gospodarskih, obertnijskih
in
narodskih stvari.
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr
Tečaj
XIII
Ljubljani
sređo
oktobra 1855
List
Ali presna (frišna) detelja tekne konjem
Od živinozdravnika Die tri eha *).

zasejati, ktero zavetje delalo.
bi hitreje odraščeno, unemu potrebno
Vse to je pri vsakem
drevji drugači, ravno kakor
tem so si misli naših gospodarjev zlo navskriž. mnogo žito tudi mnoge oprave potřebuje. Drugaci se
Eni pravijo, da je dobra, drugi da n
Eni
kladajo
konjem, ker
mislijo
5
da jim kr cisti

jo poil rugi
hrast seje, drugaci brest
drugo listno drevje, in jelov
ali lom, gab
, breza,
da si prihranijo dražega ovsa in merve. Le inalo jih je, ki noćejo od presne (frišne) detelje.pri konjihnič vediti, ker jim je marsikter konj že poginil po detelj i.
kakšine druge oprave sploh povedati; priložno
potrebno opravo posebej zvemo
Prevdarimo še pred enmalo, kt
; pri vsakem je treba more se vse za vse drevje bo. da od vsakega drevja
ero lislnega
Po mojih skušnjah škoduje detelja konjem in vec drevja bi bilo nar "koristneje zmeseno (skupaj) po
boljše je res vsako drevje enega plemena
bolezin izvira po nji.
Nije klaje, po kteri bi konja tako rado klalo
sejati
posebej imeti, tù građen ali
pa beli hrast ali cerovje,
kakor po presni detelji, in kmali "je po njem, će tudi tara brezje, drugej bukovje. Pa preveć prostorov bi se mu pomagati ne zanemari. Posebno nevarna je pa bi'o treba, in po verh tega mislimo po svojem namenu
•	a	«	•	i v f	1 • •	«1	1	'» 1 •	I A rt fi ^ rv v> î r> I? /> r« «vi rrn	I ^ ^ ^ ..	I. L ! -_____ M ^ ^
detelja, ako dobival
se konju položi, ki je poprej le suho klajo
samo nizke zmesane logo
9
iz kterih bi vso našo

9
ce je
men
5
.ie
lesno potrebo jemali, in pa posebej borovje zaredili. Bomo tedaj na prostorih z dovelj dobro, saj tri do stiri
vendar očitno, da ne tekne konjem .posebno z ilovco, prodom ali apnenim peskom pomeseno pose
če se detelja poklada pred cvetjem mokra in merzla, ali zvenjena ali sparjena
Al če tudi se vsega tega zlo nevarneganič ne pri
vlj
globoko srednje-vohko ali vlažno
emlj

če se kermijo edino
ia ne ieKne Konjem,vposenno » »^j
s presno deteljo. Će imajo jali grad
ali pa
malo ali celo nič opraviti, se res odebelijo, pa konj Vh brest, javor in
beli hrast, tud brezo; peščenka
cer, med
njimi dovelj vohka nam
je bolj napihnjen kakor mesnat potí
?

pride ob moc, se rad teško sope; nikoli ni prav sit, ker vodeno de
teljo žeiodec kmali prekuha. Če vpregaš takega ko nja
přežene
za težko delo, nima nobene močí, se lahko v delu
bo služila za gaber in med njim za brezo, smerde liko ia mokovnico; ob kraji nizkih logov bomo les nike in drobnice zaredili, in med drevjem tudi kaj
Zraven nizkih logov hoćemo za b
v ^ • •
cesinj
in ker se po vodeni klaji tudi krí zvodeni, nastopi potem mnogo bolezin. Tudi če zraven de telje konj enmalo ovsa dobiva, se ne odvernejo vse te napake popoinoma, ker s hitro prebavo detelje se tudi oves ne prebavlja popoinoma.
Če tako kermeni konji zbolijo, se tudi vnetljive bolezni preveržejo kmali v mehkužne, in po ozdrav
vino prostore odmeníti, ako imajo zemljo za njo
pravno, enmalo suhotno, ali pesceno
pri
Clo puste pe
ščene, suhe in plitve tla bodo vendar še dosti dobre za brezo, ali pa za trepetliko in za igo.
Glejmo sedaj opravo posetve vsakega semena: Žel od je nar bolje sejati, kadar z dreves pada
Ijeni bolezni le počasí okrevajo.
Kakor tedaj to reč obraćamo, povsod se nam kaže da presna detelja ni za konje, kterim naj bolje tekne
to je

