 40.8 odstotkov mobiliziranega 1110-brez nesreč vrnil z vizitacijskih Jškega prebivalstva. Tej sledi Ncm- spel naddijakon iz Čedada. Pod Volčani je zaklical nekdo za njim. Vikar se je ozrl in spoznal knežan-skega Martina. — E110 pot— je vprašal Martin. — Ne vem. se je nasmehnil Po-trebujež. — Čedajec me hoče vi- ; deti. še preden je stopil faro. — Saj sem rekel, da imava eno pot. — je odvrnil Knežan. Tri ure pozneje se je vračal Knežan niz Volč proti Tolminu. Pred Tolminom je zaklical nekdo zu njim. Knežan se je ozrl in spoznal vikarja Janeza. — Zdaj veš. čemu! — je od-zdravljal Knežan in se smejal: — Petdeset lir! Prav je Le plačaj! Boš pomnil, kaj se pravi imeti dolg jezik, kadar je v Volčah interdikt. — Ne bodi oble ven. — je odvrnil ved ro tolminski. — T*šiv trgovec si; za osemdeset lir so te obrali. — Kadar me še pokličejo, pošljem sto in ostanem doma. — je menil knežanski, — tako kakor idrijski menih Jernej. Začel se je veselo smejati. Obstal je sredi poti in je govoril: — To je vsakokrat stara pesem: fra Bartolomeo! Kje je fra Bartolomeo.1 Prosim, fra Bartolomeo! A fra Bartolomeo je lepo v Idriji; in je tam fra Bartolomeo, ker ga ni ne v Volčah. ne v Tolminu, ne v Šentviški gori. . . fra Bartolo-mea. — De Caballis. ■— je menil resno vikar Janez. — mi je skoraj všeč. Ves truden in boječ je. Pravi zatolščen otrok, ki se kmisa. če je dva dni zdoma. Prav gotovo, da se me je zbal in sem se mu smilil, ko mi je že iz navade sodil Fal-cidij: rpiinuaginta Iibras. — Tomaž Faleidius, — je zaklical krutorobato knežanski Martin. — Izvedel sem. da je odprtega telesa. Imam vino. ki čisti. — Dal mu ga bom in. ko bo zvečer legel pri meni. bom odmaknil lest vo, da ne bo mogel ven. — Pa če se kaj pripeti ? — Zato pa. da bi se mu. — je odvrnil Knežan. — Tebi bom sporočil prvemu, ker imaš jezik dolg iz Tolmina v Volče. — Molči, — je vrnil vedro vikar Janez. — Saj si slišal, kakšen in in da si eelo Boga sleparil. Za hip sta umolknila in nato je rekel tolminski: — Najbolj všeč mi je bil mladi caneelarius. — Nič ne skrbi. — je odvrnil knežanski. — ga bodo že popravili. preden bo naddijakon. Prav tedaj je naddijakonov tajnik zapisal na oknu volčanskega župnišča v svoje potne spomine orisno vrsto o Tolminskem. Mladi klerik je nato zasanjal a svojimi Velikimi, žejnimi očmi skozi okno, daleč. Vstale je pred njim slika mesta na vodi. Pod mostovi poti in je počival na Dvoru v Tolminu. Otroško veselje je občutil, bil je uverjen. da je storil veliko dejanje in prestal zgodbe, podobne dogodivščinam velikih popotnikov. Ponavljal je ganjen : — Bog. Bog. kako je velik svet! Kako je čud poln! Vreme, ki se je bilo sprevrglo. ! ga je zadržalo še nekaj dni dalje j v Tolminu. Samo dva dni. a dovolj. da je postal nemiren in se mu je začelo tožiti po Čedadu in je pogledoval nestrpen na nebo. Nebo je drugi dan zvečer podgore-lo. Prav tedaj, ko je naddijakon odredil, da bo potoval prihodnje i jutro, je prišel volčanski vikar kot v mojo odposlanec tolminskih plemičev s prošnjo, naj blf&ovoli prečastiti sprejeti za odhodnico malo gostoljubje ko potrebno "rekreacijo za trude in napore. Obenem je vikar predložil eelo seznamek jedil, pijač in imena povabljencev. — Odloči. — je pozval naddijakon svojega spremljevalca Falcidija. Faleidij je vprašal volčanskega : čija s 39.6 odst.. dalje Avstro-Ogr ska s 34.6 odst.. Italija z 31.5 odst. Angleška s 24.2 odst. in Zetlinjene Države z iS.4 odstotkov. Če odštejemo deco in starce, ki so nesposobni za vojaško službo, je spravila pod orožje Francija 59.3 odst.. I Nemčija 64.9 odst.. Avstro-Ogrska 55.4 odst.. Italija 46.3 odst.. Angleška 39.2 odst. in Zedinjene Države 13.2 odstotkov celokupnega moškega prebivalstva. Povprečno je bilo torej mobiliziranih polovica moških. Ni čuda. da so bile ženske vsa vojna leta prikrajšane in da so še danes v skrbeh glede možitve. Kar se tiče celokupnega Števila ubitih in umrlih v vojni, je Nemčija 7. 