J» B o 1 n i k. Ur 1° 0^°*iULrajo rcdki, globoki vzdilii dveh sopecih Ijudi. Zraven pa tolče uikdar ^ogs ne ugnani nepokoj stonskc ure svoje dolgočasne takte. Ali zdi se, ka Y tolfee počasi — propoeasi, kakor bi hotel za nekaj časa odložiti svoj posel. Na postelji pa leži mlad bolnik. Huda bolezen mii je odtegniJa ru- deča, okrogla liea ter je nadomestila z globokimi črtaini in starikastiini gu- baini. Žalost in toga inu vejeti raz razorano obličje, iz ust pa se sipJjejo težki vzdilii, katere pretrga včasik pojeinajoče ječauje aJi pa suh kašelj. tem pa zamrma nekaj in zdi se, da govori svojej sestrici: nZdaj pa mi še enkrat nalij Osladne tiste pijače; In gorko me v odejo zavij, Ker neče zdravnik drugače." Zunaj pa sc vse oživlja in pomlaja. Vsa narava jo oblekla svojo vzpoin-Jadansko obleko: travnici zelene, njive se klase, drevesa eveto, ptiči pojo, zlatonimeno solnce pa se je pripeljalo v svojem najvcčjem sjaji in krasu ua modro-sivo uebo. In zlateči, izpreminajoči se solnčni trakovi so prodirali skozi malo okuo in se kopali v zračnih praških. Nekateri žarki pa so bili tako pri-jazni, da so se vsedli na posteljo in poljubovali suho liee bolnikovo — morda zadnjikrat. A poslovili so se solnčni trakovi od bolnikovega obličja in tema se bori v izbi s svitlobo. Ptifije petje postaja vedno glasnejše in gostejše in kukavica zakuka v bližnjein lesu. Sestrica pa dobro sliši to kukanje in šteje, a našteje samo jedni Hkuku!" 81 H^^^^^^^^^^B Zvon je začel doneti raz visoki zvoiiik. ,,Zdrave Marije" zdaj ne zvoni cerkveiiik, saj je še le odzvoniJo. Zdi se pa, da zvoui tako: nBolan leži, milo ječi, Duhovnika k sebi želi." In še večkrat se je zvonilo naslednja dva dni, samo malo drugače. B—c.