na jesen, zakaj težko ga je do spomladi pri
5
hraniti. Ce pa se je bati, da bi svinje ali jazbici v
5
jeseni posejani želod
pozerli, ali
če je silo veliko miš
su h a kerma.
So nektere bolezni, kterim
se
prileže presna
naj se s posetvo do spomladi počaka, in želod hrani kakor je bilo v teh listih že svetovano. Želod hoče
?
(frišna) klaja, kakor pljucnica, smolika, kevžeh ali vselej je bolj varno, da travo pokladamo bolnim kakor pa nevarno deteljo, ki toliko rada napenja in
kolje konje.
dobro izorano
ali
z e rn 1 j o ; verste tedaj

okopano, dovolj rahlo se bodo namesto oranja po položnih stranéh delale, se morajo dobro globoko oko pati. Veržejo se želodi na zemljo in zagrebajo z gra bljami tako, da jih parst po dva do tri pavce visoko
Od setve gojzdnega drevja
zakrije ; na ravnini se to hitreje z brano opravi
26

diti
(Dalje.)
Od oprav pri setvi gojzdnega semena.
Kdor hoče gojzdno seme prav sejati, mora ve ob kaki dobi gré mnogo drevj
polovnikov je treba za oral (joh) z golim želodom gosto posejati, če je ves prostor obdelan; pri poverstni
posetvi
pa
13 polovnikov (mernikov), ali, če so
medverstne celine širje ko brazde bomo med hrast tudi drusro
(i KI U U LI I ^IC IllilVgV UICVJC sejati, IV U 1 I IV U	«V.VWW "" V..-- ... •• VMM J ,OV.« MVU.I/) ««	HIM-
je treba za vsaki v drevesno izrejo odme- stje zmagalo, po primeri 6 polovnikov želoda, in vmes
kolik
, se manj. drevje posejali, toliko želoda na oral ni treba; vzelibomo, da bo hra
Kjer pa
še tudi
m
njeni prostor, in kako se v zemljo spra vlj

ali
je namreč treba
mlj
dob
kopat
pra
hljati
5
ali
skuza
?
mora seme v zem
zakrit in
da priti
ta, kako glo bok
bomo posejali 6 verčev ali bokalov javorja, ravno to liko bresta, 10 verčev cistega gabrovega semena, in
verčev breze, v
dobri zemlji pa jesenovo seme na ali če je le rado Ina plitvo mesto gabrovega. Tako bomo lep zmešan log zare
5
V Acllli j u piiu, a li vj^ jc ic lauu 11«. jjiiivu	v . v^«.	uu-v«».»	v
na d a l ej : ali rastičje iz semena izrašeno dili. Zelod se mora nar poprej pod zemljo spraviti
?
die v svoj
ehki mladosti
t
in
potřebuje, da bi se utegnilo takošno drevje med njim versti seje. (Dalje sledí.)
ce ker nar globokeje pride, potem pa se drugo drevje po
*) Iz 31. lista „Wochenbl. d. Ver. Nassau. Land- und Forstw."
314
Gospodarska skušnja.
Kako se vino s soljo boljša
flaere, za to Vara oca,
rećica
na Koroškem itd. Pa bi
pomeni dobra od staroslovenskega an
kdo rekel Una
dober, Tadi pomeni: dobrota, moć, zdravje imajo Na drobno zmleta sol se v železní ponvi do do- enake korenike s pomeni rasti, roditi, n. pr., dhar po-
dbarat firmus, cerkveno-slo venski
brega prezge in te zg sodec mosta toliko, da po primeri
se dene v polni meni tudi firmum esse
al
lota
pride na vedro mosta, viti, le s tem. da se
vsim drugim ni veliko opra
dob
mnoge skušnje poterdile, da se s to malo stvarji jako popravi, naj bi jo poskusili tudi vinorejci in nam dali na znanje, kako se jim je obneslo.
naši
Starozgodovinski pomenki
Postaja „

ad Publicanos"
Razložil Davorin Terstenjak.
drav, slovenski zdrav.
Ker so k
Ravno to analogijo najdemo v koreniki k
cher
9
sanus, slovenski celi, gerški xœlo
Tako iz an
i
una
9
voda
il, iz ktere bonus pul-in uo, dober. Primeri se
?
1 flaere, šalila, aqua, in lat. salu s.
Pomeni: gibanj
pomene
d
1
ij

isti bik
dit
k
so toraj stvarili
S
m
dravja, pa tudi luči, ker tudi v njej je giba
in ro
divna moc, zato t
zvezda
sa
9
dit
i t
gibati se, t
9
bik
9
in t
m s u nî s, sunce. Precudo
skrivnosti jezikov. Učimo se, da jih razumemo
(Konec.)
Poznamljenja za pomene
t
>
diti, gibat
so
stvarile vse gori imenovane pomene, kakor to prikladi po terdajejo, na priliko a
gei
jap Up;
go1 Ep«
£ »P
P
P
P
9
dip
semen s p
»
q
p
p
p

