Posamezna številka I Din, mesečno, če se spre jema list v uoravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošt! dostavljen list 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru -POISEHEEJSK.! VENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. št.b/III Telefon št 2050 in 29% — Rokopisi se ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Liubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Kje je nemšhi čudež? Naša nemška narodna manjšina se je Hitlerja prav naivno razveselila. Kar zadržati ni mogla svojega veselja in njen tisk ga je zlil v prav romanske naslove, kakor je bil »Nemški čudež« (»Un miracolo«), ki se je prikazal najprej na nekem nemškem listu v Sloveniji in končal v osrednjem glasilu nemške manjšine »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu. Kot glasilo, ki se bori za spoštovanje pravic vseh narodnih manjšin, torej tudi nemških, pa pravimo mi: Zma-ga lašistične ideje v Evropi bi prinesla smrt narodnim manjšinam, smrt tudi nemškim. »Deutsches Volksblatt« toži, da jugoslovanski tisk ne privošči nemški manjšini veselja nad zmago Hitlerja; sai je vendar naravno, da se Nemci v Jugoslaviji radi svoje pripadnosti k veliki nemški družini veselijo prerojenja nemškega naroda v narodni državi, kakor bi se tudi Jugoslovani v Italiji ali v Avstriji veselili narodnega prebujenja v Jugoslaviji. Da bi mi bili prav v teh čmernth časih tako egoistični da ne bi privoščili Nemcem malo naivnega veselja? Tega ne, toda kljukastih križev po jugoslovanskih šolah in resničnega ire-dentizma, ki se v zadnjem času pojavlja na naši meji, vendar ni mogoče trpeti. Tudi naivno veselje naj ostane v jugoslovanskih mejah, sicer ta politična naivnost zgubi svojo nedolžnost... Na vsak način je veselje nemške narodne manjšine pri nas naivno. »Hitlerjeva vlada bo s spojenjem vseh tvornih sil zopet dvignila nemško ime v svetu do nekdanje časti. Kdo bi mogel potem Nemcem v inozemstvu zameriti, ako čutijo in sc zavedajo, da se je njihov ugled pred njihovimi sodržavljani dvignil? se vprašuje »Deutsches Volksblatt«. Mar preudarni Nemci v inozemstvu res čutijo, da se je njihov ugled dvignil po prihodu Hitlerja, po njegovem divjanju proti Židom, proti »pozicijskemu tisku, proti opozicijskim strankam, proti slovitim nemškim učenjakom in pisateljem, po enostavnem ropu premoženja strokovnih organizacij, po poteptanju vseh pridobitev moderne civilizacije: svobode vesti, besede, zborovanja in osebne nedotakljivosti? Mar se je ugled Nemčije dvignil po hrupnih protinemških manifestacijah v Ameriki, na Angleškem, v Franciji in po vseh ev ropskih državah? Ali ni bolj verjetno, da se je ivet postavil na stran preganjanih Nemcev, na itran Chamberlainea, Daladierja, kardinala Ver-diera in drugih, ki s Poincarčjem trdijo, da je Hitler vrgel Nemčijo za 500 let nazaj? Ako bi mi gledali na Nemčijo samo z ožjega egolj slovanskega nacionalističnega vidika, potem bi privoščili Nemcem ne enega, temveč vsaj dva Hitlerja. Želeli bi, naj Hitler prekosi v vsakem pogledu Viljema in Mussolinija, naj vsako leto zgradi vsaj eno 10.000 tonsko ladjo in zabije v n|o čim več nemškega kapitala in čim več grižljajev nemškega delavca, da nemška gospodarska eks panzivnost čim bolj opeša; kajti Hugenberg s svojimi »Ufami« in njegovi železni bratci so nam bolj nevarni, kakor žarometne parade na nemških vojnih ladjah 1. maja. V našem interesu bi bilo, da bi Hitler uklenil vse pridobitne sile nemškega naroda v obroč fašističnega sindikalizma in tako ustvaril poleg dosedanje državne birokracije, ki je tudi v najmodernejših državah še vedno prepočasna, še eno, samo zato, da bi po Mussolini-jevem zgledu postavil mehke stolčke za tisoče svojih pomagačev, ki se bodo seveda borili proti ,.. korupciji. Ti bodo tudi ustrojili nemškega de lavca in s paradami dvignili njegovo produktivno silo. Hilterja l&po prosimo, naj vendar ubije vso zasebno pobudo! Zcnačiti in poenoličiti je treba na vsak način vso nemško kulturo. Hitler mora odsloviti vsaj še nekaj stotin nemških učenjakov in postaviti na njihova mesta toliko častnih doktorjev, patentiranih s kljukastim križem; glavno je, da se veda in znanost izenačita, četui temi. Tudi roman in pesem na kopito s kljukasfimf' kavlji! Kajti za ekspanzijo nemškega naroda tn za njegov ugled po svetu so gotovo več napravili razni Einsteini, Manni in Ludvigi, kakor morda general Schliefen, avtor načrta za pohod proti Parizu! Želeli bi tudi, da vpreže Hitler vso znanost, knjigo in tisk popolnoma v svoj voz, da nemški narod popolnoma zapre od sveta po Mussolinije-vem zgledu in da ga v temi pripravlja na dan osvete. Zakaj zadnja vojna je pokazala, da svetovno javno mnenje še vedno mnogo pomeni, da se pravica ne da monopolizirati niti s pomočjo najmodernejših topov in da ni Bog na strani Viljemov, ki ga po nemarnem kličejo za pričo. Toda mi vsega tega Nemcem ne privoščimo, kakor tudi ne privoščimo narodni manjšini v Jugoslaviji trenutnega veselja nad Hitlerjem, ker ne gledamo na razvoj dogodkov v Nemčiji z vidika golega narodnega egoizma. Slovanski narodi se še vedno čutimo člane velike evropske družine, zato nam je njena usoda, kakor tudi usoda nemškega naroda pri srcu. Prav dobro se zavedamo, kam bi privedli Evropo pro-povedniki narodne nestrpnosti in skrajnega nacionalnega egoizma. »Deutsches Volksblatt« citira izjave narodno socialističnih voditeljev, ki so bile zapisane v manjšinsko revijo, še preden so prišli ti na vlado; njihovo gibanje, da sloni na poveličevanju plemenske čistosti in lastnega naroda, zatorej dosledno tudi priznavajo drugim narodom pravico, da spoštujejo sami bese in goje lastno kulturo. Toda »Deutsches Volksblatt« pozablja, da so to samo izjave, besede, medtem ko je Hitler prav te dni zatrl vse kulturne in gospodarske pridobitve Lužiških Srbov, ukinil njihov list »Serbske Noviny« ter kratkomalo zaprl vse njihove voditelje. Še ti preostanki slovanskega naroda v nemškem morju so torej Hitlerju na poti. In kaj ie naredil Mussoiini z narodnimi manjšina- Kralj Aleksander v G. Milanovcu Njegova beseda pri otvoritvi šole Gornji Milanovae, 7. maia. AA. Danes je bila v Gornjem Milanovcu na izredno svečan način posvečena nova ljudska šola kralja Aleksandra 1. Ta posvetitev se je izpremenila v veliko ljudsko svečanost in v iskrene manifestacije za Nj. Vel. kralja, ves kraljevski doni in za veliko Jugoslavijo. Nj. Vel. kralj je danes prvič obiskal Milanovae in s tem svojim obiskom poča&til današnjo kulturno proslavo. Ze ob 8 zjutraj so oznanjali streli s topov prebivalstvu, da bo danes velika narodna veselica in kulturna proslava. V Gornjem Milanovcu so se zbrale ogromne množice iz bližnje in daljne okolice, da izkažejo svojemu ljubljenemu kralju vso svojo ljubezen in udanost in da se mu zahvalijo za njegov prihod. Ob 9.30 »o prispeli v Gornji Milanovae predsednik kr. vlade dr. Sr9kič, predsednika senata in narodne skupščine, mnogi senatorji in narodni poslanci. Ob 11 dopoldne so gromki topovski streli naznanili, da prihaja kralj. Nj. Vel. kralj se je pripeljal v Gornii Milanovae v odprtem avtomobilu. Spremljal ga je adjutant general Pavlovič. Pred mestom ga je pozdravila sokolska konjenica in narodna konjenica 7, zastavami. Sokoli so bili v svojih krojih, kmetje pa v svojih ljubkih narodnih nošah. Sokolsko konjenico je vodil starešina dr. Dušan Stefanovič. Ob otvoritvi šole je imel kralj na prebivalstvo sledeč govor: Dragi moji Rudničani! Z istim ziidovoljslvom in z istim ponosom, ki sem ga vedno čutil, ko sem med svetovno vojno prihajal k vam v vaše hrabre rove in z vami skupaj preživljal tiste dneve trpljenja in slave, sem tudi danes prišel med vas. da z vami skupaj proslavim ta vaš dan svečanosti in radosti Iu na podnožju vašega ponosnega Rudnika, ki je priča uaših junaških borb in naše požrtvovalnosti. S tem delom Šumadije je 7.vezan spomin na naše legendarne vstaške dneve in na našo najnovejšo preteklost, na našo slavno rudniško ofenzivo, ki je dokazala, s kako ogromnimi moralnimi silami lahko razpolaga naš narod v obrambi svoje svo- bode in svoje domačije. Ta sila je izpremenila naš umik pred silno sovražno poplavo v neodoljiv protinapad, ki ga ni nihče pričakoval in ki je zmagal. To je bilo kmalu po deklaraciji kr. srbske vlade in niške narodne skupščine, ki je proglasila borbo za osvoboditev tako Srbov, kakor Hrvatov In Slovencev. Rudniška zmaga nas je okrepila in nas pre-šinila v tej najtežji preizkušnji z vero, da bo prišel dan, ko se bo ponovila naša velika ofenziva in ko bosta niška in krfska deklaracija postali stvarnost. Bogu bodi zahvala, to se je .tudi zgodilo. Po težkih in dolgotrajnih borbah smo naposled prišli do osvobojenja in zedinjenja. V borbah za kraljevino Jugoslavijo vi niste bili zadnji, bili sle vedaio v prvih vrstah. O tem sem se neštetokrat sam osebno prepričal. Odtod prihaja, da ste tudi sedaj v miru vedno pripravljeni na nove žrtve, če so le potrebne. Ta vaša pripravljenost je zato tako zgledna in zasluži vso pohvalo, ker se druži z neposrednimi potrebami glede splošnega napredka in dviga teh krajev. Vi, ki ste, braneč narod in svobodo, vedno živeli lako rekoč z mečem v rokah in v pomanjkanju, zaslužite, da v naši veliki narodni državi zdaj začenjate razvijati svoje sposobnosti v smeri vsestranskega kulturnega in gospodarskega napredka. Vaše prizadevanje za gradnjo šol je v |>opol-nem skladu s temi vašimi potrebami in nalogami. Med sredstvi, ki so potrebna za narodno edinstvo in splošno kulturni dvig je šola na prvem mestu. Naj bo zato la vaša pravkar posvečena šola tako kulturno in prosvetno ognjišče, ki bo vzgojevalo naraščaj v duhu slavnih pre Peking padel že tekom tega tedna Mandžurske čete so zasedle mongolsko pokrajino Dolo Nor. Za neodvisno Avstri:o! Halja zahteva slejkoprej revizijo Solnograd, 7. maja. AA. Kongres krščansko socijalne stranke se je končal z mogočno manifestacijo v festivalnem gledališču za Dollfussa in za svobodno Avstrijo. Hitlerjevska mladina je priredila sicer protidemonstracije, toda policija jo je kmalu razpršila. Socijaiistična in krščansko socijalistična vlada na Koroškem je sklenila razveljaviti povabilo na »Društvo za inozemsko nemštvo«, ki bi moralo itnef' - ." " oštne praznike svoj kongres. iJzlšca boks.'