2 milijona vojnih žrtev na prvem mestu; nji sledi Rusija z 1,700.000. dalje Avstro-Ogrska 7. j 1.524.000. Angleška s 774.000 in Zedinjene države 7. 68.000. j Francija je izgubila 10.5 odstotkov. Nemčija 9.8. Avstro-Ogrska 9.5. Italija 6.2, Angleška 5.1 in Zedinjene države 0.2 aktivnega moškega prebivalstva. Statistika ranjenih navaja tele podatke: Nem- — Nam ni tuj, — je rekel Falci-1 čija 1.537.(XX). Francija 1.500.000. dij uradno-hladno: j Angleška 900.0(H), Italija 800.000. _Nocoj Rusija 775.000 in Zedinjene Drža- Volčanski je pritrdil. vo 157.000. Tudi glede ranjenih je — Mi jutri odidemo. — je od- Franci-ia v vo>ni trPe1«-vrnil Faleidij. — Gospodje v Tol-iker tvori-i° nJeni ranjenci 11.2 od minu so kasni s svojim gostoljub-j st0ttk0v ^tivnepa moškega prebijam. — Nimajo olike, v hribih so. — , jih je opravičeval volčanski in za- 1 čel uverjati kanonika, tla bi naddijakonov obisk pri Formentini-ju vplival le dobro na razmerje Tolmineev in gospodov članov ka-pitlja. Vrhutega plemiči upajo, da so se na ta način otresli glavarjeve prisotnosti, katerega so morali vabiti, a ga baš ni doma. Faleidij je nemo preletel imena vabljencev in je rekel: — Vidim, da so tudi tebe vabili. — Da. — je odvrnil volčanski, — prijatelj sem jim. Faleidij je rekel uradno: , — Tolminski farani so. Če «o tebe. morali bi iz dostojnosti tudi domačega'. — Tuj jim je. — je odvrnil volčanski. — Ce smo tebi prijatelji, mar smemo biti onemu krivični? Pre-častiti sprejme povabilo samo pod pogojem, da povabijo tudi gospoda Janeza. — Ce bo prišel, — je rekel volčanski. — Vabiti ga je treba, — je odvrnil odločno Faleidij. Naddijakon je trudno prikimal. Volčanski se je poklonil in odšel. Faleidij pa je rekel naddija-konu: — Imam svoj namen s tolminskim. Ni slab duhovnik; njegova cerkev je v redu in močen človek je; bi bil Golijat v naših vrstah. Pa je svojeglav in trmast. — Odločen človek, — je soglašal naddijakon. — Potrudil se bom. — se je nasmehnil Faleidij; — pri vinu in veselju ga morda ukrotim in pri-vežem nam*. — Ali bo prišel? — je vprašal nemirno naddijakon. — Bo, — je odvrnil Faleidij odločno. (Pelje prihodnji*.j valstva. Nemčija je imela od celokupnega aktivnega moškega prebivalstva 7.5, usija 7.2. Angleška 6.6 in Zedinjene države 0.5 njencev. Te številke so strašne, ali še stra šnejša je vest, da se ljudje navzlic tolikim ljudskim žrtvam in materialni škod še vedno niso spametovali in da se velesile zopet oboro-žujejo za novo vojno. No. 3 Banka, ki kaže pot. M oseb, natančno šteto, je prišlo lansko leto v slu- J wVJ žbeni oddelek te banke glede vsakovrstnih finančnih zadev, ki so bile v glav nem osebnega in družinskega značaja. Nekateri so prišli vprašat za nasvet, kako bi mogli hraniti denar. Nekateri so iskali nasveta gleda nalaganja, življenske zavarovalnine. nakupa hiš. vzgoje svojih otrok, proračuna svojih dohod- kov itd. Nekateri so vsled napačnega načina špekulacije izgubili vse življenske prihranke. Drugi so hoteli naložiti v to ali 0110 svoje ;vrho. Nekateri so bili vlagalci. nekateri ne. To je nam stranska* stvar. Naš namen je bil pomagati jim ter zavarovati njihov težko pri-služen denar. Naš NEIGHBORHOOD SERVICE DEPARTMENT, (130 Bowery), vam bo pomagal brezplačno rešiti vaše finančne in osebne zadeve, pa če ste vlagatelj ali ne. Mi vam lahko pomagamo! Vprašajte za dr. Solitermana. Mi sprejemamo društveni denar. Tudi osebe, ki ne znajo pisati, sprejmemo kot vlagalce. The Bowery Savings Bank 110 E. 42nd Street nasproti Grand Central NEW YORK Obe banki slu odprli r poimlrl jek o štiri metre, široki po en meter in debeli 20 do 40 cm in so trdi kot usnje. Domačini — pravi Liche — so prisilili omenjeno žensko, da je splezala na drevo in pila cvetlični sok. Listi so se takoj zgrnili 'o-koli nje in ostali zaprti deset dni. Po preteku tega časa se je naravoslovce. ki je najbrž tudi sam preveč vonjal (»mamljive cve«tiee. vrnil pod drevo in baje tam našel same kosti dotiene ženske. Senzacijonalni umor v Beogradu. Te dni je dospel pooblaščeni mi-h ur je 11 zaradi zagonetnega umora!. ki je bil izvršen v klet: hiše še. 13 Vasine ulice. Hišnica Ljn-biea Slavkovič je odšla v klet. Takoj za njo se je priplazila neka oseba ter jo začela pretepati. Razvil se je 1 jut boj na življenje in smrt. llisnsc je Okušala napadalca ubrani i. ki jo je končno zadavi!. Napaldalec j..