Šele ob p re b ira n ju kn jige , ko spoznavam o posam ezne zv rs ti podežel­ skega gospodarstva in n jegovo razvejanost, dojem am o up rav ičeno p o tre ­ bo, da so im ela km ečka gospod in jstva v p re te k lo s ti štev ilčno iz redno m oč­ ne družine. To je b ilo pogojeno m ed d rug im tu d i s p ro izvodn im i oblikam i in u sm eritv am i km ečk ih gospodarstev . Z n a ten del k m e tijsk eg a o rodja in d ru g ih p ro izvodn ih sred s tev za p o treb e km etij so izdela li n a podeželju sa­ m i. T udi v te m je razlog, da so b ile n ek d a n je po treb e po delovni sili na vasi večje ko t so danes. N a to nas posredno opozarja jo tu d i zap isk i delov­ nega dn ev n ik a k m e ta z L ibne n ad K ršk im , k i je o b jav ljen n a koncu k n ji­ ge (str. 244— 292). D nevn ik P lan inčeve km etije , k i obsega zapise o v rem e­ nu, o p rav ilih in ž iv ljen ju na dom ačiji je še to liko v rednejši, k er nam po­ n u ja neposredne p rim e rja v e m ed 1953. in 1977 letom , še le ob p re b ira n ju tega dnevn ika m orem o do je ti š tev ilne sprem em be v nač inu d e la in ž iv lje ­ n ja našega podeželja v zadn jem če trts to le tju . K n jig a km ečko gospodarstvo na S lovenskem je zan im iv poskus s in te ­ tičnega p rik aza vsega dosedan jega etno loškega p ro u čev an ja našega pode­ želja. O benem p a je delo tu d i napo tilo za p r ih o d n ja p od robnejša e tn o g ra f­ ska raz isk o v an ja km ečk ih predelov . P odoba je, da bo m ogoče s sis tem atič ­ n im spoznavan jem N o tran jsk e in K očevskega pa Suhe k ra jin e , K ozjanske­ ga, P osav in ja itd . obogatiti dosedan je znan je o podeželju , k i je podano v M akarovičevi kn jig i. P ro u č itv e n av ed en ih in še d ru g ih p rem alo znanih p redelov na S lovenskem bodo povečale zb irko n a jraz ličn e jš ih te rm in o v in seznam km ečkega o rod ja in d ru g ih pripom očkov, k i so v zvezi z obdelo­ van jem zem lje in ž iv ljen jem n a vasi. K n jiga je op rem ljena z več k o t 360 skicam i, s ponazorili km ečk ih op­ rav il, orodij, pripom očkov, s s ta rim i s likam i in skicam i te r kartogram i. Vse ilu s tra c ije je izdela l in sestav il F ran ce G o l o b , k o n se rv a to r S loven­ skega etnog ra fskega m uzeja. S k ra tk a , k n jig a K m ečko gospodarstvo n a S lo­ venskem p re d s ta v lja pom em bno delo, iz k a te reg a bo črpa la lahko tu d i ge­ o g rafija pom em bna spoznan ja o podeželju , kak ršn o je b ilo še p red nekaj desetle tji. M. N atek N aše okolje — re v ija v a rs tv a dob rin splošnega pom ena in v rednost človekovega okolja. V le tu 1979 je p re d n am i že če tr ti le tn ik rev ije N aše okolje, k i je do le tošn jega le ta izh a ja la š ti r ik ra t le tno . V če tr tem le tn ik u iz h a ja n ja se je povečal obseg rev ije na šest štev ilk . Od tega je b ila doslej običajno ena šte ­ v ilk a dvojna. V saka štev ilka »Našega okolja« im a n av ad n o okrog 50 stran i. N ak lada rev ije je postopom a n arašča la od n ek a j sto izvodov v zače tku na 5000 izvodov v le tu 1979. To ed ino slovensko rev ijo iz teg a področja iz­ da ja jo skupaj R epub lišk i kom ite za v arstv o okolja v sodelovan ju s Svetom za p roučevan je in v arstv o oko lja SAZU, G ospodarsko zbornico Slovenije, S kupnostjo slovensk ih občin in Zvezo d ru š tev in organizacij za varstvo okolja v S loveniji. Izd a ja te ljsk i svet rev ije sestav lja jo : dr. M arjan T epina (p red sed n ik ), dr. A vguštin L ah (g lavni u re d n ik ) , Je rn e j Lenič, P e te r L i­ kar, F ra n ta Kom el, ing. V lasta U ršič in dr. Igo r V rišer. R ev ija je na d o b ­ rem p ap irju , solidno ob likovana in razm erom a bogato op rem ljena z ilu s t­ racijam i. R ev ija p rin aša n ajrazlične jše , včasih razm erom a p o lju d n e in tu d i s tro ­ kovne p risp ev k e iz n a jra z ličn e jš ih področij, k i se d irek tn o ali posredno u k v a rja jo s p rob lem i okolja . P a le ta člankov v »Našem okolju« je zelo ši­ roka: od povsem te h n ičn ih p rispevkov, ko t so na p rim e r n a jraz ličn e jše tehno