.«. list. ")er Tag« pravi, da je ta kakor istrski boks ' »lUike sedanjih avstrijskih go;podarit, • Dunaj, 7. maja. AA. Policija je zaplenila berlinsko izdanje Hitlerjevega glavnega glasila »Viil-kiseher Beobachter« zaradi članka »Avstrija in Lozana«. To je prva zaplemba nacijonalno socija-lističnega lista v Avstriji. Washington, 7. maja. V razgovorih med Roose-veltom in italijanskim finančnim ministrom Jun-gom je Jung načel tudi vprašanje revizije mirovnih pogodb. Jung je trdil, da je verzajska pogodba ustvarila velike nevarnosti za svetovni mir. Zato jo je treba bistveno izpremeniti. To pa ne pomeni takojšnje izprememebe. Potrebno je le načelno priznanje revizije. Friedrichshalen, 7. maja. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je poletel v južno Ameriko. Polet vodi dr. Eckener. Na zrakoplovu je 11 potnikov. Ob 2.20 je bil zrakoplov nad Lyonom, Ob 7 v Barceloni, kjer pa je samo vrgel pošto. mi? Kaj, ko počno Čehi in Poljaki z represalijami? Ne, od hipernacionalističnih gibanj si narodne manjšne nc smejo dobrega pričakovati. Zanje je rešitev v narodni strpnosti, v evropskih državah, ki jim bo mednarodne odnose narekovala prav narodna strpnost. V Panevropi bi bila idealna rešitev posebno za tiste narodne manjšine, ki so naseljene v sredi večinskega naroda in ne morejo upati, da bi se priklopile k svoji narodni državi. Narodnim manjšinam lahko kaj dobrega prinesejo samo politična gibanja, ki slonijo na narodni strpnosti in krščanski vzajemnosti posameznika kakor narodov sploh. Zato nič čudnega tudi če narodne manjšine ne morejo gledati na poraze socializma, ker je ta vendar podpiral vsa stremljenja za zbližanje narodov, s posebnim veseljem, še posebno ne, ker se ti porazi spreminjajo v zmago gibanj, ki jih navdaja strupena narodna mržnja. —ski. r Ostro postopanje proti ekstre mistični m strankam Dunaj, 7. maja. tg. Vlada je odredila proti komunistom silno ostre odr. lbe in dala včeraj in danes v nv.ogih krajih izvršiti racije, pri katerih je bilo v več krajih aretiranih skupno okoli 600 komunistov, med njimi več občinskih svetnikov. Tudi proti narodnim socialistom je vlada v raznih krajih izvršila akcije. Po tem, ko je bila izdana prepoved nošenja uniform so se narodni socialisti pokazali danes na Dunzju in na drugih krajih v belih srajcah s črnimi kravatami, ali v črnih srajcah s cilindri ali v Iraku s cilindrom. Policija je samo na Dunaju aretirala 110 narodnih socialistov. Innsbruck je proti krščanskim Heimwehrovcem Innsbruck, 7. maja. tg. Pri današnjem nastopu tirolskega Heimwehra v Innsbrucku je prišlo do zelo sovražnih noloženje celokupnega ameriškega naroda napram ravnanju z Židi v Nemčiji. »Newyork Times« pristavlja temu pod našlo \„in »Scharht se bo lahko prepričal, koliko stane protižidovstvo Nemčijo«: Sehacht Im» lahko precenil škodo, ki so jo nacionalni socialisti povzročili Nemčiji. i.ist pristavlja, da je slabo ravnanje z iidi dvignilo vse javno ameriško mnenje proti Nemčiji, da pa so državniki vseli držav prepričani, da je to ravnanje posledica nesposobnosti Hitlerjeve stranke. Nov predlog USA Pariz. 7. maja. tg. Kljub temu, da vladni krogi molče, je prišla v javnost vest, da je prišel iz okolice Roosevelta v Pariz nov predlog o vojnih dolgovih. \Vashington predlaga francoski vladi končno ureditev dolgov, in sicer po soglasnih informacijah več pariških listov v sledeči obliki: Celotna vsota dolga nuj se po odtegnitvi obresti mobilizira. Namesto 60 letnih plačil naj se naenkrat plača gotova vsota, in sicer tretjina te vsote v zlatu, druga tretjina v certifikatih, ki bi se takoj lahko spravili na trg, ostunka pa ne bi bilo treba plačati takoj, temveč naj bi se deponiral |>o posredovanju mednarodne reparacijske banke v Baslu. Kakor poroča »Intransigeant«, pri tem ne gre za »nov nn-črt«, temveč samo za sondiranje. Če bi se francoska vlada zanimala z.a predlog, bi ga Roosevelt nedvomno sprožil oficijelno. Današnji jutranji pariški listi še niso zavzeli svojega stališča o predlogu. Ker še niso natančno znani rezultati vvashing-tonskih razgovorov, je razpoloženje v listih neenotno in spremenljivo. Uspeli ameriške policije Newyork, 7. maja. AA. Iz llarvvicha poročajo, da je policija aretirala brata Cirila in Keneta Bučka, ki sta ugrabila malo Macmathovo. Otroka so morali starši odkupiti za 70.000 dolarjev. Policija je staršem že izročila ugrabljeno dete. Zločinca so našli v njuni garaži. Peta razstava jugostov. umetnikov Belgrad, 7. maja. 1. V navzočnosti umetniških krogov in zastopnikov civilnih in vojaških oblasti je danes knez Pavle s krajšim nagovorom otvoril peto pomladansko razstavo jugoslov. umetnikov Cetniške slovesnosti Kuma.novo, 7. maja. 1. Tu so se danes nadaljevale velike četniške slavnosti. Dopoldne je bila v Saborni cerkvi služba božja za padle četnike. Nato pa je bil blagoslovljen temeljni kamen za spomenik umrlim četnikom iz teh krajev. Na dan četniške prireditve je govoril tudi g. Kapua iz Ljubljane. Senzacionalen samoumor nemškega poslanca: Prišel je v konflikt s Hugenbergom Kiel, 7. maja. tg. Dopoldne se je v svojem stanovanju ustrelil 53-letni nemškonacijonalni poslanec Oberfohren. V zadnjih lednih ie bil duševno popolnoma potrt radi neresničnih in pretiranih govoric, ki so se širile o njem, in radi napadov v nasprotnih listih. Posebno ga ie bolelo da lastna stranka ni širila resnice o njem. Okoli tri leta je Oberfohren vodil državnozborsko frakcijo nemško-nacijonalne stranke kot izrecni zaupnik voditelja stranke Hugenberga. Radi krize v nemškonacijonalni stranki, ki je nastala spomladi 1930 pri pogajanjih za sestavo prvega Briiningovega kabineta, je od vodstva stranke odstopil grof Westarp, ki je pozneje izstopil tudi iz frakcije. Oberfohren je po nalogu Hugenberga prevzel nalogo, da vodi državnozborsko frakciio stranke. Do krize med njim in Hugenbergom je prišlo šele v najzadnjem času. Pred približno štirimi tedni ie bila pri Oberfohrenu hišna preiskava. Zato je Oberfohren potem odložil predsedstvo v frakciji in svoj poslanski mandat. Minister Hugenberg je takrat na seji nemškonaci-jonalne frakcije sporočil, da je vzrok za Oberfohre-nov odstop iskati v tem, da se je v pismih, ki so jih našli, izrazil proti Hugenbergu. Besedilo teh pisem se je na seji frakcije prečitalo zaupno. Ti dogodki so najbrže povzročili začetek duševne krize, ki se |e končala s samoumorom. Oberfohren je v preteklih letih odločno zastopal politiko voditelja stranke Hugenberga, zdi se pa, da je bil glede taktike stranke drugega mnenia kakor Hugenberg. Od tedaj so se začeli napadi na Ober-fohrena, o katerih se sedai govori v poročilih o samoumoru. Stiuu 2 »POMlDELJSM SLOVfclNhC . U. maja 1«33. Stev. 19. Za okrepitev slovanske vzajemnosti Zborovanje Zveze jugoslovansko-češhoslovaških lig Belgrad, 7. maja. 1. Danes je bil tu redni letni občni zbor Zveze jugoslovansko - češkoslovaških lig, na katerem je bil izvoljen odbor. Za tretjega podpredsednika je bil izvoljen dr. Egon Stare, po-idevodeči podpredsednik Jugoslovansko-češkoslo-vaške lige \/. Ljubljane. Ob koncu občnega zbora je bila sprejela ludi resolucija, ki zahteva: Odbor zveze Jugoslovansko-češkoslovaških lig / največjim navdušenjem pozdravlja pakt Male antante, izjavljajoč, da bodo Jugoslovansko-češkoslo-vaške lige, ki so osnovane prvenstveno radi kulturnega zbli/.anja, vedno pripravljene doprinesti čim več koristi k vsestranskemu utrjevanju vzajemnosti med bratskimi slovanskimi in z njimi prijateljskimi narodi. Odbor poziva vse češkoslovaške, jugoslovanske in ostale slovanske pravnike, p naj delujejo na zbližanju zakonodaje med Jugoslavijo in