- poheguil. ker so stanovalci! hiše hiteli na. pomoč. To ulicah je raizvil pen vi lov za morilcem, ki je kon'-ni'i pobew-if;l in je v>< m popolnoijri neznan. ROLE za PIANO SLOV. iN HRVATSKE dobite pri: NAVINl »EK-POTOKA.1« asiIGww.) St Con tmautf,. p«.: ediD« «loj. m ilnTile* pnao. roj , ^^ • P1Š1TI; 1 »o NOVI CENIK Posebna ponudba našim čitateljem Prenovljeni pisalni stroj "OL™" $20. B stroiiitt »a slovenske dr- <£25 22 'OLIVER' PISALNI STBOJ1 SO ZNANI NAJBOIIJ TBPKfOT. Pisati na pisalni stroj ni nikaka tomotnost, Takoj Ial-Vsak pitta, Hitrost pisanja 4obite * »ajo, BLOYENIO PUBLISHING COMPANY irtw York, V. T, Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeN mnogo vprašanj, zelo ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, pralno dobimo vaše naročilo. E naročilom pošljite potrebno svoto bodisi a money ordrom, v znamkah ali gotov t »varovanem pismu na: OUS NARODA, 82 Gertiendt St., New York Prečitajte pašno oglase o norih knjigah KNJIGAHNA "GLAS NARODA M POUČNE KNJIGE: " Naša idravila ..................................50 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 atrani..............................600 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, itatistidni in gospodarski pregled in —• , Zgodovina SHB-, 3. fcvtszki, zgodovinski podal- r ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....8.2S POVESTI: ' " Fabijola ali cerkev v Katakombah.............45 Gad je gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no ............................75 Hadži Mnrat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. — Kraljica mnčenica, trdo vezano ................80 Kaz&ki, povest iz mskega .......................70 Hi plačano poštnino. A^i&riiijai^"--."''tii- ^------i,-. —r--:- -T3*---T" GLAS NARODA, U. MAJA 1925. - -. v-. ■ tth S O LAN A. 'OlM Naroda" priredil Ck P. (Nadaljevanje.) Veliko, elegantno prsmo. — .strašno dvorljivo in formalno. — Žalibog je 2a trenutek nemogoče vzeti dopust "vsled polkovnih vaQ, vendar pa bo dal dotično zadevo pregledati od svogega zastopnika. Upa pa, da bo prišel jeseni, po končanih manevrih, za dalj časa na posestvo. Joried je stisnila svoje ostre zobe. Torej še do jeseni! — Strašno! Kako naj prenese to jetništvo še cele mesece f Vsa razkačena je prijela solnčnik ter ]x>hitela ven lia vrt. Ilitro je korakala .proti sadovnjaku, z nagubanim čelom - Ko je stopila mlada daiua 'iz aleje, je iiaenlcr»t slišala udarce konjakih kopit in razgetaaije konja. iPresefneičeiia je obstala. Mlad mož na lepem konju. — Vitka/ elastična postava. — .z visokimi škornji ter 'zelenim lovskim klobukom. Jezdec je spoštljivo dvignil klobuk, da pozdravi damo. Joried jc bila vsa presenečena. Maurus! Presenetiti je hotel! To je bila njena prva misel, ki ji je šinila kot blisk skozi glavo. Od razburjenja ji je. zastajala sapa in njen pogled je počival n čednem jezdecu, ki je medtem že obrnil glavo vstran ter mirno odjahal naprej. Kontesa je zrla za njim. Po glavi so se ji podile misli, kot trop znušic in izražale so veselje, strah, zadovoljstvo, jezo. ker si je ravno danes nataknila strašni vrtni klobuk, ki ji je tako malo pri-stojal. Maurus 1 Kako čeden, kako interesanten! Kako poetično se je pričel mali roman s presenečenjem! — Skoda, da ni pela, — kajti