p
zato imena rečič sîovanskih 0 p
9
9
ip
1
ip
z digamo Vi p
j
S
>
b
Ap
Vipota na Štajarskem. Sem se spada
Dalj
in polabsko-slovenski Ipabog
dh
fluere. dh
aqua

dh
terra, d h
m
m

terma, dh Derko vlj
d
mons
9
slovenski D
5
D er go
Dral imena bregov, gor itd
Tudi slovensko ber do izpeljujejo vsi jezikoslovci iz
dh crescere, kakor tadi mogila
iz mah crescere
gnere terra,
m ah
mulier. foeinina
in
Id
mons. zato Id
Id
ahila taurus
terra Ida
S*
Id;
>
i la terra in vacca
?
S
9
vacca
A
5
bos in spatiu
gignere, creare, g a fcakor v slovenskem t
vacca
terra et
in t
ris če
iz
A
go
je slovansko gost v imenih Radogost
Unesrost, Ljubigost
mail, JtAf/t," ''"I ttuuicu«,	vu^iv«
takem Dobroslav = Aycc&avdsQ Ayadoxlrig
xlriç

audiens
torej percij
slav, m
mer, m
cogitans
homo
lz
9
po
S*
gost po redupUkacii pogost
gô spatium
• v v
torisce
je tudi Gau.
>
postalo. Ravno tako kal zdaj se v indiškem jeziku
yaict)
poznana korenika pomeni teči, sloveDski brat se pozna kalit
aii nekdaj tudi
ti
9
k
m i t
9
ker m a.
Iz kal je k al p
9
das Gôtterjahr
i
der Zeitstrom, k
g
9
d
9
slovaški k

na Štajarskem k
9
velika krava, polabsko-slovenski slovensko božaostvo Kilbog
sekovskih kamnih T e i r m a d
kil
9
zato
na
polabsko
Štirbog, Turbog
pa kakor iz tu
9
movere
tora, iz ka)
t
tur
tor
Tauern, kakor iz
litvanski ka Ina s
d
mons in vacca
9
taurus, turan, mons altus
tako tadi
zato :
9
ino u s
slovenski k
>
beli kal, sivi kal. černi
kal
rudeči kal, Kalenberg
ucu nai , pivi iva«, tcuu	», iuuvu	,
vstrojeno po nemških pisarnica!) ravno tako kakor M
_________	- m	W7
b er g skem
9
Unica od an movere, S
Kranj
>
Štajarskem in Ogerskem
9
od
l flaere, Sag
re
cica na Štajarskem in Goriškem sansk
Sa dh
sansk. sava
qua
1
8
<1
D
>
sagar sansk. d
morje, flaere
9
sansk. su stillare in gignere
9
cer
kveno-slov. surov, humidus, Ne vlj
slov
di'i. i'4
¥ v
9
9
sansk. niv fluere
eagenna
9
versa, sansk. var,
vr
9 9
*
Zavoljo teli imen naj obširníše berejo v časopisu „Histor. Mitth."
omenim, da mi je izpeljava končnice gost v
Ogled po đomačii

