LISTEK. Vojm fspomiisi (Janug Golec.) (Dalje.) Pri tem povelju so se naša že v komaj okušeaem veselju oglajena lica nagrbanfeila v vojne gube trpljenja in bridkosti. Po tej zapovedi ni nobeden več govoril z jezikom, šepetali smo si o biču usode s pogledli in pretrganimi vzdihi. Desnice so zgrabile na toži8no no6 mesto za oljko blagoslova za orožje magfievanja, klica po krvi in stnrti. Iz sto in sto ust se je izvil vsklik: ..Prokleti Rus! Vsaj to noč bi nas naj pustil v miru!* Mesto svetonočnih lufiic in milega, polnočnega zvona je bliskalo no mestnih ulicah iz pušk in ropotaje drdralo iz strojnic. Krogle so švigale in sikale kot stnipene ka5e. Krik napadalcev in braniteljev je zakopJil mir in čar sv. božične nofii. Temna je biia tn nofi, da se ni videlo za ped dalefi. Povsod nam je puhtel pod nos vzdub smodnika. Grozno vpitje iz moškib prl je moralo jiresuniti in drniti najve6.jega junaka. Prva božifina nofi na bojnem poiju je bila za naŠ polk nekaj nepopisno krutega in neusmiljenega.Izginil ie iz naSe srede komaj vsaj v upu za eno sv. noft objeti angel miru in zainahnila ,je po nas — smrt z gromom in krikom. Veliko, prevefi moško votaŠkdga cvetja je zmrznilo ono nofi v mrazu smrti! Regiment se je lotil protinapada v neprodirni temi z dvema bataljonoma. Sovražnik se je sioer uraaknil, a od dveh bataljonov je ostalo malo — malo! TaJvo presunljivo žalostne božifine nofti do tedaj nisem in ;e tudi ne bom doživel. Plakala pa bode ravno na marsikatero božifno noč marsikatera slovenska mati pri spominu, da jej je sv. 1100 vojnega leta 1914 — smrtno ugrabila ljubljeneKa otroka. Odslej smo se umikali vsak daii, neprestano zapleteni v srdite boje, ki so nam izmozgavali in požirali zadnje mofii. Rusi so pritiskali za nami z za nas nezmagljivo močjo in silo. Pobegnili smo pred silovitim sovražnikom nazaj v bližino Bardiowa, odkoder smo bili začeli naše prvo, zmagovito prodira- nje. ki se je pa konCalo zo|)et z usodepolnim umikom. Naš polk je Štel tedaj le še 90 za boj sposobnih mož. Poslali so nas na ogrsko-gališko mejo v vas Zdynijo, da si opomoremo od prestanih naporov in nadomestimo izgube s svežimi močmi iz domovine. V selu Zdynia se je nastanil na5 štab zopet v župnišču. Gospod pleban ie bii nek.jp kot politiften osiiml,ienec spravljen na Štajerskem. V žiipiiiSču smo našli le še n.iegovo blago drnžino. Tukaj smo obhajali zaton staregn leta 1914 in vzhod vojnosre6np.ua letn 1915. Leto 1914 liam je podnln v slovo VošPeno mrzlo-smrtno roko. Bilo ie prvo leto te svetovne morije, na katero bode priklepalo vsakega, kateri ga je preživel, nfišteto, po ve^ini samih res žnlostnih spominov. Saj nam je ravno to le-tn ;'0!7oltni1o vslerl vojno neizVnSenosti cvet voiaštva,s katerim bi se lahko upali osvojiti danes ves svet.Gališka zeml.ia nam krije junake, Td so koprneli zdnSo in telom po — zmagi, a ie niso okusili na temsvetu. Vendar iz grobov tisofierih sinov slavne Avstrije nam je pognala lavorika vojne izkušnje, ki se je razrasla danes v mogočno drevo, katera krilati zmagovito po širnih planjava-h tedaj še nepremagljivega Goljata — Rusije. Vojno šolo smo sicer plaoali z obUno krvjo naših krepko-svežih fantov in uiož. Zahvaljen glavar vojskinih trum, da se ni ta junaška kri vsesala v zemljo bojnih poljan brez zmage in lavorik. Mi smo se ufeili iz knjig in prebirali črke, pisane z lastno iVrvjo; a ravno za ta krva,vi nauk, ki nam je priboril zmago, nas zavida in nas bo še v tisočletja ves svet! Res, trpeli smo v prvem vojnem letu ve5 nego je smrt v firni zemlji. Zavidal sem tedaj vsakega tovariša, ki je padel, je bil vsaj rešen muk in gorja. Danes Vam pa povem: Ni ga za vojaka lepgega ob^utka, nego je rajska zavest — zmage! Zmaga vojnega leta 1915 je še pri življenju ostalemu vojaštvu nailepSa kolajna za vse prestalo zlo. Taisti, ki služi kot vo.jak na fronti od poSetka do danes, bo Sutil v srcu dn smrti prozen prepad, ki zeva med zavest,10 — — poraz — — zmaga! X. Bojl v Karpatlh. V vasi Zdynije smo se ]X»slovili od najbolj krvavega vojnega leta, kar jih beleži zgodovina, od za nas tolikanj pogubo- in smrtonosnega leta 1914. Podalo nam jc v pozditav svojo svožo roko zraagonosna leto 1915. Vendar prvi pozdravi tega leta so bili le* deno mrzli. Snežilo ie neprestano no6 in dan. Snepu je padlo do pasa na debelo. Nas še tedaj ni veliiro slragila ostra ziraska sapa: saj smo bili nastanjeiu Smrtfttreho, pri gorkih, ogromno velikih, gagatcu ko- Višje poveljstvo nas je pustilo v miru, dr JožJ^'Jemo' ^0 d°kra pogrejemo do kosti pre- jt>. ie VJAi polk je posedai komaj 90 za boj sposobiiih vu i tem pergišftem, s temi zadnjimi ostanki &e na- i^ioer neprizanesljivi predstojniki niso vedeli, ka.j početi. Uživali smo radi tega mir in odpočitek celih 20 dni, dokler ni zadelal naših zevajočih vrzel uov maršbataljon iz domovine. , V onih 20 dneh oddiha v gostoljubiieui župnišČu smo obilno spali, dobro jedli in si kratili kilametre dolgega časa z vsemi v zimi mogočimi zabavvr-ii. Smo se sankali in kepali kot šolski fantalini. Jasna kačal To preklicano otroSje obmetavanje s snegorn bi bilo skoro končalo za me s priporom med samotnimi štirimi stenami. Skupno z nami pod isto streho je stanoval v vojni nepotrebna pijavka btigadir, rudeftehlači generalmajor Hausstein po imenu in pismu. Gcrspod proklasto dolge rasti, starikavo inrklega pogioda in Se bolj starostno sitno zarlrezastegia srca. Bog inu ne zameri njegovih sitnosti za vefeno, ker je že uekaj mesecev pod grudo! Prav odkrito povedano: tega Kot fižolovka tanko zraslega genorala ni maral prav uikdo. Bil je tx)lj na ozko zaplankanega duha, pa siten še bolj kot <iolg ter ^irok. Jaa sem telehil kmalvi po najunem medsebojuem spoznanju v prepad njegove generalske nemilosti. 