v romanih se čita. da se gospodje Baljubijo na j prvo v melodični glas ženske. V resnici si je predstavljala mladega gospodarja povsem drugače. — a videLa je jezdeca le hipno, a celo v tem kratkem trenutku ji je izvanredno ugajal. Ta lepa, m očka postava! čutila je, kako ji je pričelo hitrejše utripati srce, ki se je moralo tako dolgo odpovedati vsakemu liričnemu razburjenju. Se vedno je zrla za jezdecem. Jezdec je zopet dvignil klobuk, da vrne pozdrav starega vrtnega delavca. Čudno, mož ni bil presenečen vspričo nenadnega pojava mladega gospodarja. .Sklonil -se je ter delal mirno naprej. Kaj pa, če se je amotila? Kaj. če ni bil oni tujec Maurus. pravi gospodar? Kdo, za sveto božjo voljo, pa more potem biti? Velikanska radovednost se je polastila mlade dame in odločno odila naprej po peščeni poti, proti vrtnar?akemu delavcu. Sedaj bo takoj izvedela pobio resnico. Osmo poglavje. TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO IZPREMEMBO DANES je mož ves uevoljeu odšel. To prečuti noči je sedel k zajtrku brez teka. Bil je lier-vozen iti razdražljiv. Nazaj grede je kupil Trluerjevo (iron ko Vino in — NASLEDNJEGA DNE je odšel ves živalieu in vesel. Njegova Z(aa in otroci so veseli, da se je «»čka tako izpremeuil. To je storilo Triner-jevo Grenko VIuo. DANES sedi mlada žeua v kuhinji in je podobnn podrt iui. Trpi vsled glavobola ter je brez vsake energije. Konftio se odloft, da vzame Trinerjevo Grenko Vino in NASLEDNJEGA DNE je popolnoma . izpremenjena. Poje in smeji se. Vsa nervoznost je izginila. Trinerjevo Grenko Vino je delovalo kot f*udež. Trinerjevo. Grenko Vino je zdravilo, ki ga potrebujete, fe trpite vsled slabega teka, neprebave, zaprtja, pogostili glavol>olov. noči brez spanja.: mučne nervoznosti. pomanjkanja energije. IzčLstilo vam bo želodec in črevesje. itomagalo prebavi, ojačilo živce, spravilo vaše lediee in jetra v boljše delovanje in tako se boste počutili kot povsem drugačen človek. Te poslediee niso prav nič skrivnostne. Sestavine, cascara sagrada in druga izborna odvajalna želiščn. korenine in skorje ter staro kalifornijsko vino. staro naj uniiij tri leta, napravlja Trinerjevo Grenko Vino za tako zanesljivo odvajalno sredstvo iu izborilo želodčno touiko. Že 35 let uživa brezpriineren sloves v tisočerih slovenskih domovih po Združenih državah in Kanadi. Ce vam sosednji lekarnar, ali prodajalec zdravil ne more jHistreči. pišite na r — __JOSEPH TRINEK COMPANY. 1333-45 S. Ashland Ave.. Chicago. IU. Frank Orloy. Tiger na tančici. Starec ki je o.-4-al hladen v navzočnosti jezdeca, se je presečen vzravnal, ko jc stopila k njemu elegantno oblečena mlada dama. Prijel je za klobuk ter jo pozdravil. — Ali me poznate ? — Gotovo, gospodična kontesa. Videl sem. da morate biti vi. —- Rada bi si ogledala nove sadne naprave.-Kaj ne, to je prava pot? — Gotovo, tukaj pred vami so. če zavijete na desno. Delavec je prijazno smehljaje zrl na fconteso ter ipofca-zal z eno roko one naprave. — Ta kos zemlje pač prekopa vate! Kaj je raslo preje tukaj? — je Vprašala Joried milostno. — Tukaj Tukaj so rasle velike holandske tnlipe, _ a stvar se Hi izplavala in poskusiti hočemo sedaj z jagodami. — Tako, to je lepo. Mladi gospod, ki je ramokar jahal tu mi-jno, prihaja pač s kakega sosednjega posestva ? — Ta lepi gospodič v tesnem jopiču? Bog varuj, kontesiea! JTo je bil naš volonterček. ki se uči pri upravitelju gospodarstva. «— Torej volonter? — In kako se piše ? t— No, piše se Kurt Krašovec. Krašovec ? — Poljak ? .. N>- Pristen Poenanec je. Njegov oče ima majhno posestno, d je še zelo trden. Veseli me. a čudno mi zdi, da ga nisem še nikdar videla tukaj. —- Bil je na počitnicahL pri stanem. Mislim, da se je pripetila nesreča, da mu je umrla majhna sestrica. — Žalostno. Sicer pa vas nočem zadrževati in solncc pripeka. Z Bogom! — Z Bogom, kontesiea in lepa