Češkoslovaško, kakor tudi med ostalimi slovanskimi državami. Odbor nadalje poziva našo vlado, naj izvrši recepcijo novega splošnega držav-i Ijanskega češkoslovaškega zakonika, s čimer bi bila dosežena na tem najvažnejšem pravnem področju enoobraznost prava in literature, s katero bi se položili novi dragoceni temelji za skupne zveze med obema prijateljskima državama. Občnemu zboru so prisostvovali iz Slovenije dr. Vekoslav Kukovec, dr. Davorin sen., dr. hgon Stare, G. Sev-čik. češkoslovaški konzul v Ljubljani, Govekar, Božidar Borko, Anton Ozvald in Pustoslemšek. Iz občnega zbora je bila poslana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, predsedniku češkoslovaške republike g. Masaryku in bivšemu češkoslovaškemu poslaniku v Belgradu dr. Fliderju. Trboveljska sla veki na Češkoslovaškem Češke Budjejevice, t>. maja 1933. S solzami v očeh so sc 3. maja popoldne poslovile trboveljske mamice od svojih slavčkov, ki so sc odpravili na daljno pot na Čehoslovaško. Prvi večji odmor je bil v Mariboru, kjer je mlade pevce prav gostoljubno postregla /■ brezplačno večerjo gospa gostilničarka Vlahovič. Šc enkrat ji na tem mestu prisrčna zahvala! Skozi Avstrijo smo potovali celo noč in dopoldne •!. maja. Priznali je treba, da so nam šle tudi tu oblasti v vsakem oziru na roko, tako da jc cela pot do Čehoslovaške razven par slučajev morske bolezni, potekla brez vsakih neprilik. Z nestrpnostjo so otroci čakali, da stopijo na bratska češka tla. Ko sc je popoldne še_ nebo, ki sc jc doscdaj držalo kislo in je pršilo, zjasnilo, je bila zadovolinost popolna. Med zvoki vojaške 4odbe sredi večstoglave pisane množice, z številnimi narodnimi nošami, smo izstopili pod ploho živijo« klicev na budjejcviški postaji. Po prisrčni dobrodošlici zastopnika Čehoslovaško-jugoslovan-ske lige g. prof. Vuge. po zdravici zastopnika pev-■ikc župe budjejeviške Stral.c, ter zahvalnem „ovoru g. sklad. E. Adamiča smo krenili med zvoki godbe skozi gosli špalir par tisoč ljudi r.a žc pripravljena stanovanja v Žižkovo vojašnico. Z neprimerno bratsko gostoljubnostjo in postrcžljhosl-jo so sc potrudili častniki I. pcšpolka, njim na čelu g. poveljnik polkovnik Fran Vovrc, da uslrc-žejo v vseli malenkostih mladim pevcem, l udi njim na tem n.estu prisrčna zahvala! Ob 5 zjutraj jc bila budnicn '. vojaško godbo, nato pa izvrsten zajtrk v častniški obcdnici. Razpoloženje je postalo prav domače prisrčno, ko so mladi pevci po lepih zahvalnih besedah vodje turneje, g. Zupančiča, zapeli par pesmi iz programa. Vsi navzoči so bili ganjeni do solz. »Slavček« pa jc dobil korajžo kot se spodobi za Trboveljčane. Dopoldne jc bila matineja za šolsko deco v dvorani Češke besede, ki pa jc bila žal veliko premajhna. Od nad 3000 prijavljenih je dobilo prostor Ic okoli 1000. Zato pa so bili ti tem bolj navdušeni. Več točk so morali slavčki dodati. Nato pa se je razvil po matineji na obširnem dvorišču > besede, pravi sejem, kjer so se veliko boljše kot spremstvo mladci med seboj razumeli in izmenjali misli in naslove. Prosti čas po kosilu smo porabili zu ogled narodne tovarne za svinčnike, kjer jc po ogledu vsak dobil ludi svoj na pamatku«. Zvečer ob 8 pa jc koncert v Češki besedi, in fanličev in dekličev ni strah. Razstava slovanskega ilustriranega tiska se prenese tudi v Jugoslavijo Praga, 7 maja. Razstava slovanskih ilustriranih listov, ki jo je organizirala Zveza slovanskih žena v osrednji knjižnici, se izpremeni v potovalno. Dne 17. maja jo bodo odprli žc v Brnu. Odtod jo bo izvršilni odbor prenesel v Poznanj in v druga poljska mesta Pozneje jo prenesejo tudi v Jugoslavijo. Kritike, ki so jih objavili listi, so v splošnem zelo povoline. Tehnično so na višku poljski in češkoslovaški listi; o Jugoslaviji 'rdi kritika, da ima mnogo zanimivih in tehnično dobro urejevanih ilustriranih listov . Pozornost je zbudilo veliko število listov, ki jih izdajajo ruski emigranti, in sicer v Franciji, na Daljnem vzhodu in v baltiških državah. Značilno je, 4a |e svoje ilustrirane liste razstavila ludi sovjetska Rusija, ki se torej še vedno smatra za slovansko državo. Razstavljeni so nadalje šc bolgarski in listi lužiških Srbov. Prav tem posveča javnost veliko pozornost, ker je bil zadnje dni na Hitlerjev ukaz zatrt ves lisk lužiških Srbov. NEDELJSKI SPORI Železničar (Maribor) : iliriia 1:0 (1:0) Ljubljana, 7. maja. Z današnjo tekmo med mariborskimi Železničarji in Ilirijo se je zaključilo tekmovanje za prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze in tudi vrstni red v labeli kar se namreč tretjega in četrtega mesta tiče se je v toliko spremenil, da pride Železničar na tretje, Ilirija pa na četrto mesto. Tudi zanimanja ni bilo posebnega, kar se je po-/.nalo na udeležbi, ki je mimogrede povedano, od tekme do tekme vidno padala. Pa ni čudno, vsaj ie tudi moštvo belo-zelenih pri tem prvenstvenem tekmovanju tako odpovedalo, kakor še nikoli prei. Res jc, da je imela Ilirija precej smole, vendar jc to ne opravičuje, kajti moč njene nogometne enaj-storice jc lako padala, da ji je v prvenstveni tabeli LNP prisojeno zadnje mesto. Tega ni nihče priča- strelov ni dobil razen onega, ki je prinesel gostom t zmago. Doberlet je boljši čuvar na tem mestu, j Berglez jc zadovoljil, je pa imel ž.e dosti in boljših dni. V Pavlclu je dobila Ilirija novega branilca, ki se jc še dokaj dobro izkazal. Unterreiter in Varčič v halfliniji sta bila se najboljši del moštva, dočim sc Dolitar na levici ni mogel tako uveljaviti. Napad je bil pa največja rak-rana tc enajstorice. llovar jc bil precej pod svojo običajno formo, Lašiča je danes spremljala smola, Zelenodolski bi se moral malo živahneje zasukati, je pa še vedno v oni slabi formi, katero jc pokazal pri zadnjih tekmah. Tudi podajanje je bilo netočno, neredkokrat nasprotniku na noge. Potek igre je pa ta-le: Prvi udarec ima Ilirija, ki že takoj v prvi minuti izsili korner proti Železničarjem, a ga nc zna izrabiti. Igra postane takoj odprta. V 3. minuti sledi zopet korner proti gostom, ki rodi ponoven korner, iz tega se izcimi še en korner, iz lega pa celo četrti, ki belo-ielcnini ne prinese nikake koristi. V <>. minuti diktiranega koval, najmanj pa njeni ožji prijatelji, ki so odšli ; kornerja proti lliri|i tudi gostje niso mogli izrabiti danes močno razočarani z igrišča. Nekaj jc treba ; V 9. minuti se nudi Železničarjem lepa prilika, a jo zastreljajo. Isto sc pripeti belo-zelenim takoj nato, ko so prišli pred gol gostov. Igra se po sredi igrišča, tako, da vratarja nimata kaj delati. V ukreniti v nogometu in to čimprej, ker to ni samo v interesu Ilirije, ampak vsega ljubljanskega in slovenskega nogometa. S takimi tekmami delamo veliko propagando contra nogometu in ko bomo odpodili zadnje prijatelje te športne panoge z naših igrišč, potem jih zlepa ne bomo mogli privabiti nazaj. Merodajni faktorji klubov, na vas je, da 23. minuti diktirano 11 metrovko proti Iliriji ubrani domač vratar, ker mu je streljana žoga tako rekoč v roke. Tudi korner proti Iliriji v 26. minuli, nc spremeni stanja. Isto je's kornerjema, diktiranima dvignete nogomet v svojih klubih, da ne bo Ljub- j v naslednji minuti proti Železničarjem, in v 28. minuti proti Iliriji. V 4f. minuti strelja levo krilo gostov na gol domačih ter postavi 1:0 za svoje barve. V 43. minuti še en korner proti Železničarjem in sodniška piščalka zaključi prvi polčas. V drugem polčasu imajo prvi udarec Železničarji. ki ustvarijo takoj opasno situacijo pred go-zrelo pozicijo. V 9. minuti sledi korner proti ;o-lom domačih. V 6. minuti zastrelja llovar nadvse ljana še naprej doživljala take poraze, kakor jih je v zadnjem času! Tekma kot taka ni bila nič posebnega, mestoma nam je nudila sicer nekaj lepih kombinacij ter napetih momentov. Z igro bi bili vsaj kolikor toliko zadovoljni, ako bi bilo več živahnosti, in bi vsaj nekoliko startali na žogo. Vse je bilo preveč ležerno, nikomur se ni kaj preveč ljubilo..Igra je bila sicer ves čas odprta, moči nekako izenačene, | stom, ki jim pa nič ne koristi. Minuto nato se le igrali so po večini po sredi igrišča in prav malo pred golom. Le proti koncu drugega polčasa je prešla Ilirija v premoč ter jc skušala izenačiti, loda to se ji ni posrečilo, četudi je bila vsa enajstorica v napadu. Kajti gostje pa so bili tedaj vsi v obrambi, dobro se zavedajoč, da bodo le na ta način odnesli obe točki v Maribor. Igra je bila vseskozi fair, lako, da sodnik gosp. Dolinar v tem pogledu ni mel težkega stališča. Malo po pol 4 se predstavita sodniku gosp. Dolinarju moštvi v naslednjih postavah: di isto z diktiranim kornerjem proti ijostom. ludi kornerja v 13. minuti ne znajo belo-zeleni izrabiti. V 24. minuti sledi korner proli Iliriji, toda žoga postane plen domačega vratarja. Tudi korner proli belo-zelenim v 26. minuti ne prinese gostom nobene koristi. V 31. in 33. minuti sledita dva kornerja proti Železničarjem, v. stanja ne spremenita. Domači pritiskajo in vsi napadajo, dočim je sla