Eno noč pri sv. Joštu na Gorenskem.
(Dalje.)
v
Se nismo pregledali vse zgornje gorenske straní. Tam
e r ž i č, pa le
viditi; mesto je stisnjeno v dolino in malo malo da se ne vidi. Od tam se
vije kači enako bela cesta po stermem berda v sosedni G o-
na desno leží v znožnji Ljubelja mestice T cerkvica sv. Jožefa na gričku se nam dá
t
Enako Teržiču nam tudi Kropo in Kamnog
rico takraj doline nevosljivi homci viditi ne pustijo
polja
Ko
gojzdov, travni
liko se pa v vsem cerkev, vasi,
kov, obrasćeoih hribov io pustih golicav pred našimi očmi
na ti strani razprostira, bi ne popisalo kmalo pero, toraj
obče rečem: kakor zemljovid leži gorenska stran okoli St. Joške gore, io če se tudi vse stranske doline po-
le se v
v
samezno in popolnoma nataojčni zapopadek od
Ogledali smo zda»
ne vidij
vendar lahko člověk tú
cele gorenske
straní dobi
9
kar se v hitrici zamore
9
bližoj
in daljno okolico; pomudimo se zdaj tudi se nekoliko na
gričku
stojimo in preglej mo, kaj je vse tu viditi
Lepi prostorni cerkvi z dvema stoipoma, ki stoji na nar višjem mestu okroglega griča, naj bo naša perva pozornost posvećena. Zidana po novejšem okusu in umetnosti bizantinske šege, ima 3 lične oltarje. Menda za tega
volj o, da je bolj prostorna za obile množíce roa&arjev, ki
), da je bolj prostorna za obile množíce roaaarjev pogosto sem zahajajo, nima razun pred velikim oltarjem
vsaki strani nič stolov. Orgije so srednj
baže
9
bolj odli
se pa veliki zvon, ki kaj mogočno doni in vabi k po
à m	1	1 Bf V	.	«	1 « «	1	i •	to	«
kuje
božnosti celo bližnjo in daljno okolico. Čudna in znamenita pa je tudi csođa njegovega brona, kakor nam spričuje nje gov napis, ki se glasi:
Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije Kraljestvo v Heladi koncal je Navarin *), Ga kupi romar, ga Samassa v zvon prelije, Glasim zdaj božjo čast iz sveťga Jošta lin. 1834.
Škoda
9
da se z malima dvema zvonovoma ne vjerna
prav soglasno.
Božja pot sv. Jošta je nek silno stara, veliko stareja, kakor nam sedanja oblika cerkve kaže. Va lva z or nam ravno o nji druzega ne omeni, kakor da cerkev prišteva
podraznicam šmarske
fare, in da
pove
9
daje ondi žegnanje
V
se
v nedeljo pred sv. Jernejem, kakor je res se dandanašnji.
, ki je leta 1760 v Lju-
Neka druga nemška knjižica
Tukaj samo .	7 ________m „	^
lastnih imenih še takrat, kadar sem uni článek pisal, ni prav bUani na svitlo prišla, pa nam pravi, „da duhovne opravila
JUlUtUlII I1I1V1IIII »v l/M/IVI	j iVUVUM DUUi util VIU1IVI1.	}	r	w	*	1	7 »	--------r
jasna bila; sedaj sem jo zaslcdil. Zavoljo mar omenim, da je se lia ti gori opravljajo že od silno
v prajeziku indoeuropejskem tudi zato marut, marutvan aereus
9
tur turbo, in tura
9
pomen te besede bil gibati mařici splendor, kakor iz
9 »
davnih časov, kar pri
stella.
**) V koreniki Niv ima svoj pomen iskati ime mesta Ne vi odu
čujejo tudi opravilni zapisniki šmarske fare, ki naznanujejo, da med vsimi šmarskimi podružnicami se pri sv. Joštu nar večkrat mašuje in pridigova in naj več procesij obhaja itd.
num, kakor je
V
ze
večkrat rečeno bilo, in ktero so Panonci Tadi Pove omenjena knjižica, da se je leta 1731 tù z do
voljenjem papeža KlemeDa XII. neka bratovsina vstanovila
gotovo imenovali Nevodin, primeri: Varadin, Varaždin Dernov, Varšava, Bec, Ach en, mesta kraj vode. Glasnik ž je přišel zavolj evťonije v zrnes, primeri ni da, nidus in
gnjezdo.	.	Pis.
9
99
Novice" so sicer enkrat, vendar le memogredé omenile te bitke
morebiti o svojem času kaj vec o nji in nje uzroku.
Pis.
y
315
ki je leta 1760 blizo eto io osemdeset tavžent (180,000) nama je začel z redko besedo, ker še eamalo težko go-udov stela, kakor tudi, da je bila cerkev trikrat prizidaua. vori, od svoje bolezni pripovedovati, ki ga že čez tri leta
Vsled nekega menda brez potrebe prerezanega tora
To se je moglo zgoditi ravno v omenjeoih letih 1731
1751
tare
, kakor kažejo naslednji nadpisi med velikimi vratami: ua licu se mu je bil vès život skerčil; roke in posebno
PEREGRlSORVM PlETAS SANCTO EXSTRVXiT IVDoG» noge so bile odervenele, naj se je po njih tolklo, ali val
(to je, romarjev pobožnost postavila (cerkev) svetemu Jo- nje zbadalo, nič niso čutile, tudi spomin in dusne zmož-stu, 1739); — nad stranskimi vratami: IXDVLGENTliE vosti sploh so bile oterpnele in le v neznanein kotičku je PLEXARLE. QYoVISANNISPATIOVlVA VICE CViNC lis tičal neprecenljivi zaklad — tlela je iskrica dražega živ-
PEREGRIMS CONFESSlS ET SACRA SVíVAXI REFEC-
ljenja