hvala. Jorieda je odšla vsa zamišljena in čustva, ki so jo navdajala, so &i zelo nasprotovala. Torej to ni bil »stričnik Maurus J Kako si je mogla pač misliti kaj takega! Dolgočasni padant je vendar vežbal svoje re-brute ter je bil tako nepopisno trapast da se je mučil za '"domovino" in "dobro stvar", dočim je imel dosti denarja, da živi v izobilju in veselju, kjerkoli se mu poljubi. Kakšna smešna požrtvovalnost! Joried ni nikdar v svojem življenju raizumela smisla besede "dolžnost". Sama ni poznala nikake ter je tudi ni zahtevala od dragih ter je celo tolerantno mislila o nervestih poslih, ker je modrovala : — Ali bi ti storila kaj drugače! Kako nepojmljiva se ji je .zdela vsled tega eavest dolžnost mlade^ veleposestnika in majoratnika, ki stavija svoje moči v službo domovine, ki si prostovoljno nalaga verige, mesto da bi živel v breadelju in razkošju. jZacsmejala se je na kratko in šuho. Tudi taki norci morajo letati po svetu -naokrog, — a sitno je. da mora ravno ona trpeti vsled takih požrtvovalnih marot. Torej do jeseni naj se ust raja v tej puščavi! Kakšna obupna misel. Ce bi vsaj mladi gospod Kraaovee jedci ž njimi pri mizi,__to bi bilo vsaj nekaj izpremembe! Teta! — Kakšen obraz bi napravila, če bi naenkrat sedel poleg nje priprost volonter. gospod Krašov«;! V vsakem drugem slučaju bi smatrala tudi kontesa to idejo za blazno, kajti po svoji naa-aivi je bila zelo ošabna ter skoro žaljiva s — sveti Bo*, v sili žre celo hudič muhe — — ------- - - ~ r ? t iT -r Zadnjo nedeljo sem bil na izletu, užival seni prve dihe pomladi in gledal kipeče začetke novega življenja pri ljudeh in naravi. — Videl sem toliko vteselih in srečnih mladih ljudi, ki so šele zače: njali živeti in 'ki se jim je smehljalo življenje kot pisana trata, na kateri se igrajo otroci. Ko sem .se vrnil v mesto, sem dobil kratko poročilo, da je "danes ponoči umrl v bolnici medicine Kristjadi D." Novica me je pretresla tembolj, ker mi je neka motna misel, katere si nisem bil pravzaprav s ves t, kalila ves pravi užitek na izprehodu. Kakor črna vešča mi je frfotala pod soln-cem, med cvetjem in ljudmi. Na kratko vam tndaj povem to čudno storijo z medicinceni Kristijanom. JI i ni mnogo na tem, koliko ji boste verjeli; toda priznati boste morali, da so duševni dogodki v našem življenju, ki se jih le napol zavedamo in ki so za nas lahko usodepohii. * — Nocoj je zopet prišla. — mi je takrat povedal Kristijan in nejasno gledal lfeekam daleč. — Beži no. to so halucinacije, prenapet si od študija, pojdi k zdravniku! — — Ne, ne, poslušaj! Študiral sem do ene. Mesto je že spalo, saj veš, kakšna megla je bila. Mnogo sem pačil in pil mnogo čaja. Tt> je tako prijetno. Še ni bila e-na. jaz sem postal nemiren in nisem vedel, zakaj. Nekaj mi je dejalo, naj pogledam v veliko stoječe zrcalo na desni od mize. Smeš no se mi je zdelo, a ozrl sem se. Pflftjisli! V zrcalu je stala vsa, vs«£ vsa dolga in suha. v dolgi beli plahti in kimala mi je z žalostnim nasmehom. . . — Pa kdo naj hi bil to * — sem za vprašali resno, da ga ne bi žalil. Kajti bil je občutljiv v tem oziru. In povedal mi je na dol«?o in v kjer sva se prvič ustavila z očetom. ko sva pred leti prišla iz In-*lije preko Hamburga a- Evropo. Bil sem še napol otrok takrat. In na Indijo se spominjam samo po stvareh, ki so me kot otroka posebno zanimale. Na čudovito sadje. živali, floro in morje. In na lepo mlado ženo. ki me je imela bolj rada kot moj oče. Ž njo s:m, hodil, kadar je bil oče na svojih opravkih, k sosedu, o katerem sem pozneje zvedel, da je bil oče te mlade žene. ki me je tako ljubila. Nekega dne. malo pred našim Odhodom v Evropo, je šel k temu bogatemu Indijcu z nama ] moj oče. Tako lepo je bilo tisti večer. Na vrtu so goreli lampijoni. godba je svirala in pred nami so plesale mlade deklice domače ple-Bila je neka hišna veselica. Že pozno