celotna enajstorica gostbv v obrambo. Prosti strel v 38. minuti jiroti Železničarjem ustvari nevarno situacijo prec! njihovim ;;olom, n jo razčistijo. Ui- Concordia:ISSK Maribor 5 : 2 (2 : 0) Maribor, 7. maja. Sedanji prvak LNP ISSK Maribor ie imel v gostih državnega prvaka SK Concordijo iz Zagreba. Na igrišču v Ljudskem vrtu je bila pred 1500 gledalci prijateljska tekma, ki je nudila dober in lop šport. Concordija je prišla v Maribor s svojo najmočnejšo postavo. Nastopili so Denič, Pavešič, Beloševlfi, Balič, Agič, L6w, Martinovič, Jazbec, Valjarcvič, Lolič in Babič. Kljub najmočnejši zasedbi je državni prvak le do neke mere opraviči! sloves, ki ga uživa. Gostje so predvajali lep kom-binacijski nogomet, toda moštvo ni podalo vtisa izgrajene celote. Napad je lepo osvajal teren, pred golom pa ie preveč okleva! ler je ostala tako marsikatera zrela pozicija neizrabljena. Krilska vrsta in obramba sta bili zelo sigurni. V celoti je igralo moštvo fair ler ie nad nasprotnikom absolutno prevladovalo. Maribor, ki je nastopil v postavi Guttmajer, Savo, Bcrtoncolj L. Kukanja, Hreščak, Gomolj, Zemljič, Bcrtoncelj II., Priveršek, Dušan in Miro je igral nekoliko boljše kakor v nedeljo proti Železničarju. Za trenutek jc enajslorica zelo lepo igrala. Pogrešali pa smo potrebno požrtvovalnost, član, ter odločnost pred golom, posebno pri napada, ki ie igral preveč raztrgano. Najboljša je bila \ napadu trojica, med tciu ko sla bila oba krilca slaba in ni imela napadalna vrsta od njih mnogo koristi. Krilcev pa Maribor sploh ni imel, ampak 5 branilcev, ki so igrali večinoma defenzivno Krilci so bili zelo slaba pomoč napadalne vrste. Najmočnejšo oporo so imeli domačini v izvrstni obrambi, ki ni popustila, niti v najkočljivej-.sib trenutkih. Njena ie zasluga, da jc bil rezultat za Maribor kolikortoliko časten. Igra je bila lepa in živahna. Težišče je bilo večinoma v mariborskem prostoru, proti koncu prvega in drugega polčasa pa sn prišli tudi domačini do besede. Goli so padli v prvem polčasu v 15. minuti po Marlinoviču in v 27. minuti iz prostega strela po Loliču. V drugem polčasu je streljal v prvi minuli uspešno Lolič in v peti minuti je znižal rezultat na 3:1. V četrti minuti je zabil četrti gol za goste Valjarcvič, v 14. minuti 5. Martinovič. V 23. minuti je postavil Bertoncelj z enajstmetrovko končni rezultat 5:2. — Sodil je gosp. dr. Planinšek zelo dobro in objektivno. V predtekmi je premagala mladina ISSK Maribora mladino SK Svobode za 6:0, Dopoldne je bila na igrišču SK Svobode prva verifikacijska tekma med SK Ptujem in SK Svobodo. Zmagala je Svoboda v razmerju 5:3 (3:1). V predtekmi pa je rezerva Rapida premagala rezervo Svobode 11:1 (6:0). Lahka atletika na pohodu Prvi lelošnfj millng v Mariboru Maribor, 7. maja. Ob živahnem zanimanju vseh prijateljev in ljubiteljev lahke atletike se jc danes dopoldne vršil na Rapidovoin igrišču lahkoalletični miting, ki ga jc priredil tukajšnji SSK Maraton. Dosegli so se sledeči rezultati: Tek 400 m: 1. Ferenščak (Maraton, Zagreb) 56.4; 2. Hofer (Rapid) 57; 3. Uratnik (SSK Maraton). Tek 200 m: 1. Gulmcicr (Maribor) 25.6; 2. Pipi (Rapid) 25.9; 3. Ferenščak (Maraton, Zagreb). Tek 3 km: 1. Grmovšek (SSK Maraton); 2. Štiglic (Rapid). Štafeta 800 400 200> 100 m: 1. moštvo Maratona (Grmovšek, Uratnik, Vidic, Lešanc); 2. Rapid; 3. Železničar; 4. Rapid 11. Tek 110 m preko zaprek: 1. Fika (SSK Maraton); 2. Lebner (Rapid); 3. Monderer (Rapid). Met kopja: I. Rudi 44.61; 2 Ribarič (Maribor) 3'} 69. Mat kladiva: 1. Rak (Železničar) 39.42: 2. Rudi iMaratonl 37.44; 3 Vidic (Maraton) 37.19. Met krogle: 1. Rak (Železničar) 11.34; 2. Vidic (SSK Maraton) 10.89. Skok ob palici: 1. Fika (SSK Maraton) 3 m; 2 Rak (Zel.) 2.70 m. Skok v višino z zalelom: 1. Fika 1.65; 2. Jeglič Vili (Rapid) 1.60: 3. Mclkuš (Maribor) 1.55. Organizacija prireditve je bila zelo dobra in v veščih rokah. Rezuliali .-o za mariborske razmere zelo dobri. Lnbkoatlelska sekcija SSK Maratona pa je ponovno podala dokaz, da razpolaga z odličnimi močmi, ki prvačijo v Mariboru zlasti v j>a-nogi skokov, tekov na dolge proge, pa tudi nekaterih metov, kjer so Maratonci zasedli, če ne prva, vsrj druga mesta. Vrhovni sodnik je bil dr. Jett-mar. tehnični vodja Smerdelj, stnrter Bergant in sodniki FNcher, prof. Cestnik in Bajgott. Helgrud. 7. maja. I. BSK : Varšavljunka 4 : 0 (d: (t). — Nogometni tekmi je prisostvovalo okoli 2000 gledalcev. Igra ni nudila posebnega užitka, ker je Varšavljanka igrala zelo slabo. Solija, 7. maja. I. Reprezentanca Bolgarije proti reprezentanci Madžarske -1:2 (4:1). Sfžcci: Jugoslavija 4 : i Zagreb. 7. maju. ž. Jugoslovanska reprezentanca je v Curihu igrala s Švicarji nogometno tekmo, ki je končala s 4:1 (2:1) za Švicarje. ITALIJA : ČEŠKOSLOVAŠKA 2:0. Kircuzc, 7. maja. ž. Tu je bila mednarodna ieknia med Italijo iu češkoslovaško, ki je končala /. 2:0 v korisi Italije. Italijani so igrali zelo sirovo. Manlred Sburumn: Italijanska zgodba Pokadilo sva zadnje cigarete in stopila s kle cuvimi nogami k izhodu. Krčmnr jo zehaje nosil mizo iu stole v hišo, kajti bila sva zadnja gosta. Prezirljivo jo gledat za nama iu pljunil v kot. Roko v roki sva so gugalu počasi ob Tiberi navzdol. Ulice so spole. Naslonilu sva se na obrežno ograjo in opazovala plešoče zvezde nu vodni gladini. Vse je bilo tiho. Tuni doli se je zibal čoln na rožljajoči verigi. Trdi koraki dveh karabiner-jev so ine nekako naravno spomnili, du nimuiu nobenega denarja več v žepu in da je malo verjetno, da bi ga v kratkem spet kaj videl. V hipu — kakor je to navadno — sem se streznil in glavo globoko jiovesil, lako da jo Giacojno to v svoji hrupni voselosti kaj kmalu zapazil. Imaš že mačka? se je režal. Pri vas mato-meščanih mora bili zmeraj vse v redu , sicer se ne počutite dobro! Grenko-sladko sem so nasmehnil in zehal ob misli, da bom moral peš prehoditi vse mesto, da pridem domov. Stanoval sem pri Pinoiu, v majhnem penzijomi. To jo bilo kaj daleč od Tibere in vrhu tega mi še pot ni bila preveč znana. Opomnil sem, dn bo treba iti iu som Giačomu nudil roko v slovo, kajti v njegovi družbi bi gotovo nikoli ne prišel domov. ('o bi človek zdaj imel avlo! sem vzdihnll. Saj jih je dosti — li vendar ne boš hodil domov! je odvrnil Giuconio s presenečenim obrazom. Ne, moj dragi, je nadaljeval, zdaj si bova najela neko motovilo, malo si bova šo ogledovala mesto in potem te popeljem domov. In odkod li bo denar. Giacomo? Denar, ha, ho! je bušil v hrupen smeh in si pri tem tolkel bedra. Ne, denarja nimam, se bova pač peljala domov brez denarja! Ko sem ga pogledal kakor dn sem nenadoma prišel ob pamet, jo dejal: Slaviš eno steklenico, da se bova zdaj peljala domov kakor dva grofa, ne da bi plačala najmanjšega cenleziinu? Po dolgem premišljuiiju sem stavil. Prešerno • mi je stresel roko. Moja radovednost je bila močnejša od mojega dvoma. Ze me je zagrabil zn rokav in me potegnil s seboj. Kakor vselej, tako seni ludi zdaj imel občutek, da se mi no more v Giaco-movi družbi zgoditi nič hudega. šla sva čez široki Tiberin most. Nu drugem bregu je bilo polno taksijev. Giacomo jo /. ošabno kretnjo mignil. Pridrvel je leji avlo. Vstopila sva in se odpeljala. Meni ni bilo prijetno ne v srcu no v žepu. Da bi se brez cvenkn vozil v krasnem avtomobilu ne samo domov, marveč še na majhen izlet, se mi še v mojem življenju ni primerilo. . Giuconio so jo vrgel v naslanjač kakor kak petrolejski bogateč, švignili smo mimo zaročili obločnic — nisem so mogel upirali tej pustolovski vožnji. Giacomo jo to početje zasnoval, torej bo moral bili tudi sani odgovoren za vse nasledke. Hiše s krasnimi pročelji, šumeči vodnjaki, cestne železnice, vse je kakor v snu drvelo mimo nas. Čas je tekel prehitro. Nenadoma je voz obstal pred Španskimi stopnicami, pred ciljem naše vožnje. — Hitro sem izstopil iu srce in i je bojazljivo utripalo. Mislil sem, da bo tudi Giacomo naglo zdrknil ven, da bi jo hitro odkuriln. A njemu so ni mudilo. Mirno je prebral ceno za vožnjo in začel nerodno kakor debeli gospodje — vleči svojo lislnico. Pcr bacco! sem ga zaslišal kleti. Skočil jo zelo vznemirjeno iz voza. Luč!" jo zakričal ncnndoma. Hitro prižgite luč dajte mi vžigalice! Bankovec za slo lir mi je padel v vozu na Ila. Preklicano — hitro, hitro! šofer, nič. manj lopovski kakor Giacomo, jo pritisnil na motor in oddrvel z namišljenim sto-lakoni. Zmagal sem! jo zaklical Giacomo in me spremljal po stopnicah v moje stanovanje. Vidiš, lo se pravi usodo popraviti, corrogore a fortuna! Delo slovenskega Sazarisda Lajkovac, 7. maja. 1. Danes je bila tudi slovesno posvečena kapelica podružnica župne cerkve slovenskih lazaristov na Čukarici. V Lajkovcu stanuje 43 katoliških družin, med njimi je tudi nekaj slovenskih. V cerkvenem pogledu je bil la kraj precej zanemarjen, dokler se ni pričel zanimali zanj lazarist gosp. Tumpej, ki je služil vsako nedeljo službo božjo. Oltarni kip sv. Jožefa je poklonilo za kapelico Apostolstvo