ktero se sedaj spet veselo razvija in čedalje bolj
TlS. DATjE TER RENOVATiE (to je, popolnoma odpu- opomagujc. Boljšanje svojega zdravja pripisuje abanskim stek bo štednji čas leta enkrat vsakemu romarju, ki se toplicam, pa tadi ločniski zrak mu kaj dobro tekne, ker svojih grehov spove in se z vzitkom narsvetejsega telesa nekaj casa si upa že do tisuč korakov brez bergplj hoditi.
Kristusovega okrepčá
9
po
svetnem duhovniku podeljen, Roke že prav lahko giblje, leva je skor popolnoma zdrava
1762); — in nad prezbiterjem ali narsvttejsem: QYISQVIS desna pa se ne tako, da bi mogel pisati, vendar gré tudi
NVMEN HIC EXORABIT PŘEČEŠ PER ASSIDVAS
tukaj na bolj
HYIC IVDoCVS IMťETRABlT QYAS EXOPTAT GRATlAS popolnoma zdrav, česar ljublj
(po neutrudni molitvi si bo slednji milost sprosii
Terdno upa, da prihodnjo spomlad bode
sv.
sncu našemu iz celega celega serca zelimo. Marsikaj zanimivega nama je prijazni go-Jošt mu bo sprosii vse milosti, ktere on (romar) želi); spod pra vil. Globoko v serce mi je segla njegova bogaboječ-1735 zapopade vsaka teh dveh verstic). Po teh kronogra- nost in vdanost v voljo božjo in terdno zaupanje v pomoc fikih bi se zamoglo v oziru na novo zidanje in prizidanje od zgoraj. V bokvah Joba, kterih pesniško prestavo so cerkve naslednje misliti: 0 vstanovljenji bratovsine leta „Novice" pred nekimi leti prinesle, je žlahna dusasekrep-1731 je bila stara cerkev morebiti premajhna, toraj se je ćala in tolažbe iskala ter v pravém kersanskem duhu z iz-
zidala leta 1735 cerkev, obstoječa iz sedanjega prezbiterja
gledn
poterpežljivostjo bolečine prenašala. Njegove dusne
in pa malega prostora ali kapelice, kjer veliki oltar stojí; moci prihajajo vedno čversteje in bodo svojo znano křepkost poznejse, ker se je vendar već udov bratovsine nabralo, sopet dosegle. Ljubezen do mile domovine se vedno tako se je prizidala cerkev tako, da je poprejsna mala zdaj le v njem plamení kakor v dvajsetletnem mládenců. Naj te-
prezbiteri ostala, ker na velikih vratih je letna številka daj povem kaj svojim bravcem, ki hrepené po neprecenljivih
ne morem, to so Koseskovih poezijah, česar se smémo nadjati, berž ko bode
1739.
BP *
Za gotovo pa jez tega dokazati
moje misli.
Ob tretjem zidanji pa so bile prizidane
zamogel
pero deržati. Zvun „Ilijade", ktere koscek smo
skor gotovo svete stupnice, ki so zunaj zvonikov po celi ze v pokus dobili, ste dve drugi začeti deli, ki ste zlahno
sirjavi cerkvi prislonjene, in imajo naslednji kronografikon: dusnému pesniku v nadlogi serce težile, ker niste bile kon
QVI SIBI LATA CVPIT QVI WIT FASTlGlA CŒLI, čane: „Jabelkobranj
in
SANGVINEA
IS
sCaLIs preMat
Hie
VESTIGIA vestvo

Golobnjak". Celo čio
nje
tamna in světla stran
bote te dve velki
CHRlSTl (to je, kdor hrepení po nadzemeljskem in ísče pesmi obsegale. Zavolj jabelka je namreč mnogokrat
poti proti nebesam, naj sledí tù na sv. stopnicah kervavim veliko zlo nad ljudi pris
»
priliko, osodepolno jabelko
stopinjam Kristusa, 1751).
Dalje je se zunaj na steni v raji, Paris
>
Tell-ovo itd.) In
proti nahajamo vec
sv. stopuic drugi napis enacega zapopadka v latinském in krat goloba, da je človestvu oljko mirú prinasal, vese slovenskem narečji, kteri poslednji se glasi: „Te svete
lejš
dobo naznanjal. Pač veličansk predmet, velikánská
„---------------j- 7 ------ r----—J-	vw -"j""	- —	——— i---------1 ----------
štenge so z darovim pobožnih dobrotnikov postavljene; rim- misel! Al kdo bo dvomil nad izverstno vpeljavo in nad ski papež Benedikt XIV. so jih poterdili in vsakemu 4krat krasno obleko tega visocega uzora, kteri pozna K
k
poezije
v letu popolnoma, drugokrat pa vselej le za 100 dui od pnstkov dali. Zraven teh je pa se tudi ljubljanski škof Er- ktere spadaj
ljubico
9
V
í
VIZ
»
9 W
ktere nikdar niso prebirale tistih strun abecedo pesništva in prepevajo le na sto letne čase", „bledo luno" itd., ampak sose
nest Amadej vsakemu za 40 dní odpustkov dal, če na vsaki
itabli vzidane svetinje pobožno kušně in se vede po navadni	vedno le glasile v velíčanskih predmetih, o posvečenji do
segi sv. kat. cerkve. Zegnane so bile od ravno tega škofa	movine itd.
30. dan aprila 1752". (Dalje sledí.)	V euem hipu je bila cela ura pretekla in morala sva
Novičar
austrjjanskih krajev
se ločiti. Vkljub najnim prošnjam, da naj sedijo, so hotli ljubeznjivi gospod nama pokazati,
kako da
znajo hoditi