ponoči je bogati Indijec začel opravljati nekake molitve in po vseh mogočih ceremonijah pozval nekega mladega, fakirja. Ta je prišel in tu se je ugodilo nekaj, česar nikoli ne pozabim Saj to je bil sfimbol in kažipot moje usode. Fakir je začel moliti in se klanjati Bogn, nato pa dvigal roke visoko, kot da vajbi in klice nekoga iz daljave. In takrat se je zgodilo. Visoko v zraku se je pokazalo nekaj malega belega., prihajalo je po gibih fakirjevih rok vedno bliže, najprej v velikih in nato v malih krogih in se ustavilo ravno nad nami tremi: nad očetom. menoj in mlado Indijko. Bila je to velika bela tančica m na njej je ležal mlad tiger. Nje govih malih zelenih oči. ki so škilile "iz teme naravnost vame, ne pozabim živ dan. Indijci so molili. godba ji? igrala, mladi fakir pa se je zvijal na tleh. molil in končno odoaral z molitvijo ta grozni pojav. - Dru*»o jutro smo se odpeljali ludni -zvezi nekaj, česar ne morem parnikom. Pluli smo že proti Ade- _____• ... . v . v _ azumeti popolnoma, mogoče zato ne. ker ga nisem točno poslušal ali pa, ker takih stvari takrat vploh nisem verjel. — Moj oče je bil zdravnik v Vzhodni Indiji, to sem ti že pravil. — Da, da, in ti si iv*en tam doli v tej prečudni deželi, še danes te zavidam za to. — Nikar! Nisem ti vsega povedal J« res prečudežna dežela, vse je bajno in tajno tam doli. mnogo tudi tako tajnega, da pre ide v ljudi in jih obvlada. Torej ooslušaj. Moj oče je bil tam doli zdravnik. Naselil se je v Indiji v nekakih osemdesetih letih prejšnjega* stoletja. Kaj ga je gnalo t. doutovine. ne vem. Vem lc, da me je strastno ljubil; saj mi je zapustil veliko premoženje, vendar pa ni bila to' samo očetovska ljubezen, ne, zdelo se mi je. da, ljubi v meni še neko drugo osebo, kateri ?*» hoče oprostiti ratH neke krivice, ki ji jo je storil. Jaiz tega dolgo nisem rasnimel*, toda, lani pa setn v Berlinu nekaj groznega gaživel. Sed(^ sem xx lo er d/-o 'Jj. 'jysstmti^titi G -• j nu. Še i]>ol dneva je bilo do tam. Takrat je nastala proti večeru silna nevihta. Mlada žena me je stiskala na prsi in me poljubila. — Kopčno sem zaspal. V sanjah, sem čul očetov krik: — Tiger na tančici! Ko sem se zbudil, smo bili že v Ademt v kajuti je sedel jjoleg mene oče. a mlade, lepe Indijke ki me je tako ljubila, nisem nikdar več vid>iL Tudi jaz sem jo ljubil, jo še ljubim in jo bom neizmerno ljubil, dokler bom živ Lahko mi verjameš, prijatelj. — saj. . . Kristijan je aačel jokati, jaz sem pozorno začel opaszoVati njegovo polt in tasev. in ko da mi je nekaj dejalo. s«n nadaljeval njte-jrov nedokončani, stavek: . . . Saj je bila tvoja mati! . . . Ko si je otrl solze, je počasi nadaljeval : — Povedal seim ti. kako žalostno je končal moj oče. Tisti teden, ko je umrl v nekem berlinskem sanatoriju, sem sedel Uuter d«n Linden in obujal spomine na vse Na trotoarjoi. kjer se vali in peha množica ljudi iz vseh delov sveta, se tik pred mojim oknom pojavi bela postava. Nisem jo hotel pogledati, toda moral sem. — Kaj misliš, kdo je bil? Mladi indijski fakir, brat moje matere! Gledal je vame nepremično in srepo, kot da me hoče 1 pogledom prebosti. ZdeJo se mi je da v mislih ponavlja preteklo in snuj?! bodoče. Naenkrat, ko je dovršil svojo tajnost nad menoj, se je okrenil in izginil. . . Povej mi. kako me je mogeT najti v tem nemškem Babilonu? A jaz naj ti povem, zakaj me je iskal? Moj oče je ono noč pred Ade-liom. pod čudežnim vplivom tiste grozne prikazni — tigra na tančici — vrgel mojo mater v morje — In nocoj jc prišla v beli tančici, prijazno mi je kimala, natančno sem jo videl v ogledalu, in o-"krag vratu ji je ležal mladi tiger in šilil vame z zelenimi očmi. . . * Ko sem bil pravkar v bolnici sem gledal na bek-m hrtvaškem prtu Kristijanov obraz, temno polt, črne lase in ogroanne ogljene obrvi: mladi tiger na tančici, — spa vaj sladko v ženili ji svojega