loške m ožnosti iz rabe sončne energ ije , do d ružbeno p o litičn ih raz ­ p ra v in u k repov ob p ro b lem ih v okolju . V zadn jem času je b ilo v »Našem okolju« o b jav ljen ih tu d i n eka j geografsk ih p risp ev k o v ( P l u t , Š p e s in d ru g i), in to v g lavnem tem e, ki smo jih geografi o b ravnavali na posve­ to v a n ju o p ro b lem ih okolja v C elju 1978 le ta . V bodoče b i b ilo koristno , da bi b ilo geografsk ih p risp ev k o v več. V sekakor je v re v iji »Naše okolje« do­ volj zan im ivega b ran ja , čep rav pogrešam o s ta ln e jš i k rog k v a lite tn ih sode­ lavcev. P o g lav itn a od lika člankov v rev iji p a je zelo široka p a le ta sode­ lu joč ih strok , k a r m očno p o d črtu je kom pleksno narav o prob lem ov okolja. M ilan O rožen A dam ič Iz osta le ju goslovan sk e geografsk e k n jiževn osti D ušan G avrilov ič , R egionalna geom orfo log ija . Izdala P riro d n o -m a te - m atična fa k u lte ta k o t c ik lo stiran i učbenik . B eograd 1979, s tran i 258, 44 k a r t in skic. K n jig a zasluži pozornost p red v sem zato, k e r je p rv a te v rs te v Ju g o sla ­ viji. G eom orfologija im a od C vijiča da lje v jugoslovansk i geografiji lepo trad ic ijo in položaj, a se je n a u n iv e rz ah poučevala p red v sem k o t obča geo­ m orfologija. R aziskovalno pa smo jo go jili p redvsem k o t tem atsko^ geo- m orfo logijo (k v arta rn o , neo tek tonsko itd ) . Šele ko je geografsk i in š t itu t PM F v B eogradu uvede l reg ionalno geom orfologijo ko t poseben p red m et p ri š tu d iju geografije, je b il n jegov p red av a te lj, dr. D ušan G avrilovič, p r i­ siljen n ap isa ti učbenik . V uvodu zvemo, da je G avrilov ičeva geom orfološka reg ionalizac ija za­ snovana v g lavnem n a tek tonsko-lito lošk i osnovi in fizično geografsk ih sestav inah re liefa . S led n je so p r i tu jih reg io n a ln ih geom orfo log ijah (pisec se je n a s la n ja l m a rs ik je p red v sem na M achatscheka) zapostav ljene, a jih G avrilovič po d a ja m a rs ik je enakovredno genezi. Zdi se m i hvalev redno , da je re lief v g lavn ih orisih n a jp re j p red stav ljen . Tako dobim o p red stav o od­ ra, na k a te re m nas topa človeška družba. M ožnosti, da bi n ap rav il k o rak dalje in om enil še pom en te g a o d ra za človeka, av to r n i izkoristil, n a jb rž iz bojazni, da b i k n jig a p reveč narasla . K ritič n i b ra lec bo tu in tam pogrešal kaj več o o d p rtih v p raša n jih r e ­ g ionalne geom orfologije, pod robnejšo delitev jugoslovanskega ozem lja, kaj več o ledenodobn i p reob likovanosti jugoslovanskega re liefa . N i u p o štev a­ na zdaj že ne več tak o m lada te o rija o te k to n ik i plošč k o t d e jav n ik n a ­ s ta ja n ja m ladega nagubanega gorstva v Ju g o slav iji in v svetu . R azm erom a m alo zvem o o rec en tn i e roz iji in o rec en tn i te k to n ik i pa tu d i o značiln ih ob likah za v lažne trope. Bolje so p red s ta v lje n i k rašk i po jav i in značilnosti m ezo in m ikroob lik v a r id n ih p rede lih . V k ljub vsem u povedanem u pa bom o po k n jig i k o r is t­ no posegali k o t po dopoln ilnem učb en ik u iz splošne geom orfologije (v J u ­ goslaviji tre n u tn o p redvsem D. P etrov iča , 1977, in R. L azareviča, 1975). D obrodošla bo geografom , k i želijo dob iti boljšo p red stav o o re lie fu tu jih dežel, k o t jo nam n u d ijo štev iln e geografske m onografije . Z akaj v te h je navadno re lie f n a jbo lj pom an jk ljiv o obdelan od vseh p o k ra jin o tv o rn ih dejavnikov. I. G am s Izše ljen ištvo naroda i narodnosti Ju go sla v ije i n jeg o v e uzajam ne veze s dom ovinom . Zavod za m igracijo i narodnosti, Z agreb 1978, 741 str. Z goraj om en jen i zbo rn ik je re z u lta t p rv eg a jugoslovanskega sim pozija o p ro b lem atik i iz se ljen stv a jugoslovansk ih n arodov in n aro d n o sti in n jih o ­ ve zveze z dom ovino. S im pozij je o rgan iz ira l Zavod za m ig rac ije i n a ro d ­ nosti iz Z ag reba ob sodelovan ju izseljensk ih m atic , SZDL Jugoslav ije , se ­