zagotovljali so naji
9
da berž ko bodo ozdravěli, bo njih
Des
sluj
Od desnega brega Soče pri Gorici 24. sept. A.M. perva skerb svoje ljube Slovence in spostovavce v vsem ■ uro pri Koseskemu.) Goreča želja mi se je da-'
postreči, česar si bodo zeleli.
Med serčnim „z Bogom
polnila. Vidil sem ga, govoril sem z možem
ves slovenski narod
i ki ga
in s kterim se po pravici po
Bogom
sva se komaj odtergala od slavnega moza, po
nosna, da nama je bila priložnost dana se pokloniti mojstru
naša. Serce mi je že takrat radosti poskakovalo, ko mi na®ih pesniko
je někdo pravil, da bomo slavnega Koseskeg
v svojo
lz Celja. Pišem Vam danes le vesele
reci.
Pervo
9
bliznjico dobili. Ze pa sem mislil, da so nemile okoljšine kar Vam povem je, da nemila k prcteklega polletja to našo nadouničile.
nehala je popolnoma
da Koseski je od 14. aug
V
ze
ko za gotovo zvem, na južni meji Štajerja
da smertni
angelj počiva. Dru

farlanj
v Ločniku (
ve
vasi, eno uro od Gorice proti jugo-zahodu)
po-
Se
prijetna vest je, da letos ajd
se je kaj dobro obnesla
po celjski okrajni, pa tadi kakor zvemo, po daljnem Sta
, da si nisem dal miru, dokler ga nisem obiskal. Danes jarskem sploh. Vgodno jesensko vreme, topli sončni dnevi dopoldne se napravim z nekim prijatlom v Ločnik. Prideva ki so nam sijali přetekli mesec in pervo polovico septem
>
tje
> t
pa ga ni bilo doma
9
šel
je
rim so okolj
sprehajat! pravim, razveselji
««•V«	I	«
enmalo se spreh
bra
beseda tištim
kte
.r .....' - —w.v.j..«« uvoçuu uniím , Aid- ttUicizaiii« DV« J«	—V
njegove bolezni natanko znane. Cez nekaj Tù pa tam jo že kmetje žanjejo
naredili so, da je ajda prav lepo zernila. Slana in zmerzlina ste ji prizanesle, tedaj je popolnoma dozorela.
in kakor se kaže. nažell
casa naji sprejme milostljiva gospa njegova, in kmalo po- je bodo prav obilno. Hvala Bogu za blagodar nebeski!
tem on sam povrativši se iz sprehajališča. N
pisati, občutki
obličja
kaj so sedaj serca naji čutile, — al komu , ki nas obhajajo, kadar nam je dano od
mi moc po
Temu veselemu sporočiiu dodamo se nekaj smesnega
Pred nekoliko dnevi prikíatil se je v Celj
• V
gledati moža, ktere
do
vek
9

