Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ni. 23. Tei,: 2566, int. 3069
GLAS
Uprava: Gajeva i. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana St. 14.614. Oglasi po eeniku. Pri večkratnik objavah popust
NARODA
Današnja številka vsebuje:
Tuji tisk o novi vladi Več ponosa in pristnosti v narodnih nošah
Pred Evharističnim kongresom
O naši mladini
Izvoz našega lesa v Italijo
Zahteve obrtnikov
St. 57 izhaja^dnevno razen^ponedeljka	y Ljubljani V SPCCU), dllC 26. jUIlija 1935	Rokopisov ne vračamo Leto I
Nova vlada za sodelovanje i parlamentom
Kmetsko-demokratska koalicija ne bo sodelovala pri skupinskem delu poslancev: Za in proti sodelovanju z novo vlado .........
Predložila pa bo zakonski načrt o izpre-membi sedanjega volilnega zakona in zakona o društvih, shodih in dogovorih
—	Narodni skupščini se bo predstavila v ponedeljek in podala deklaracijo —
—	Seja Jugoslovanskega kluba narodnih
BEOGRAD, 25. junija. I». Ko sc jo sestavila nova vlada ministra dr. Milana Stoja-dinoviča, so se raznesle govorice, da ima vlada namen razpustiti sedanji parlament in razpisati nove volitve. Te govorice pa so se izkazale kot neosnovane. Nova vlada je, kakor je izjavil predsednik, delovna vlada in bo vladala še nadalje s parlamentom, izvoljenim dne 5. maja. Nova vlada bo skušala s parlamentom in senatom izvesti nekatere spremembe v svrho konsolidacije notranjega političnega življenja. V ta namen bo predložila zakonski načrt o izpremembi sedanjega volilnega zakona in zakona o društvih, shodih in dogovorih.
Beograd, 25. junija, b. Nova vlada, ki jo je včeraj popoldne sestavil mandatar krone ministrski predsednik dr. Milan Stoja-dinovlč, se bo v ponedeljek, kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, predstavila narodni skupščini. Kakor je razvidno iz i,zjave, ki jo je dal včeraj ministrski predsednik dr. Stojadinovič agenciji Avali, je nava vlada delovna vlada, pi bo delala s parlamentom in senatom. Pričakuje Se, da bo seja parlamenta najbrže otvor jena z ukazom kraljevega namestništva in bo na tej seji vlada ministra Stojadinoviča podala svojo deklaracijo, nakar bo skupščina pristopila k volitvam skupščinskih odborov, ki jih predvideva skupščinski poslovnik. Volitve se bodo izvršile v finančni odbor, ki šteje 31 članov, v administrativni, imunitetni in odbor za prošnje in pritožbe, ki štejejo vsak po 21 članov. V parlamentarnih progih se zatrjuje, da bo narodna skupščina takoj pristopila tudi k reševanju budžetskih dvanajstin, ki bodo predložene v teku naslednjega dne skupščini v odobritev. Naloga sedanje narodne skupščine bo, kakor smo obveščeni, tudi ta, da se v nadaljnih sejah skupščine in senata sklenejo spremembe zakona o volitvah narodnih poslancev.
Kmetsko-demokratska koalicija ne bo sodelovala
Beograd, 25. junija b. Kakor smo obveščeni iz krogov bivše kinetsko-demokrat-ske koalicije, ta ne bo sodelovala pri bodočem skupščinskem delu. To dejstvo najbolj potrjuje izjava dr. Mačka: s to skupščino ne moremo sodelovati.
Izjava Bogoljuba Jevtiča
Beograd, 25. junija b. Snoči je bivši predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič izročil posle svojemu nasledniku dr. Milanu 'Stojadinovictt. Po izročitvi poslov se je odpeljal v narodno skupščino. Tam se je sestal z nekaterimi poslanci nar. skupščine Pa sestanku, kateremu je predsedoval. Pri 'jej priliki je g. Jevtič izjavil, ko so ga vprašali, kakšno stališče bo zavzel nasproti nov® pastali situaciji, da treba počakati. Jevtič ie dejal, da mu je novi predsednik vlade izjavil, da je vlada delovna in da bo delala z narodnim predstavništvom. Obenem so dogovorili, da se skliče za danes sesta-kluba narodnih poslancev.