o-četa! dvoje testamentov Dunajsko deželno sodišče za civilne zadeve razpravlja te dni o paniniivean slučaju testamentov. Gre namreč za dedščino po boga tem trgovcu, ki se je ločil o od svoje prve žene ter nato živel več let z neko drugo damo, katero je ob svoji smrti postavil za glavnega dediča svojega imetja. Pred dvajsetimi ieti je poroči ugleden Dunajčan srednjih let lepo mlado damo, ki mu je prinesla v zakon znatno doto. S tem premoženjem se je povzpel tako visoko, da je poleg svoje trgovine odprl 5e eno prodajalno. Kupčija je dobro napredovala. Mož in žena sta vodila vsak svojo prodajalno in sta imela lepe dobičke. Zakon med obema je bil sprva zelo srečen. Žena je rodila možu dvoje zdravih otrok. Po desetih letih pa je nastopile nepričakovana sprememba. Mož mlade žene je spoznal na neki tramvajski vožnji drugo damo, k; mu je čedalje 'l^olj ugajala. Ta zaljubljenost ga je napravila za razsipnika in zapravljivea. Premoženje se je razteikalo kakor voda skozi rešeto. Mož ni prikrival »v© j i ženi prav nič dejanske-pa stanja in je kmalu zahteval sodno ločitev. Žena, ki je že prej imela svojo »loto zasigurano s posebno, notarsko pogodlbo, ni hotela privoliti v fazporoko. temveč je pristala samo na -ločitev od postelje in mize pod pogogero. da postavi Tnotž te-►#t amenta rično določilo, da sta dediča imetja po njegovi smrti njuna otroka. Mož je podpisal in se je preselil k dami, katero je spoznal na tramvaja in ki je imela na Dunaju dobroidočo trgovino j Kretanje pamfikov - Shipping News 12. maja: Pr«a. Wilson. Trat. ^ 13. maja: Mauret&nia, Cherbourg. 14. maja: De Grasse Havre; Columbus. Cherbourg. B emeu; Deutschlaiid. Bou-lgne. Hambug. 1«. maja: Parla. Fiavre. — B tam parnikom bo spremljal potnike uradnik trrdke Frank Sakaer State Bank. 11. maja: Rellnace, Cherbourg. Hamburg; Bre. men. Bremen. 20. maja: Aqultania. Cherbourg; America, Cherbourg In Bremen. 21. maja: Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. ma>a: Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherboug; New Amsterdam. Rotter-dam: Orca. Cherbourg; Colombo Genoa; Andania, Cherbourg In Hamburg. SC. maja: Muench . Cherbourg, rretnen 27. maja: Berengaria, Cherbourg; SuffrenT, Havre. 28. maja: Belgenland, Cherbourg Antwerp; Cl-veland, Boulogne, llamburj. 30. maja: Olympic, Cherbourg; France, Havre: President Roosevelt. Cherbourg Bremen; Orduna, Cherbourg; Minne-k ah da, Boulogne. 2. junija: Martha. Washington, Trst; Resolute, Cherbourg-Hamburg. 3. Junija: Mauritania. Cherbourg: President Harding, Cherbourg, Bremen. 4. junija: La. Savote. Havre: Zeeland, Cher- bourg. Antwerp; Ohio, Cherbourg, Hamburg 6. junija: Paris, Havre: Homeric. Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam. 0. junija: Columbus, Cherbourg. Rrenien: l^apland. Cherbourg. Antwerp. 10. junija: Anuitania. Cherbourg; Arabic, — Cherbourg, Hamburg. 11. junija: I>e Grasse, Havre; Albert Ballin. Boulogne, Hainburg. 13. junija: Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg: Veeudaxn, Rotteraam: Orbita. Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen: Conte Rosso, Genoa. 16. junija: Rellnace, Cherbourg. Hambrug; — Ptuttg;ut. Cherbourg. Bremen; lii-pub-lic, Cherbourg, Bremen. 17. junija: Btrenguria, Cherbourg; Rocham-beau, Havre. ' - 18. junija: Pittsburgh, Cherbourg, Antwerp. 20. junija: Olympic, Cherbourg: France, Havre; Orca, CherbourR; America, Cherbourg. Bremen; VolenUam, Rotterdam; Duilo, Genoa. 24. junija: Mauretania, Cherbourg. 25. junija: Belgenland. Cherbourg. Antwerp: Deutschlund, Boulogne, Hamburg; Bremen, Rremen. 27. junija: I'aris. Havre: Homeric. Cherbourg; New Amsterdam. Rotterdam: I "res. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; M-n-nekahda, IJoulogne; Andania, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Oenoa 30. Junija: Pres. Wilson, Trst: ■ tem parnikom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. neki j leti je trgovec abolel in pričel polagoma hirati. Nadlegovala ga je sušiea. Dama, s katero je živel v konknbinatu, mu jc ves čas bolezni ljubeče stregla in ga negovala, kar je nanj tako v-plivalo, da je šel in napisal nov testament, s katerim je postavil za dediča samo njo in preklical svoja prvotna določila glede sina in hčerke iz prv tntfga zakona. Po štirih letih bolovanja je trgovec umrj. Svojima otrokoma je privoščil saimo toliko, kolikor neobhodno določa postava. Čim je trgvfčeva pnva žena doznala za to. je takoj podvzela potrebne korake potom odvetnika. In zdaj teče pravda. Žena zaliteva, da se dragi testament razveljavi in da ostane pri prvi oporoki, kajti kon-kubina nima nobenih pravic do i-metja, ki ga je zapustil moški, kateri ima pri življenju tabo bližnje sorodnike. Ponesrečeni železničarji in rudarji v Julijski Krajini. Njihove vdove in sirote dobe končno pravico do nezgodne rente v lirah alia pari (kolikor kron, tolko lir). Rimska vlada se je končno odločila za to. Plačani bodo tudi zastanki. Trajalo je dolgo časa. preilno je prišla ta odločba. PRODAM HIŠO z vsemi pripadajočimi pritiklina-aii. Hiša je pripravna za vsako obrt ter se proda radi selitve. Podrobnosti daje lastnik: France Rolih, Brezje, Mala Bukovica, pošta Bisterza, Venetia Giulia, Italy. (2x 9.11) UGODNA PRIT,TKA ZA PODJETNEGA ROJAKA. Naprodaj je 5 km od Ljubljane, blizo postaje, krasno posestvo s prostorno hišo. več kleti, hlevi, dvojni kozolec ter zidana strojarska delavnica z dobro strojarsko obrtjo s koncesijo pri hiši. Posestvo leži ob potoku in zraven so lepi travniki, njive in vrt. gozdovi zaraščeni s hrastovi 12 johov; vsesa skupaj 40 johov. Gospodar je umrl in lastnik živi v mestu. Kdor se zanima, naj piše po podrobnost; in ceno na: Louis Klemenčič, bivši narodni poslanec, Sv. Petra cesta 56, Ljubljana. Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov* Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York Prav vsakdo— kdor b] lito; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da Imajo čudovit uspeh —• MALIOGLAfll f ^OUf Vac o d*" Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati \ start kraj. Je potrebno, da Je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl in drugih stvareh. Pojasnila, U vam Jih samoremi dati vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlka, ki imajo kabine tudi t IIL razredu. Glasom dot« naselni&ke postave. ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, ramarejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potcpbao tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselnifikl komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do volj en je se lahko napravi tudi * New Torku pred odpetovanjem, ter se pošlje prosilcu r stari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika' al svojca iz starega kraja, naj nairt prej piše za pojasnila. Is Jugoela vije bo prlpuščenih t prihodnjih treh letih, od 1. Jniija 1924 naprej vsako leto po «71 priseljencev. Ameriški državljani pa aamorei dobiti sem Zene in otroke do 18. I* ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. Tj rojene osebe se tudi ne štejejo [ kvoto. S ta riši in otroci od 18. A 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Piiit* m pojasnila. Prodajamo vozne lists sa vat pre ge; tudi preko Trsta samorejo Jo« goslovanl sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York jPozor čitateljL Opozorite trgovce Is o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo sadovoljni, da oglašujejo v lista "Glas Naroda". 8 tem boste vatregli vaem. Uprava "GJai Naroda9 •GLAS NABODA", THE BBS'S JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM, N<« • v v." - a - »čir* - ■ :r-T. ifc-Jat-afi" ..'• r- . „ -nfeKlinir' r^' - . " --■t t— nt. « : Tli.' • .-WT• . Tiiiiližiiril"-