poezije so na* jezerokrat
vdajale z rajskim nadušenjem in kterega slavno ime vsak
hip
mlad cio
ki je terdil, da je zveden pivar (oîar) iz Nemškega,
teke! kot mlinsko koló
da ima sila veliko premoženja, da je po
Strašno ee je bahal, in jezik mu je
jeziku imamo
jjcui iu Aicrcga siavuu ime vsaK Pripovedoval je, u« ima »ua »cimu pivmuKvuj», jv
Koseski, ki je sama prijaznost, svojem rajnkem bratu 200.000 goldinarjev dobil, in da po
316
nekem bogatem strica podedoval bo tudi nekoliko milijonov. teči dôbi Šiller-ja in Goetbe-ta. Tako tedaj celó Poslušati smo ga, pa zijali sploh osupnjeni, ko je dostav- protestantje spoznajo itd. ltd.44 — Toliko v razjašnjenje te ljal, da je blizo Celja nek gradić z lepo olarijo vred na- sila obrekovane zadeve. Če se je tedaj dopisnik« terž.
kupil 9 da hoče tam veliko pivarnico vstanoviti, da bo na
pravljal ol, kakoršnega Celjani še niso pili svoje žive dni da ga bo verlim Celjanom zastonj točil itd.
časnika una vajmarska razsodba v Šiller-ji in Goethe-tu
y
napada vredna zdela
y
naj
ne bil zamolćal, da je zrastla
na domaćem nemškem tergu, potem bi gotovo nebili Bilo je veselje po mestu, ker ravno sedanji tukajšni brali povsod z debelimi čerkami: „Ein slovenisches
ol je drag, pa ne predober. Ker je pa temu možičku, ki
tako lepe reci nam je obetal, drobiža manjkalo

je tu
pa tam nekoliko goldinarćkov izposodil si, da bi zamogel dalje potovat. Naletel je tudi na lahkoverneže, ki so mu dnarjev posodili ; nek gospod mu je cio tri botilje šampa-njevca podařil na pot. Pobegnil je tiček natihoma, mi pa
čakamo, kdaj da bomo
zastonj ol pili*
J. S.
Blatt uber Schiller und Goethe!"
Novičar
raznih
krajev