sv. Cirila in Metoda iz Ljubljane, za kar se mu katoličani iz Lajkovca tem potom iskreno zahvaljujejo. Za utrditev vzajemnosti. Belgrad, 7. maja. I. Z današnjim brzovlakom je odpotovala iz Belgrada gdč. Kristič, katoliška čas-nikarica iz Londona. Poizhušen santoumor Okoli 18.30 se je na Dolenjski progi v bližini Orlove ulice vrglo pod vlak mlado dekle, ki sta jo spremljala dva fanta. Eden jo imel toliko prisotnosti duha, da jo je o pravem času potegnil s proge, sicer bi jo tovorni vlak zmečkal. Ta poizkus samomora jo izzval mnogo komentarjev. .Vzrok ni znan, najbrž je pn nesrečna ljubezen. Železničar: Jandl—Frangeš III, Wagner Eferl, I rija je v premoči in pritiska, toda niti izenačenja Frangeš t, Škof—Viko, Pavlin, Pezdiček II, Pezdi- i se i' n« posreči doseči. V 42. minuli še en korner ček 1, Konrad II. j proti gostom, ki pa ostane neizrabljen. Ilirija na- Ilirija: Feko—Pavle. Berglez—Unterreiter, Var- pada, toda sodniško piščalka naznani konec - in iič, Dohtar- llovar, Lačič, Zelenodolski, Luce, zmaga Železničarjev je detinitivna. He,f?r; . . r I Sodil je gosp. Dolinar objektivno, toda prezrl Železničarji so nam podali v splošnem zado- j je več rok in deloma ludi laulov. voljivo igro, le prepočasni so ter netočni v pocla- |an]u. Vratar je imel zlasti v drugi polovici dosti posla, bil pa je precej nesiguren v iovenju, kar bi jih lahko stalo zmago, Kajti odbijanje žoge je vedno opasna stvar, kadar jc pa dovolj časa, pa je tak način obrambe nesmiseln. Branilca sla bila agilna in sta uspešno intervenirala v kočljivih situacijah, loda brez mimomahanja pa tudi to ni .šlo. Halfi so bolj pomagali obrambi in ker je bilo podajanje dostikrat nesigurno, zato se težišče bojev ni moglo premakniti pred gol. Napad je v splošnem zadovoljil, desna zveza pa jc zaslreljala tudi par zrelih šans. Ilirija jc za današnje srečanje svojo postavo dokaj spremenila ter jc pritegnila k sodelovanju nove predvsem mlajše moči. Toda tudi enajstorica ni mogla zadovoljiti gledalcev. Vratar je nesiguren, v splošnem pa ni imel dosti posla, vsaj težjih ILIRIJA (REZ.) • KOROTAN 7:1. \ predtekmi sta se spoprijeli enajstorici iiiri-janske rezerve in Korotana, v kateri je Ilirija sigurno zmagala z gornjim rezultatom. Sodil je gosp. Ramovš. TSK SLOVAN : SK GRAFIKA 2:1 (0:1) Danes popoldne se jc vršila na igrišču ZSK llcrmesa prvenstvena tekma med TSK Slovanom in SK Grafiko, ki je končala z rezultatom 2:1 za Slovana. Sodil je g. Zupan. V predtekmi sla se spoprijeli rezervi navedenih moštev in je končala tekma neodločeno 1:1. Dunajska vremenska napoved: Zelo toplo, lojalne nevihte. Poljak Czaykowski, francoski državljan, je le dni na berlinskem dirkališču Avus postavil kord. Vozil je z brzino 213.8 km na uro. Mons. Valcntinčič pred sodiščem Letalo ie rešilo otroka Obravnava je prinesla moralno zadoščenje slovenskemu duhovniku V ponedeljek, dne I. inuja se je začela pred goriškim ku/.enskim sodiščem oliruvnavn proti inons. Ignaciju Vulentinčiču, stolnemu /.upniku v Gorici, rudi prodaje starinskih plu-vijulov in starinskega kipu Matere božje beneškemu starinurju Zeniju. Obravnava se je zaključila v sredo z. obsodbo mons. Vulentin-čiča in pozlutarju Lebunu nu 10 mesecev in 6 dni zapora ter 2000 lir denarne kn/.ni; beneški sturinar Zeni jc bil obsojen na I leto. 6 mesecev in 1" dni /.upora, nu 5880 lir denarne kazni in 1860 lir globe zaradi neplačanih državnih pristojbin. Zaporna kazen se radi amnestije, ki jc nastopila v tem času, odpusti vsem trem, prav tako nj treba rudi amnestije plučnti ne Valcntinčiču nc Lebunu denarne kazni, pač pa mora to plačati Zeni. O obtožbi proti mons. Vulentinčiču, ki je bil celo nekaj mesecev v zaporu, smo žc poročali v prejšnjih številkah: vendar smatramo za potrebno, da poročamo tudi o obravnavi nekoliko bolj podrobno, ker je prav i/, poteka obravnave in posebno i/, obtožnice ter govora državnega tožilca prav lepo razvidno, v kakšnih razmerah živi naša duhovščina v Julijski Krajini in kako malo dejanske koristi je prinesel Cerkvi v Itnliji konkordat s fašistično Italijo. Mons. Ignacij Valontinčič je stur 65 let in je ena izmed najbolj uglednih osebnosti goriškega stolnega kapitljo. Nadškol Scdej ga jo postavil I. 1925 za upruvitelju goriške stolnice. Pred sodiščem je stal nadalje Josip l.ebun, pozlatili' \ Gorici, star 57 let in končno beneški starinur Jakob Zeni, star 50 let. Mons. Valen-tinčičn je branil goriški odvetnik dr. C. Blos-sicli, l.ehnnn dr. I). Puglilln in Zenija stu zagovarjala kur dva odvetnika, in sicer vseuči-liški profesor dr. Florian i/ Benetk in dr. U. Bnssi i/ Gorice. Državo kot oškodovano stranko radi prodaje omenjenih predmetov — država se smotru zn solastnico cerkvenih umetnin! — jo zuslopul dr. Pietrini i/ Trsta, obtožbo pu g. Tripuni. ki je /nun po vsej Julijski Krajini radi svoje ziigri/onosli proti Slovanom. Dr/nino tožilstvo je obtožilo mons. Vulentinčiču. da si je v oktobru leta 1928 pi'iluslil(!) veliko količino starih cerkvenih paramentov in v decembru leta 1952 starinski kip Matere božje, \ vrednosti IS().000(!) lir. iu lo v Škodo goriške stolnice in države; da je prekršil duhovniške dolžnosti ter naročil Lebunu, nuj izvede kopijo starinskega kipu; da je končno omen jene predmete prodni, ue da bi zn to prosil dovoljenju prosvetno ministrstvo, kakor to določn zakon o umetninah, l.ebun iu Zeni stu obto/enu. du sin pri tem zločinu sodelovala. Zeni še posebej, du jc prodal starinski kip v Švico. Kaj je izjavi! mons. Vulentinčič Sotlnu dvorana je bilu popolnoma zasedena. Radovednost občinstvu je bila izredna, ker je iilbhs. Vnlcntinčič znana osebnost v Gorici. Mons. Vnlcntinčie je izjavil, du je kot upravitelj goriške stolnice dobro poznal pozlatarjn Lciiunu, ki gii je letu 1027 seznanil / beneškim starinur jeni Zenijeni. Zeni je že leta 1928 pregledal arhiv goriške stolnice in letu 1928 jc izrazil željo, du hi rad kupil nekaj paramentov in tri stare pluviule. ki jili niso \ cerkvi več uporabljali ler mu /a to ponudil 50.000 lir. Mons. Vulentinčiču je /a to izplačal samo 2? lisoč lir. Nii vprušunje predsedniku, kako je ta denar porabil, je mons. Vulentinčič izjavil, da je 25.000 lir položil v neko goriško posojilnico, 2000 lir pu porabil /u upravno stroške st 'niče in /ii miloščino. Mons. Vnlcntinčič je dodal, da je že leta 1929 o tem natančno poročal goriški policiji, ki sc je za to zanimala. Predsednik sodišča si je tedaj dal pokazati knjige goriške stolnice, i/, katerih je bilo razvidno, dn je mons. Valcntinčič v resnici omen jeni denar porabil za cerkev. Obtoženec jc tudi izjavil, da ga je aretacija kol starega in poštenega stolnega kanonika silno presenetila. Prodal jo omenjene predmete samo zato, ker je uprava stolnice zelo pasivna in so bili ti predmeti za liturgične obrede neuporabni. Po njegovem mnen ju niso tudi imeli posebne umetniške vrednosti. Pred prodajo jo o tem obvestil stolnega kanonika Sionu. Ta jc bil proti prodaji. ker je pozneje prosvetno ministrstvo zn-htevulo, lir ku/.ui tri trikratno plačilo neplačanih taks. Valctiu-čičev zagovornik dr. Blossich je doku/oval, dn ni imel starinski kip posebne vrednosti in posebno. da ui moiis. Vulentinčič pri lej prodaji iskal kakih koristi /ase. temveč dn je prodal omenjene predmete, da bi koristil stolnici. Dokazano je, dn je obtožba, da hi se bil mons. Vulentinčič prilastil in potem prodni omenjene predmete, brc/, vsake podlage. Nato j<- sodišče no dolgi ra/pravi i/reklo in/sodbo, ki smo io navedli v uvodu. Msgr. Valentinčič, kakor tudi oba obsojenca, so vložili priziv proti razsodbi goriškega tribunala. Komen t ur ju pač ui treba dodajali. Že i/, poteka razprave je razvidno, du je goriška policija. ki je hotela osramotiti mons. Valentinčiča iu ga pokn/uti pred javnostjo kot pravega sleparja, ki išče le svoje koristi, popolnoma pogorela. Mons. Valontinčič je zagrešil le to, dn je prodni omenjene starinske predmete, no da hi prej prosil /n dovoljenje prosvetno ministrstvo. Hotel je puč na vsak način rešiti finance goriške stolnice in zato je prodal stvari, ki niso imele zn stolnico nikakc praktične vrednosti več. Zn dovoljenje državnih oblastev očividno ni prosil radi lega. ker ni upal, da iii oblastva, ki so v (cm pogledu silno konservativni!. to dovoljenje ludi i/dala. Kdor ne pozna fašističnih oblastnikov, hi ne bil nikdar pričakoval takšnega postopanju z. visokim cerkvenim dostojanstvenikom od strani države, ki je sklenila s sveto stolico konkordat... V četrtek jc nenadoma pričel brneti telefon poveljstva letalske družbe v Portorose, ki vzdržuje promet med Trstom in Zadrom. Neka gospa je med nepremagljivim ihtenjem prosila, naj bi takoj odletelo letalo v Mali Lošinj, ker tam že skoro umira njen 9 letni sinček Nereo Pctrani. Kadi slabega vremena tisti dan sploh ni odletelo letalo na redno vožnjo. Kljub temu se je takoj dvignil letalec s hidroplanom in odletel v Mali Lošinj. Tja je prispe! v 40 minutah. V motornem čolnu