18 stotnikom Franclom sva se vedno mert^eboj naoukavala, ruvala, pretepala in suv;'!h. Nesrečain neprevidnost ste hoteli. da sva se, pozabivSi na generala, zgrabila za Šalo ravao nred vrati njejzo\o sobe. Pri tem razposajenim ravsu iae je porinil moj tovariš malo preveč nebratsko, prevefe na "iolgo, cla sem priletel z vso silo v gencralo^a vrata No, zaf.ah je tudi odjenjal pri tem pritiski: z celim telesom in jaz sem se znašel pred saai.ui generalom: a i>o na nogah ali stolcu, ampak na krbtu s po tleh zloženimi udi svojega rojstva. Sem >e pobral bliskoma, da jo urežem na prosto; pa držahi rae je geuei'aiska roka in veleval mi je generalsk; glas: ,,Stoj, predrznešl" Sem se izpovedal do pičce pc resnici gospodu, ki mi ni nič kaj prav verjel. Vsi svetci božji in moja pomilovanja vredna kolena! Več kot jedno uro je me gospod žehtal ter jjjral z ukori in dohrinii iianici za v prihodnjost pametnejšega vedenja. Seveda, da sem držal pri tej generaisvi pridigi roke, roge in celo telo v onih legah, ^i iiin pravijo vojaki: Habt acht! Nad jedno uro sem se ravnal kot sveča, ua me*je klolutal general z jezUsom bolj .skelefio nego so nekdaj Judje Kristusa. Francl se mi je posiuilial pritajeno pred vrati: jaz sem •..>*> trpoi pekieiiSKo nnike iia duši in na telesu. Od tedaj sem se ogibal gospoda genevala že pri prvem voglu, da se ne bi sreftala šele kje pri fetrlem. Toda ves moj skrboa beg in ogib nista pomagala. Sešla sva se zopet nekeg:i popoldne v jirecejšnji daljavi. Kepali smo se vsi s snegoir. od gospoda obersta do moje razposajoaosti. Tokrat sem 'mel pa kar štiri nasprotnike, ki so lučai\ v mene sneg od vseh štiri strani. Branila mo je 1p še plotova ograja, ograja, sit^er lii me bili naant/flli nasprotniki v ljutoati boja s siie^om. Pri navalu na plot go sovražniki upili i;i pre- več zmagoslavno kričali, da so ti burni hura-klici iazdražili generalsko uho. General je stopil niojiiii snernim neprjjateljem za nrhet. Brž ko so ga ti zapledali, so se razpršili na vse strani. Jedini jaz nisern videl gospoda preko ^iOia. Smatrai sem bliskavi pobeg svojih »asprotnik^ v kot za me nevaren ma\ever. Pazno sem se ozirat naokrog. Plotu se je bližaJ radovedno general; a jaz sem menil, da se p!.->zi naš gosj)od oberst. Sem sa:;i:;] kepo prav na trdo in zadel kot nikoli prej in ut, sloj samega generala v glavo, da sem mu zbil z gi.ive v sneg visoko, trdo in Svetlikasto sivo generalSta! i;-) kapo. Si lahko mislite, kako mi je gospod zameril na (^uhelo ta sneženi potip po {.'O-itra.jki glavi. Sem trf'il, da sva se srečala za ototom pomotoma; gener*al \)i* je sikal, da sem lopov, ki rau je zaiatil kepo suega vedoma ter nalašč. Toj hu.jša je bila zamera, ker sein ga pobožal s sncc;oui jaz kot duhcvnik. ki l)i moral znati: kaj da je general in njegova močll F^ar za plotom in v snegu mi je d>ržal raport tor mi I risadil 14 dni samote v .i«ji1.ni družbi štirih, golih, molčečih sten. Gotovo bi se bil braki' z duhovnikom tolikc priporofiljivo samoto, da se ii pote<z<:i] za mo.jn proslost naS gospod oberst. Na to vi^jo priprošnjo mi je spregledal general zapor za prvi^ m zadujjiS. Izpremenil pa je odpuščeno zaporno kazt3;i v pismeni ukor, ki se je vlekel preko cele pol polo paoirja in so ga fti» tali vsi častniki pri polku. Tudi io S3m odpnsiii danes že mrtvemu generalu; pa dobrt so mi le zdi, da sem vsaj enkrat v življenju potipal malo — generalsko glav©! (DtJ|« prih.J