Po cesarskem sklepu od 25. t. m. se imajo sole pravo
m modroslovja na vsenćilisču na Dunaji, Pragi, Peštu Krakovi, Lvovu, Gradcu in Inšpruku vsako leto začeti 10.
5
lz liriknegore na Notrajnskem 29. sept. Po sta- dan oktobra, šole pravoslovnih akademij v Zagrebu, Si-
roteržki fari poleg Loža je tudi kolera, obiskovaje tu vse Mnji, Požunu, Kašavi, Velikem Váradinu in Debrečinu pa
vasi, nemilo razsajala. Pred njo je bil primoran kosec koso na steno obesiti io žejnica serp na stran položiti, ter njej opravljati v čast neprijetne in gnjusobne obrede. Ona je v dveh mescih, od 27. malega serpana do 27. kimovca po-
lo. oktobra.
Na iznova osnovani soli za austrijansko
zgodovinoslovje, ki se bo na Dunaji letos vpervié začela, je razpisanih 6 štipendij po 400 il.. 2 pa po 300 fl.
Po cesarskem sklepu je število vojaških duhovnov
brala 165 oseb in v celi těj dobi* sta le 2 dneva bila brez i« njih plača na novo osnovana; vojaški vikar (škof za vso
merliča. Zdaj se nepriljudna ptujka nekoliko prizanesljivša armado) dobiva 4000 fl. pa tudi 5000 fl.; pervi za sko-obnaša, in upamo, da bo nas skorej zapustila. V veselje fom je vojaški konsistorijalni vodja z 1600 fl., za tem je
y
naše okolice in v tolažbo bolnikov, ki so jih osebno obisko vali, so se bili preblagorodni gospod deželni poglavar C h o
9 superiorov po 1200
y
za temi pa pridejo vojaški ka-
plani
y
5 naj starejih dobiva po 900 fl., 46 druzih po 700 fl.
5
rinski kmalo v začetku bolezni les priti potrudili. Da je vsi ostali pa po 500 fl. in hlapca iz cesarske kase placa-
Govorí se, da na dan cesarjevega godú bode kon-
nega. kor dat oklican. dan t. m. izdani.
Novi bankovci po 10
so bili
huda bolezen zdravniku in duhovnom, ker se ponoći in po-dnevi ni dalo mirovati, nedopovedljivo veliko opraviti dala, je brez mojega popisovanja vsakemu razvidno, ćesespomni letošnje vročine, ki je nekaj
tega misli semtertje raztresene vasi", ki' niso blizo farně dnarstvenega stanů v našem cesarstvu: od neke za-cerkve, kamor je po večkrat na dan bilo treba k bolnikom etavne in upne banke po izgledu parižkem , od prodaje
Vsi dunajski časniki so zdaj polni od dni terpela, in če si še verh naprav, ktere misli ministerstvo vpeljati za zboljšanje
hiteti. Kmalo ko se je bila kolera sem priklatila, je bila laških železnic itd. Ker je v ta namen přišel neki dnaren
tudi cerkev na Križnigori, dasiravno je prostorna, skoz 10 moz Izak Pereire iz Pariza na Dunaj,
vgibujejo
časniki
dní zaporedoma kakor ob izrednih izhodih od pobožnega na vse strani, pa nobeden prav ne vé: kako in kaj; le to
ljudstva
napolnjena, ki
je pri svetem Križu zoper hudo nad
je gotovo, da se bo kaj zgodilo za poravnanje papirnatega
dnarja s srebernim. — Naj novejša novica iz Krima je
logo pomoći iskalo. Tudi spovednice so bile od spovedancev
okrožene kakor Sevastopol od vojakov. Lepa prilika je tù sledeča: „29. dan septembra so začeli Francozi in Ao-
bila marsikak tolažljiv, podučljiv in tudi marljiv nauk v gleži bombe metati v severne terdnjave sevastopoljske;
rusovska armada se popolnoma pomikuje nazaj, francozke
serce vdihniti. Bog daj, da bi v strahu sprejeti nauki se v resnicno detinski ljubezni ohranili in zvelićanski sad do-
pernašali !
Naj še kaj povem od letošnjih pridelkovte okolice. Rebrenega sená se je malo nakosilo, pa logih pa nakupe;
in angležke barke so z armadami jadrale naprej, ne vé se
pa kam
«
21. sept, je španjska vlada stopila v zavezo
z
ang
ležko in francozko.
Od prodanih cesarsbih (au-
pšenica je zavolj rije
zlo slaba ; oves je lep
proso bogato
y
y
strijanskih) kónj so jih Ang lezi 2000 nakupili za Krim. Slavni rusovski general Krulev, ki je bil ranjen v seva-
ječmen dobro plení, fažola je dosti, le v treh vaséh so pri- stopoljski bitvi, je umerl. delki zavolj toče
picli ; tudi
ajda je zernata. Perje pod
Sardinski general hoče še 5000 novih vojakov; pravi, da 3000 mu jih je za kolero
Ko-
zemljie (krompirja) je tukaj letos še le o mali maši jelo pomerlo, 3000 jih je bolnih, 500 pa ranjenih, se černiti in tudi takrat manj memo druzih let. Bog daj,
likšni so stroški vojská? Ako mi dajo
je rekel
da se še prihodnje leto krompirjeva bolezen za kake 3 tedne naprej pomakne, in tako se je
bomo, kar je naša preserčna
neki prijatel mirú, ko je soštel vse dosihmal znane voj-skine stroške
želja, znebili. Upati smémo, da bo revni kmet rane po prejsnih let saj enmalo si celiti začenjal. Križnogorski.
ske
y
vsacega
lz Ljubljane. „Laži jezdarijo hitro"
tega smo se
ta dnar, ki je dozdaj potrošen bil zavoj-bi ž njim kupil vsako stopinjo zemlje na celem svetu;
vsako žensko, vsako dete bi oblekel v se jih cesarji ne sméli sramovati,
možkega,
take oblačila
da
na
prepričali spet te dní. Komaj je nekdo iz Ljubljane v nem-
zatrosil novico, da neki
vsakem bregu in v vsaki dolini po celi obljudeni zemlji
Tr. Zeiu
i «
ški terzaški časnik „' slovensk časnik v Ljubljani podtikuje vso spa-čenost in vso nesrećo na svetu „Schiller-ju in Goethe-tu in sto in sto drugim enake baže", gré z nekim malo skritim zasmehovanjem od lista do lista ta novica po nemàkih ćapnikib. Potrebno se nam tedaj zdí po-
napravil šole, in v vsakem mestu bi ustanovil vseucilisce; vsaki griček bi venčal s cerkvico, ktera bi bila posvećena razprostiranju blagega miru tako, da bi vsako nedeljo glas
po celi zemlji oznanoval Cesar Napoleon je de-
vedati
y
da „Novice" niso tisti slovenski časnik, ampak da

5?
Danica", pa tudi „Danica" tište precudne sodbe ni iz
zvonov od enega griča do druzega občni blagostan vsega človeštva. volil, da do konca tega leta se sme zito, moka, krompir in rajž iz ptujih dežel brez co 1 n in e na Francozko voziti, da bi se s tem pomagalo domaćemu pomanjkanju.
svojega přinesla, ampak
kakor pravi
jo je vzela iz
nemškega lista; takole namreč je rekla na 156. strani 37. lista: „Weimar. Protestanški cerkveni list
Pogovori vredništva

Gosp. K. H. v 0. : V prihodnjem listu pride.
tož i zavoljo silne spačenosti ljudstva V Wei- D.: Pošlite le sad. p., stroski se vam bojo radi povernili.
mar-u, in velik del zadolženja pripisuje cve-
V
Gosp. D. C. v
Odgo
vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik