Štajerski dež. zbor. XVI. seja 13. okt. Poslanec Barnfeind vpraša vlado, kaj da misli storiti, da ne bodo hranilnicev prihodnje od vloženih denarjev več dajale v trgovino bankam in drugim denarnim zavodom, kakor je po štatutih dovoljeno. Posla- nec poveda, da je vsled denamega poloma več štajerskih hranilnic, med temi tudi ena na gornjem Štajerskem veliko z g u b i 1 a , ker so denarui zavodi, pvi kterib so hralnice s svojimi velikimi vlogami dobička pričakovale, naenkrat sapo zgubili in na kant prisli. Zneski, ki jih je marsiktera hranilnica banki v trgovino izročila, presegali so po desetkrat reservni fond, kar bi po štatutih ne smelo biti. Ker so v tem oziru p o 1. gosposke svojo dolžnost zanemarjale in na hranilnice premalo pazile, zato stavi dvoje vprašanje do vladc. Graškeniu svenj. zastopu se dovoli, da sme za 184.000 gld. vrednostnih reči državi dati v zastavo za to, da prevzame pobiranje vžitnine. — Postava zastran lovskega počitka se odloži dotle, da dež. odbor obstoječe predpise gled. cenitve in povračila divjaških škod pregleda in v prihodnjem zasedanju poroča. — Potrdi se sklep računov od leta 1873. D ohodkov bilo je za 4 mil. in 752.126 gld., stroškov bilo je za 4 mil. 573.266 gld., toraj je ostalo v kasi 178.890 gld. Sklene se prošnja do vlade, da ne tirja od dežele več kot 200.000 gld. za to, da tebniko v svojo upravo prevzame, kakor se je tudi v drž. zboru v preteklem zasedanju odločilo, da je to za štajersko deželo, ki toliko za šole stori, cel6 zadosti. Tern bolj se je čuditi, da vlada zdaj, 100.000 gld. v e 5 tirja. Navzoci minister Stremayr je pri glasovanju — zoper svoj predpis in za predlog odborov glasoval! — Mestni srenji celjski dovoli se pobiranje krajcerjev od najemščin na 5 let. XVII. in poslednja seja 14. okt. Ker je že prej napovedano bilo, da je s 15. okt. zborovanja konec, je šla v tej seji stvar na vso sapo, in ker je premalo časa ostalo, je mnogo stvari nere.enih. / Pred vsem je deželni predsednik, žl. K tt b e c k, na več vprašanj odgororil. — Na vprašanje Š n idrži.evo zastran zagrajenja savskega pobrežja, da se delo nadaljuje in bo na drugo leto dovršeno ; na drugo vprašanje zastran ustanovljenja službe okr. zdravnika v Brežicab, da se vlada za to ravno pogaja, pa še ne ve vspeha. — Na vprašanje H.-Purgstalovo zastran vladnega nadzorovanja pri stavbab, da vlada za nerednosti ve in jih po postavi tudi kaznuje. — Na vprašanje Hermana zastran vravnanja Drave od Ptuja doli odgovori, da že leži načrt za to pri dež. odboru v potrjenje. — Na vprašanje Biirnfeindazastran podaljšanja obroka za reklamacije proti cenilni tarifi odgovori, da vladi postava brani (?) podaljšanja pridobiti in da za Stajersko postave spreineniti treba ni. — Seidlna odpravi s tem, da bo vlada po najnovejši postavi od 25. maja t. 1. štolnino postavno uredila. Vprašanje Ba rnfeinda v prejšnji seji zastran ostrejše uradne protipazbe pri branilnicah se resi z obljubo, da boče vlada skrbeti za to, da ostanejo branilnice dobrodelne naprave za ljudstvo. — Potem poroča posl. dr. Lip o vstanoTljenju živinozdravniške šole v Gradci ter dokaže, da edina šola na Dunaju ne zadostuje, marveč jih je več treba; da hoče dežela nekoliko stroškov prevzeti, da pa vlada premalo pomoči ponuja. Predlaga toraj, da se naj dež. odboi zastran vstanovitve živinozdravniske šole v Gradcu na državne stroške proti primerni deželui pomo6i z vlado pogodi. Ob enem nasvetuje, da se ravnatelju podkovalnice in živinske zdravilnice letna plača od 800 gld. na 1800 počenši od 1. okt. 1874 poviša. — Po nekterih ugovorih sesprejmeta oba predloga. Amen zborovanju je bil sklep, da se primanjkljej deželnib stroškov za 1 mil. 805.061 glcL polovi po 38 procentni obkladi vsega direktnega davka z vsemi deželnimi dokladami vred.