sla ga že čakali dve ženski, to jc mati z bolnim dečkom in neka sorodnica. Dečka so previdno zavili in položili v letalo. To se je dvignilo z vso naglico in od- letelo proti Trstu. V Trst so prispeli v malim bolnikom po dobrih 40 minutah. Iz pristanišča so prepeljali otroka z avtomobilom reševalne postaje na kliniko. Tu je zdravnik ugotovil, da ima otrok hu-ho ušesno vnetje, ki je nastalo po prestanih ošpicah. Potrebna je bila nujna operacija. Ob 8 zvečer je otroka operiral znani ušesni specialist dr. Dane-lon. Prevrtati jc morut lobanjo. Ob 2 po polnoči se je otrok zopet prebudil. Operacijo je torej srečno prestal. Ako bi nc bili /. letalom z vso hitrostjo prenesli otroka v Trst, bi bil prav gotovo še listi Uan umrl. Letalo jc torej otroka rešilo. Ljubljanska nedelja Zanimivosti v Italijanski državni proračun /a I. 55-34 izkazuje /nižanje predvidenih dohodkov nasproti lanskim /n 954 milijonov. To znači. du je davčni vijak /e odpovedal in davčna moč naroda občutno pntlhi. Star pregovor pruv i. du k jer nič ni, še cesar (t. j. državni liskus) pravico zgubi. Vlndn jc morala tudi nižati izdatke, u vkljtib temu ostane 5 milijurde predvidenega deficita. Izdatki so predvideni /u 554 milj. večji kot luni. Narastli so stroški /n obre.stoviinje državnega dolga, za uradniški aparat (policija, mi-licija), za narodno vzgojo« in /it javna dela. Vojaštvo izkazuje nižje izdatke /n pol milijurde. Seveda se lahko pod javnimi deli« skrivajo vojašnice, utrdbe in podobno. Zelo značilno jo, dii .so /ni/uni izdatki zn sodstvo. Povojno sodstvo je sploh evropski fenomen, Itulija pu s ponosom koraka na čelu. Književne novosti Goriška književna založba Siginu« je iz-dalu zadnji čas dve povesti za ljudstvo. Pod naslovom Ljubezen premore vse« je predelana snov lto/.c Jeloilvor.ske. ; Otočje v plamenih je napeta povest iz grških osvobodilnih bojev. Spi-sul jo je Jules Verne prevedel II. Bcdnarik. Lojze Brotuž-Sočcnko je nu besedilo Ljubke Šorlijeve uglusbil 5 božičnih pesmi, (iskanih pod naslovom »Defece sveto«; izdala jih je Katoliška tiskarna v Gorici / letnico 1952. Nekako istočasno je izšla zbirka Marijinih pesmi /u moški /bor z naslovom »Avc Marku. Zbirko je uredil Vinko Vodopivec. Zbirka obsegu 16 pesmi skladateljev I !. Konicla. J. l.uhurnurju in V. Yo-dopiven. Pozornost bo vzbudila najnovejša zbirka 55 narodnih pesmi, ki jili jc priredila Buda ščekovn. Slovenščina mnra iz cerkve Na cerkvenem področju sc še vedno vrši pritisk proli slovenskemu jeziku. Pri Sv. Jakobu v Trstu je bila na veliki petek vpeljana italijanska pridiga poleg slovenske. V Rojanu je bilu slovenska pridiga prenesena na neugodno jutranjo uro ob 6.. zvečer pn jo liihi namesto dosedanje slovenske samo laška pridiga. Pred reškim sodiščem Pred kazenskim sodiščem na Reki sla sc morala te dni zagovarjati Josip in Anton Valenčič, ki sta bila obtožena, da sta v Ilirski Bistrici hotela 7. 250 lirami podkupiti poročnika Dislaso, da ne bi nadziral kruha, ki sla ga dobavljala vojaštvu. Anton jc bil obdolžen, da je izročil sinil Josipu denar 7. naročilom, naj ga izroči poročniku. Pri obravnavi sta oba obdolženca zanikala obtožbo, češ da sta ponudila denar za vojake, ker je bilo ugotovljeno, da ni kruh bil povsem dober. Sodišče jc oba oprostilo, ker nista zagrešila kaznivega dejanja. Granata se je razpočila V Št. Petru pri Gorici so otroci 1. maja našli staro granato in pričeli bili po njej. Granata jc eksplodirala in smrtno nevarno ranila 10 letnega Josipa Pavlina, nadalje sta bila ranjena šc 10 letni Angel l.ebnn in 13 letni Ivan Turel. Kronika prve majnišhe nedelje Ljubljana, 7. maja. Za prvo inajniško nedeljo je bilo današnje vreme odločno zanič. Kdor se je bil namenil kam na izlet, sc je najbrž kesal. Vreme se jc ves dan kisalo; v mestu jc sredi dopoldneva celo prav pošteno deževalo. Gasilska slovesnost Nekoliko živahnosti so prinesli na mestne ulice okoliški gasilci, ki so prišli v Ljubljano k svoji vsakoletni maši v cerkev sv. Florijana. Vseh gasilcev je bilo okrog 500. Zbrali so se pred Mestnim domom, od koder so v petih četah odkorakali skozi mesto k sv. Florijanu, od tam oa zopet nazaj pred Mestni dom, kjer je bil razhod. Gasilci so imeli v sprevodu tudi gasilsko godbo iz Vnanjih goric, razen tega pa seveda tudi več Irobentaških /.borov. Gasilce je vodil župni načelnik g. Zupan iz Most, ki je po zaključku slovesnosti spregovoril gasilcem pred Mestnim domom par vzpodbudnih besedi. Kro ači za svoie pravice Prejšnjo nedeljo smo poročali o zborovanju čevljarjev, ki so zlasti odločno nastopali proti šuš-marjem, proti Bati ter proti hudim javnim bremenom, ki tišče čevljarski stan. Danes pa so imeli podobno zborovanje tudi krojači, ki jim načeluie mojster Kernič iz Prečne ulice v Ljubljani. Na verandi Uniona se je namreč vršil letni občni zbor stanovske organizacije krojačev in krojačic za ljubljanski okraj. Zborovanja se jc udeležilo lepo število članov in članic, lako iz mesta kakor iz okolice. Med drugimi sta sc odločno potegovala za pravice krojačev g. Iglič in podnačelnik zadruge g. Lozar. Mojstri so na tem zborovanju zlasti grajali žalostno resnico, da davčni iztirjevalci v mnogih slučajih zarubijo pri mojstrih celo za izvrševanje obrti nujno potrebno orodje Zborovanje krojačev je trajalo do poldne. Socialistične ženske za odpravo plodu Kot vestni zapisovalci nedeljskih dogodkov ludi nc moremo mimo zborovanja, ki so ga priredile popoldne ob štirih v Delavski zbornici društvo delavskih žen in deklet, društvo sPokret« in društvo akademsko izobraženih žen. Zborovanje jc imelo v prvi vrsti namen vpeljati borbo žensk za odpravo plodu ter za omejitev rojstev. Na zborovanju jc bilo okrog 200 žensk, večina njih zgolj iz radovednosti. Opazili smo med njimi največ mladih deklet, inorda jc bilo vmes ludi več mladih mater, — starejših žena, ki bi lahko iz lastne skušnje govorile o predmetu, ki se o njem reče lahko vsaj to, da jc dclikatcn, pa na tem zborovanju za čuda ni bilo. Na zborovanju jc obširno govoril tudi odvetnik dr. Tuma, ki sc je zavzel z.a resolucijo o umetni regulaciji rojstev in odpravo plodu v indiciranih slučajih. Resolucija jc bile sprejeta brez ugovora. Sad * ar ji in vrtnarji V Delavski zbornici so dopoldne ob desetih zborovati ljubljanski sadjarji in vrtnarji, združeni v svojem Sadjarskem in vrtnarskem društvu. Zborovanje je bilo dovolj pestro in živahno ter sc ga jc udeležilo precejšnje število prijateljev društva Koncert Akademskega zbora Ljubljana, 7. maja. Za koncert Akademskega zbora, ki je bil osnovan zadnje mesece in gu tako vešče vodi marljivi pevovodja g. Marolt, jc med vsemi sloji vladalo živo zanimanje. Koncert jc zato popolnoma uspel tako v gmotnem, kakor v umetniškem pogledu. Velika unionska dvorana je bila v soboto zvečer polna hvaležnih poslušalcev, ki so nad dve uri 7. napetostjo in z odkritim, ponovno izraženim priznanjem sledili lepemu petju. Z balkona je občinstvo navdušeno metalo cvetje na pevce ter na pridnega pevovodjo g. Marolta, ki mu je bil ta večer, kakor vsem njegovim pevcem, gotovo v zadoščenje in v nadaljno vzpodbudo. Ta naš novi zbor bo brez dvoma lahko postal naš prvi in naj-odličnejši predstavnik slovenske lepe pesmi. Pcvo-vodji gosp. Maroltu je bilo poklonjenih več lepih šopkov rož, konservatoristi pa so zboru poklonili lep venec. — O umetniški strani sobotnega koncerta Akademskega zbora bo seveda spregovoril tudi šc nas glasbeni poročevalce; mi smo sc s tem omejili zgolj na poročanje po dolžnosti kronista. Nov grob Dne 5. maja t. 1. pozno zvečer jc umrl v Kresnicah posestnik in trgovec Anton Cerar iz Verneka pri Kresnicah. Pokojnik jc bil vsestransko požrtvovalen gospodar, veren mož ter jc užival med ljudstvom najboljši sloves. Pogreb dragega Toneta se bo vršil v ponedeljek ob 10 dopoldne v Verneku. — Pri hripi, bronhitis, vnelju mandljev, pljučnem kataru, zaslczenju v nosu, sapniku in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josei« grenčico Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, cla zelo dobro de »Franz-Josei« voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz-Josei« grcnčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mariborska nedelja Maribor, 7. maja. Vinogradniki zn svoje interese Včeraj so zborovali v lovski sobi jiri Orlu vinogradniki iz Maribora in okolice, včlanjeni v Vinarskem društvu za Maribor in okolico. Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano in ki je pokazalo zavedno vzajemnost naših vinogradnikov, je vodil društveni predsednik ss. Kronvogcl. Nn dnevnem redu jo bilo jioročilo o društvenem delovanju v |irolekli poslovni dobi, potem volitev delegatov zu glavno skupščino, ki se bo vršila v Novem mestu, in predavanje prof. Vojska o sredstvih za omi-ljenje vinarske krize. Mariborska podružnica jo med vsemi podružnicami najmočnejša. Tudi je bilo za glavno skupščino izvoljenih šest delegatov. Pri volitvah je obdržal svojo funkcijo dosedanji odbor. Predavanje prof. Vojske je bilo strokovno zelo zanimivo. V svojih strokovno temeljitih izvajanjih je priporočal omejitev nasadov, pravilno oskrbovanje trle in vina ter umno kletarstvo. Za svojo izvajanja je odlični predavatelj žel zasluženo priznanje. Živahno pozornost so zbudila tudi izvajanja njiok. min. Ivanu Vesenjaka, ki je jilediral za zakonsko uvedbo načrtnega gospodarstva v vinogradništvu in prisilno združenje v produktivnih 7.u-drugah, ki bodo prevzemale od članov zrelo grozdje ler nu In način lahko ustvarjale dovolim; količine lipiziranih vin, s katerimi si bomo lahko osvojili inozemski trg. Zadrngurji zborujejo. V Narodnem domu je bilo danes zborovanje čluiislva tukajšnje Nahavljalne zadruge drž. nameščencev, ki so se zbrali k izrednemu občnemu /boru. da si naknadno izvolijo v upravni odbor štiri odbornike, ker tukajšnje okrožno kol trgovsko sodišče ni jiriznalo štirih izvoljenih odbornikov upravnega odbora, ki so bili izvoljeni na rednem občnem zboru zadruge dno 2. aprila t. i., in sicer iz formalnih ozirov. Nu podlagi tega odloka okrožnega sodišča so se danes vršilo jionovne volitve štirih odbornikov. Na dnevnem redu izrednega občnega zbora, ki ga je vodil zadrugin predsednik Relinr, je bila tudi izprememba poslovnika, ki se nanaša nn poslovni odbor. Tudi se je razpravljalo v nadaljnjem o prenosu nianufakturnega oddelku v zgornje proslore. Pri zborovanju je bil navzoč ludi zastopnik Zveze iiabavljnlnih zadrug drž. nn-meščencev inšpektor Terzič. Zborovanje je trajalo skoraj do 12 in so bili v zadrugin upravni odbor izvoljeni: Anton Kehur, sodni svetnik Pečnik, pošt. uradnik Pavel Knndue in višji sodni oficijal Ivan Humor. Vzgojitelji mladine. V dvorani drž. učiteljske šolo so se zbrali danes dopoldne naši pedagogi in šolniki k občnemu zboru Pedagoške centrale. Navzoči so bili predstavniki tukajšnjih srednješolskih zavodov, meščanskih in ljudskih šol. Občni zbor je vodil ored-sednik centrale prof. Gustav šitili. Poročila fiinkcijonnrjev so pokazala, da je bilo minulo poslovno leto izredno plodonosno. Omenjati je predvsem prireditev Pedagoškega tedna, na kateri so predavali naši in Ulji najboljši strokovnjaki, ureditev knjižnice, lastnega lokala in čitalnica, usta- novitev društvu šolu in dom ter številni 'odi-iel.iski sestanki, duljo ustunovitev pedagoškega krožka v IMnju itd. Pedagoška centrala so jn v tem lotu še bolj učvrstila kot malica vsega našega vzgojeslovingii delovanju. — Zu letošnje poi:'niče -e jiripradju posebni počitniški tečaj, ki se ho vršil nu Pohorju |iri Sv. Arehu. — Blagajniško poročilo izkazuje 18.080 Din dohodkov in 17.214 Diu izdatkov. Glavni izdutek je povzročila nabavita strokovnih knjig, za katere se je izdalo 12.383 Din. Dohodke tvorijo prispevki posameznih učiteljskih društev. Članarina in podpore države, banovine in občine. Državna podporn je letos žal izostala. Lep napredek napram prejšnjim letom jo pokazalo tudi poročilo knjižničarja. Vršile so se ludi volitve, jili katerih jc bil izvoljen v gluvuom dosedanji odbor s prof. Šilihom na čelu. Proti zaposlitvi tujcev v mariborskih podjetjih se jc vršilo danes dopoldne nn verandi unionske pivovarne zborovanje delavcev in javnih nameščencev. Nn zborovanje so ; prišli zborovalei v dveh sprevodih in z godbo na i čelu. Nastopili so številni govorniki, ki so zlasti j poudarjali, dn naj imajo najprej Slovenci kruh in ! prednost pred zaposlenimi tujci. V resolucijah so i med drugim zahteva ukinitev nekaterih nemških listov. Po koučunem zborovanju se jo razvil |io mestu sprevod, iz katereiga je bilo zlasti slišali proli marksistične vzklike. Iz dneva v dim nesreče, šestnajletno Ano Itamšak iz. Meljske ceste je na križišču Aleksandrove jn Meljske ceste povozil uvlo. Povožeuka je zadobila občutne |ioškodbe na desnem komolcu in pa nn desni nogi. — Težka nesreča je zadela 50 letnega viuičarju Ivanu llo-biča iz Hruslja pri Limbušu. Pri spravljanju soda v klel ga je sod prevalil in jc Robič zadobil Inko težke notranje poškodbe, dn so gu nezavestnega jirepeljali v bolnišnico, kjer se v času poročila še iiuhaja v nezavestnem stanju. — V Framu jc j»ri-šlo zopel do žalostnega dogodku; v prepiru je nekdo navalil s kolom nn 31 lelnegu Frideriku Milllerja ter mu zadal tako hud udarec, du so Milllerja zaradi zndobljenih poškodb na glavi morali peljati v Maribor v splošno bolnišnico. (Idisrjudii dveh Pražanov. Včeraj so imeli na tukajšnjem kolodvoru pravcato senzacijo. Takšne stvari so redko dogajajo. Ob prihodu praškega hrzovluku je bistro oko železničarjev!) zajiazilo izpod nekega voza nekaj čevlju ali sličnemu obuvalu |>odohnega. Ojiozoril je nuto službujočega prometnega uradnika Parmo, Iti jo tudi poslal pozoren, ler odredil preiskavo. Ob potegu za okončine stn prilezli nn svetlo dvo postavi zusajustili ter preplašenih mladih fantov, ki sla izpovedala pri zasliševanju svoje odisejske dogodivščine v ne bas udobnem ležišču pod železniškim vozom v loku 24 ur. Imela sla pri .sebi nekaj konjaka in nekaj salame. Pri zasliševanju jo bil eden precej zgovoren in zabaven, dočim je bilo pri druge tn opazili zbeganost. Od obeh jo eden po poklicu mehanik, drugi pa zidar. Ubu bodo bržčas poslali liazai. Koroški Slovenci na delu Občni zbor Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem se je vršil v četrtek, dne 27. aprila, ob obilni udeležbi zastopnikov koroških Slovencev iz vseh krajev. Po pozdravnih besedah je podal podpredsednik poslanec dr. Petek poročilo o sedanjem svetovno političnem položaju, o vplivu demokracije in različnih vrst diktatur na manjšinsko vprašanje ter naslikal sedanji položaj narodnih manjšin, predvsem slovanskih manjšin v Avstriji in Nemčiji. Globoko zamišljen govor je zelo pripomogel k razumevanju sedanjega položaja in zastopniki slovenskih pokrajin so z navdušenjem pritrdili besedam svojega voditelja. Pred izvolitvijo novega odbora se je zbor spomnil zaslug in dela dolgoletnega predsednika g. Ferda Krajgerja, ki je zaradi zahrbtnega napada jeseni lanskega leta še vedno nevarno bolan in je radi tega odložil svoje posle. G. Krajeer je v hudi poplebisci'-.ni dobi prevzel težko nalogo vodstva političnega in gospodarstva zastopstva koroških Slovencev Bivšemu predsedniku se je za njegovo delo zahvalil posd. Stare. V svojem delovanju je dosegel, da so koroški Slovenci, zbrani okrog Političnega in gospodarskega društva, poslali javno priznana narodna manjšina in sila, s katero morajo narodni nasprotniki vedno bol) računati. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika poslanec dr. Franc Petek, ostali odfor pa sestoji izvzemši malih izjem iz starih odbornikov. Občni zbor je nato sprejel še resolucijo, ki tiče krajevne politične organizacije, izpopolnitev in razširjenje njihovega glasila, lastno tiskarno v Celovcu, kulturno avtonomijo in šolstva ter stikov z zastopniki ostaiih narodnih manjšin v Avstriji. Ustanovni občni zbor >Kmečke zveze« Isti dan se je vršil v Celovcu ustanovni občni zbor »Kmečke zveze« Župnik Polianec se je kot predsednik pripravljalnega odbora javno zahvalil za zaupanje in priznanje, ki so ga slovenski kmetje in posestniki dali jeseni lanskega leta mandatarjem »Kmečke zveze«, kakor tudi vsem tistim, ki so Pripomogli do ustanovitve stanovske organizacije, otreba po ustanovitvi te organizacije je bila baš med koroškimi Slovenci že davno dana, toda iz raznih tehtnih vzrokov se je ustanovitev opustila. Sedaj pa, ko ima kmečki stan svojo lastno zbornico in svoje uradne zastope po okrajih in občinah, je nujno potrebno, da se slovenski posestnik in kmet združi v močno falango in zadobi v svoji stanovski organizaciji moč za ohranitev svoje slovenske zemlje in za obrambo proti vsem tujim vpadom. Dejstvo, da so vsi okrajni zastop: južno od Drave v rokah »Kmečke zveze«, je dokaz temu, da je zemlja še slovenska in da jo obdelujejo in ljubijo zavedne slovenske družine. Delo, ki čaka mandatarje, predvsem nove odbonnike, je nepregledno. Treba bo popraviti vse tiste krivice na gospodarskem polju, ki so jih prizadeli ti zemlji v zadnjih desetletjih nemški vladni krogi in nemške sovražne stranke in organizacije, treba bo braniti polje, namočeno s slovensko krvjo in obdelano z žulji bo-rega slovenskega kmeta in njegove družine, braniti proti vsakemu tujemu vpadu. Iz lastne moči si bo moral slovenski kmet ustvariti organizacijo, ki bo skrbela za njegovo zemljo in bo on sam postal na Koroškem enakovreden državljan. Nato se je vršilo posvetovanje o nekaterih praktičnih vprašanjih katerih rešitev je bila nujno potrebna. Pri volitvah prvega odbora ie bil izvol en za predsednika Anton Gril, posestnik, p. d. Jegart na Plaznici. Odbor sestoji nadalje iz zastopnikov iz vseh krajev slovenskega ozemlja in iz slovenskih odposlancev v Kmečki zbornici. Kmečka zveza bo znatno vplivala na živPenje koroških Slovencev, ako ho znala združiti v stanovski organizaciji svoj narod. Sestava odbora je takšna, da je opravičeno upanje, da bo dobro rešila svojo težko nalogo. Francoski duhovnik o Hiilerm Pariški nadškof kardinal Verdier je javno protestiral proli preganjanju Judov v Nemčiji in je tudi odredil javne molitve v pariških cerkvah za Jude. Sploh so se francoski katoličani silno zavzeli za preganjane Jude. Na ogromnem zborovanju v veliki pariški dvorani Wagram je zbudil izredno pozornost govor patra Dieux-a. Na drugih zborovanjih so še govorili drugi ugledni katoličani, kakor menih Desgranges, Marc Sangnier in gospa Malaterre-Sellier. Slika katoliškega duhovnika v češkoslovaških sinagogah. P. Dietix je pričel svoj govor s temle uvodom: Nedavno je veliki češkoslovaški rabin zaukazal svojim vernikom, naj v vse sinagoge postavijo sliko katoliškega duhovnika Aleksandra Oppitza. kurata v Michalovcab. Ta duhovnik naj bo vsem Judom na Češkoslovaškem zgled usiniljenosti. — Zakaj se je veliki rabin odločil za ta presenetljiv ukrep? Ko so leta 1919 vladne čete, ki so se borile proti inadjarskim boljševikom. vkorakale v Michalovce, je neki civilist ubil nekega vojaka. Vojaška oblastva so iz previdnosti znukazale, naj se ustreli en talec. Pri žrebanju je bil izbran Jud Mozes Deutsch, oče številne družine. Ko je domači kurat Oppitz zvedel za to, je pohitel k vojaškemu poveljniku in ga prosil milosti za Deutscha, in ko je vojaški poveljnik vztrajal pri prvotni odločitvi, ga je odločno prosil, naj ustreli njega raje kakor očeta številne družine. Govornik je dejal, da je navedel te dve lepi gesti, to je ukrep velikega rabina in požrtvovalnost katoliškega duhovnika, kot dva primera izraza vsega tega, kar je najplemenitejše in najlepše, vsega, kar je vesoljno, večno in božje v človeku; hotel je navesti simbol tega duha do vse civilizacije, kajti zaradi tega duha in zaradi te civilizacije je stopil na ta govorniški oder. Povratek k poganstvu in barbarstvu. Svoj govor je p. Dieux zaključil: Da! Dobro vem, da niso vsi Judje angeli, vem tudi, da so moji poslušalci preveč razboriti, da bi se vdajali tej iluziji. Toda jaz vem tudi, da tudi drugi ljudje niso angeli in da najdeš zlohotna bitja povsod. Spričo te ugotovitve tudi priznavam državnikom, ki čuvajo javno blaginjo, pravico, da posežejo vmes z legalnimi in policijskimi sredstvi vselej, kadar je javna blaginja v nevarnosti, to je v obrambo miru in pravice. Toda če kdo petnajst let neprenehoma razburja množice z besedo in peresom, mu pridi- , 0" r fišsr Bflflfiu*1! fesllllir hi Ulj!! i l$r pH f 1 »Mm «0MttM»i Jeno Wallesz: Vzgoja guje malikovunje svojega plemena in sovraštvo do vsega, kar je tuje; če kdo uči mase, naj obožujejo vse, kar je bistveno germanskega in pobijajo vse, kar je vesoljnega in človeškega; če kdo podžiga nagone nasilja, ko lahko pride do izbruhov fanatizma in ljubosumnosti; če kdo sproži brutalne strasti, ki lahko izzovejo izgrede in krutosti, ki bi jih potem seveda obžaloval, a bi zanje vendar moral nositi odgovornost; če ima kdo v rokah oblast in hoče ljudstvo, ki je radi lakote, strahu in laž-njivih obljub razvnelo ter zahteva nemogoče čudeže. potolažiti in obrniti njegovo jezo drugam s tem, da mu vrže v jasli preganjanje in sovraštvo do Judov, ker je ta sunek tradicionalen in relativno iahak: če kdo neposredno ali posredno uporablja javno oblast in armado ne za to, da bi državljana ščitil, temveč za to. da bi ga izpostavil sovraštvu in bojkotu ne radi njegovega obnašanja ali njegovih zločinov, temveč samo radi njegovega plemena, ker je Jud; politika tega človeka in njegovi nauki pomenijo povratek v poganstvo in začetek barbarstva! Mlada zakonca sta se vrnila s poročnega potovanja in danes naj bi prvič kosila v lastni hiši. Mlada žena je sama pripravila obed, ker še ni bilo časa, da bi si najela kuharico. Nakupila ie tudi sama. Pogrnila je mizo in nosila jedi Mati mlade žene je bila na obisku, da bi hčeri s prvimi nasveti stala ob strani. Medtem, ko je gospodinja nalivala juho, je mladi mož vstal od mize in šel ven. Žena je klicala za njim: »Kam pa greš?« »Grem po solnico.« Malo nato se je vrnil s solnico. Komaj pa je dobro stopil v sobo, se mu je solnica izmuznila, padla na tla ter se na parketu razbila. Žena in mati sta se preplašeno spogledali, mož se je temno namrdnil in začel sTebati svojo juho. Potem je prišla pečenka. Ponovno je mož vstal in tekel ven. »Kam pa hitiš?« je žena preplašeno klicala za njim. »Po vodo grem.« Vrnil se je iz kuhinje z vrčem vode in s tremi kozarci. Pa že pri vratih mu je zdrknil vrč s pladnja in se zdrobil v tisoč koscev. Dva presunljiva krika, nato potrtost in molk. Pri močnati jedi je mož vstal vtretijč, a žena ga je zadržala: »Ne pustim, da bi šel . . . Kaj pa manjka?« »Zobotrebci.« »Bom šla sama ponje.« »A, draga moja, ne morem vendar pustiti, da bi se toliko trudila — — —« Žena je svojega moža ljubeče pogladila po licu: »Predragi, hvala ti, da si tako dober z me-1 noj ... pa vendar bi rajši sama šla po zobotrebce, sicer mi boš še zdrobil vso kuhinjo opravo.« Medtem, ko je žena v kuhinji iskala zobo-j trebce, je mati genljivo svojemu zetu rekla: »Nikoli si ne hi bila mislila, da boš tako nežen do moje hčerke . . .« »Da, mamica, nežnost in dobrota je najboljši način vzgoje, kajti, če ne bi bil danes solnice in vrča namenoma razbil, bi moral vse življenje njej streči, ne pa ona meni.« M o ve hn*ipe (Uredništvo Ponedeljskega Slovenca« priobčuje ocene samo tistih knjig, ki so mu bile poslane) Dr. Jakob Žagar, Umetnica veselja, zaročenka. V drobni knjigi Umetnica veselja bo vsakdo našel nekaj, kar bo v tajnih kotih njegove duše pričelo klicati k življenju nežne klice plemenitosti, ki so v njej. Oglasila se bo pesem hrepenenja po Rogu. Zbudila se bo pesem ljubezni, ki se želi po zgledu vesele mladenke použiti za druge in trpeti. Prebudil se bo tudi glas kosanja zaradi omahovanja in mlačnosti v službi ob življenjskem oltarju. Zakipela bo pesem volje, ki bo hotela odslej v novem razmahu soglašati z božjo voljo v vseh nalogah življenja: v delu in trpljenju, v odpovedih in žrtvah, v zdravih in bolnih dneh, in zlasti v slednjih, ki so v Marjetinem življenju cveteč zgled vsem borcem za duhovno prostost. — Knjiga stane 10 Din, vezana 20 Din. Pavel Kunaver »V prepadih«, /.a Družba sv. Mohorja .— Kdor količkaj ljubi našo slovensko zemljo, mu bo tn knjiga brez dvoma v veselje. Pisatelj Kunaver Pavel nais vodi « to knjigo ne po zemlji, vodi nas v tisti bujni, skrivnostni svet. ki se skriva v osrčju zemlje — globoko pod površjem. Naša slovenska zemlja, zlasti še kraško ozemlje, ima toliko skritih, veličastnih in groznih lepot pod zeml jo kakor redko katera. To so podzemeljske jame, prepadi votline, brezna, do katerih še ni zlepa prišel človek. Zn lako razkrivanje je treba železne volje, veliko poguma in predvsem idealne ljubezni. Vse to so imeli »ja ma r« Kunaver in njegovi tovariši. V Prepadih je opisal pota, lego. plezanje v celo vrsto še nepoznanih jam. S kamero je ujel čuda lepot, ki jih knjiga prikazuje v podobi. Knjiga je pisana živo. res doživljeno in bo prebivalcem krajev, kjer so ti prepadi, vedno domača in zanimiva, za vse druge pa poučna in zabavna ter pravi vodič v notranje teme .podzemskih gradov, kapelic, pre-duliov in skritih voda. — Knjiga se dobi po vseh knjigarnah in stane broš. 21 Din. vezana % Din. Člani Mohorjeve družbe jo dobe 25% ceneje, čc jo naroče pri založnici. »Ali je vaša gospa kaj napredovala v petju, gospod ravnatelj?« »Jasno, da niso bile lekcije zaman. Včeraj sem si prvič lahko potegnil pavolo iz ušes.« i h «. Založila I V Belgradu so tc dni posvetili novo nemško šolo, o kateri poroča neita berlinska agencija, da je predstraža nemštva v južno-vzhodni Evropi. Ni vse zlato, har se sveti Filmska igralka Cilly Feindt. ki te dni nastopa v nekem berlinskem varieteju pred bran-denburškimi vrati v jutranjih urah. Zanimive podatke prinaša neki ameriški list o zakonskem življenju med moškimi in ženskimi zvezdami v Hollywoodu. Samo v preteklem letu sta bili 102 zakonski ločitvi, 18 krat so možje prosili z.a ločitev in 84 krat ženske. Zanimive so ugotovitve glede vzrokov, ki so dovedli do zakonskih ločitev. 84 krat se navaia slab vpliv življenj v IIollywoodu in sicer 41 krat so zakonci navezali znanje s prejšnjimi znanci ali znankami, 32 krat je bil mož krut napram ženi, 5 krat se navaja nepremagljiva neznosljivost, 4 krat nezadostna oskrba in 4 krat beg. V' 20 primerih ni sodnik javno povedal za razlog ločitve, ker bi bilo to škodljivo javni morali. Najbolj pogosto je bila resničen vzrok teh ločitev želja po prostem in nevezanem spolnem življenju. V Hollywoodu skoro ni več igralca, ki ne bi bil kdaj razporočen in zopet poročen. Ali milijoni in milijoni gledalcev po kinematografih sploh vedo, kakšne ljudi imajo na platnu pred seboj? Maci ari n- usmi •eno zatira o Slorafte Madjari vsa povojna leta vršijo vprav napadal-padale kroni sv. Štefana, na drugi strani pa radi pozabljajo, da je na pr. v sniimu mirovnih pogodb Ojcaic na i