Prva seja nove vlade
Beograd, 25. junija b. Danes popoldne '°*) 17. se je sestala nova vlada k svoji seji.
Napredovanje veroučiteljev
v	•
in inženjer.] e v
Beograd, 25. junija, b. V G. polož. skup. te napredoval Anton Avbelj, veroučitelj na • deški osnovni šoli v Mariboru, v 7. po-n^ajno skup. žužek Josip, veroučitelj na vSljovni šoli v Kranju in Plantarič Alojz, ®Joučitelj v Beogradu. Pri inšpekciji dela v'i 'Ja,iski upravi na Cetinju je napredoval • skupino inž. Kantclj Josip.
Beograd, 25. junija b. Predsednik nove vlade g- dr. Mila« Stojadinovič je posel d danes predsednika narodne skupščine g. Stevana Čiriča in ga obvestil o ostavki stare in sestavi nove vlade.
Beograd, 25. junija b. Danes je novi minister notranjih del g. dr. Anton Korošec sprejel načelnike svojega resora in upravnika beograjske občine g. Filipiča, od ministrov je sprejel g. Šefkija Behnieua, ministra brez portfelja.
Značilna izjava Voje Laziča
Beograd, 25. junija b. Danes so se razširile gaoorice, da bo voditelj bivše, .zem-Ijoradniške slwanke Voja Lazič podal ostavko na svoj podpredsedniški položaj v narodni skupščini. V zvezi s tem so obiskali danes časnikarji Vojo Laziča in ga 'vprašali, če ta vest odgovarja resnici. Voja Lazič je odgovoril: ; Dozdaj nimam 'povoda ;-za to. Ker me je na to mesto postavila zbornica, izvoljena na programu g. Bogoljuba Jevtiča. Če bi se pa večina preorijentirala v drugo smer, potem bi lahko prišlo do tega.« Na. vprašanja časnikarjev, kakšno smer misli držati, je odgovoril:	»Moja
smer je program, ki ga je postavil a. Bogoljub Jevtič, jaz bom ostal v tej smeri«
Seja Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev
Beograd, 25. junija b. Danes popoldne ob 17. je bila napovedana seja kluha n t-
Dr, Mehmed Spaho,
novi prometni minister, je bil rojen 1. 1883. v Sarajevu. Po dovršitvi pravnih študij na Dunaju je bil najprej odvetniški pripravnik, nato pa izvoljen za tajnika Trgovsko-obrtniške zbornice v Sarajevu. L. 1917. še je pridružil Jugoslovanskemu Pokretu ter bil 1.1918. izvoljen za člana Narodnega veča v Sarajevu, nato pa je bil poverjenik za trgovino pri pokrajinski vladi v Bosni. V prvem kabinetu Stojana Protiča je bil minister za šume in rude. V marcu 1921. je postal v koalicijski Pašičevi vladi minister za trgovino. Isto leto je bil izvoljen za šefa JMO Po odcepu Maglaića iz JMO je na volitvah 1923. dosegel popolno zmago ter po volitvah sodeloval pri sestavi Markovega protokpla. L. 1927. je v kabinetu Vukicevica bil minister za trgovino, nato je bil politično čisto neaktiven ter se udeležil političnega življenja šele pri zadnjih volitvah ter je dobil v svojem volilnem srezu sicer absolutno večino glasov, vendar pa ni bil izvoljen za poslanca.
Dr. šeftija Behmen,
minister brez listnice, je bil rojen 1. 1892. v Stocu Po dovršitvi pravnih naukov je bil najprej sodnik v Banji Luki in je sedaj advokat v Beogradu V politično življenje je stopil zelo zgodaj ter je kot član Spa-hove Jugoslovanske muslimanske organizacije bil izvoljen za poslanca 1. 1923.. 1925. in 1927. ter bil v vladi Ljube Davidoviča minister za socialno politiko. 5. maja je kandidiral na listi dr. Mačka, a ni bil izvoljen.
Svetozar Stankovič,
novi kmetijski minister, je bil rojen 1. 1882. v Obiličevu, v severnem Banatu. Po dovrsi-tvi tehničnih naukov v Budimpešti je stopil v ministrstvo za gradbe v Srbiji. Prvič je bil izvoljen za poslanca 1. 1923. na listi radikalne stranke. V Pašičevem kabinetu je postal 1. 1924. državni podtajnik v ministrstvu za agrarno reformo, nato pa minister v vladi Vukičeviča. Po 6. januarju se ni več politično aktivno udeleževal. 5. maja je bil izvoljen za poslanca v Novi Kaniži, kjer je bil tudi prvič izvoljen 1923.
rodnih poslancev. Za lo sejo je vladalo v vseh političnih krogih izredno zanimanje, in se je izredno živahno koinentiral novo nastali politični položaj. Seja Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev se je pričela okoli 18. ure.. Uvodoma je predsednik g. Bogoljub Jevtič poudaril novo nastali politični položaj.. Kot prvi govornik se je javil k besedi Milan Lazarič, ki je izjavil: Mi ne moremo izreči nezaupnice vladi, ki ji načeluje Stojadinovič. ki je bil član bivše Jev lice ve vlade. Ta vlada je prišla po volji krene na krmilo, da pomiri plemenske razprtije in uredi notranje stanje.« Za Lazičem je govoril bivši minister dr. Grga Andjelinovič, ki je v daljšem govoru raz-motrival položaj sevanje politike in izjavil, naj bi poslanci Jugoslovanskega .kluba počakali in sc ne «predelili poprej dokler se ne prečita deklaracija nove vlade, iz : katere se bo videlo, kakšne nam ene in ci-dje ibia bova vlada Je za novo vLado: vendar pa proti nekaterim osehursatn, ki so v sedanji vladi. Naslednji govornik je bil Dragiša Cvetkovič, ki je bil ravno tako mnenja, naj se počaka V istem smislu i? govoril tudi hrvatski poslanec Zuber. V ostalem se vidi iz ra/oeložepja, ki j° vladalo na seji. ki še vedno traja, da se bo najbrže z odločitvijo počakalo, d-J-ter ir* iznese vlada dr. Stoji", inovičo n red narla-nveutoii! svoje deklaracije. Kc.pmn je poslanec Zuber predlagal, na j -p deVda > o tem zaključi: za danes in naj Se. bada’iuie jutri predpoldne.
Nikola Preka,
novi minister za socialno politiko, je bil rojen 1. 1883. v Nevesinju, maturiral v Italiji ter dovršil pravne študije na italijanski fakulteti v Innsbrucku. L. 1907. je postal glavni tajnik Hrvatske zajednice v Bosni ter kasneje vidno sodeloval pri ustanovitvi Hrvatske težačke stranke. L. 1913. je na njenem programu kandidiral pri nadomestnih volitvah, a brez uspeha. Po osvobojen ju se je pridružila njegova stranka Radiču ter je bil na Radičevi listi izvoljen 1. 1921, 1923., 1925. in 1927. Deloval je mnogo za dvig. zadružništva ter se udejstvoval tudi publicistično. Pridružil se je pozneje kme-čko-demokratski koaliciji. Ker se pa ni strinjal z njeno taktiko, se je umaknil iz političnega življenja. L. 1930. je vstopil v kabinet generala živkoviča ter bil 1. 1931. na živkovičevi listi izvoljen za poslanca, 5. maja je kandidiral na Jevtičevi listi.
Mirko Komnenović,
minister za telesno vzgojo, je bil rojen leta 1870. v Hercegnovem. Po dovršitvi trgovskih naukov se je nastanil v Hercegnovem, kjer je sodeloval pri vseh narodnih akcijah ter postal tudi starosta prve sokolske župe v Dalmaciji. Po mobilizaciji je bil interniran ter končno zaradi bolezni zaprt v bolnišnici v Dubrovniku. Nato je bil konfiniran v Trstu, od koder je pobegnil v Italijo in nato v Srbijo ter se prijavil za dobrovoljca, nakar ga je srbska vlada poslala v Rusijo, da organizira dobrovoljce. Bil je pri tem zelo uspešen ter pomagal tudi pri organizaciji dobrovoljskih alzaških in češkoslovaških formacij. L. 1923. in 1925. je bil izvoljen v Boki za poslanca, in sicer na listi radikalne stranke. Tudi 5. maja je bil izvoljen v Boki.
Ignat Stefanovič,
novi minister za šume in rude, je bil rojen
1.	1888. v Ladjevici v starem Rudničkem okraju. Po dovršitvi pravnih naukov je postal sodnik, nato okrožni inšpektor in na vse zadnje član državnega sveta. Za poslanca je bil prvič izvoljen 1. 1925. na listi demokratske stranke ter drugič 1. 1927., leta 1931. pa na živkovičevi listi. Udeležil se je vseh vojn ter bil za svojo hrabrost odlikovan z visokimi redi.
Gjura Jankovič,
minister brez listnice, je bil rojen 1. 1894. v Vragočanici v Drinski banovini. Po do-t vršitvi visoke gozdarske šole v Nancyju je kot gozdarski inženjer vstopil v državno službo. Leta 1927. je bil izvoljen na listi radikalne stranke za poslanca. V skupščini je igral vidno vlogo. Leta 1932. je vstopil zopet v državno službo in po upokojitvi postal direktor Privredne štedionice v Beogradu.
Dobrivoje Stoševič,
novi prosvetni minister, je bil rojen leta 1394. v Brusu. Absolviral je gospodarsko-finančno fakulteto, v Londonu in diplomiral na univerzi v Cambridgeu. Nato je vstopil v finančno ministrstvo, bil izvoljen leta 1929. za glavnega tajnika Priv. agrarne banke, leta 1931. za njenega direktorja in letos za glavnega direktorja. Mnogo je sodeloval pri gospodarskih revijah. Na peto majniških volitvah je prvič kandidiral na Jevtičevi listi.
Dušan Letiea,
novi finančni minister, je bil rojen 1. 1879. v Majskih Poljanah, srez Glina. Po dovršitvi pravnih naukov v Zagrebu je vstopil v državno finančno službo v Sarajevu ter postal 1.'1919. načelnik finančnega oddelka za Bosno, Slovenijo in Dalmacijo, vstopil 1 1923. v pokoj, nato bil 1. 1925. reaktiviran kot generalni direktor neposrednih davkov. Leta 1928. je bil imenovan kot finančni strokovnjak za državnega podtajnika v fi-načnem ministrstvu ter nato bil pomočnik finančnega ministra do,L 1931.. ko je stopil v pokoj. Od 1. 1934. je bil zopet pomočnik finančnega ministra.
Miloš Bobič,
novi gradbeni minister, je bil rojen 1. 1886-Dovršil je visokr ^-hnično šolo v Karlsruhe. Osvobodilnih V0j . 1912.—13. se je udeležil kot dobrovoljce, svetovne vojne pa kot oficir in bil dvakrat odlikovan z zlato svetinjo za hrabrost. Po vojni je bil najprej direktor delniške družbe za strojno-tehnična podjetja, postal nato direktor Jugosloven-ske elektrotehnične d. d. Brown Bowery, na katerem mestu je ostal do svoje izvolitve za podpredsednika beograjske občine. Kot dijak je pripadal »Slovenskemu Jugu«, nato pa bil eden vodilnih članov radikalne stranke ter bil 1. 1927. izvoljen za poslanca. *
Izpustili smo podatke o sedanjem predsedniku vlade dr. Stojadinoviču. notranjemu ministru dr. Korošcu in vojnemu ministru gen. Živko vicu, ker so to tako prominentne osebnosti, da je njih življenje itak vsem znano. Prav tako nismo objavili podatkov o ministrih, ki so pripadali že Jevtičevi vladi, to je o ministrih dr. Vrbaniču in dr. Auerju, ker so bili podatki iz njih življenja itak objavljeni pred krotkim.
* Dr. Stojadinovič med novinarji
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved: Lepo in toplo vreme bo trajalo dalje. Verjetnost neviht.
Osebnosti novih minisimw
Tuji tisk o novi vladi
Francija
Pariz. 25. junija. A A. Sodec po prvih komentarjih pariških listov bo nova jugoslovanska vlada naletela v francoski javnosti na odličen sprejem.
Tako piše n. pr. Tenips« v svojem poročilu iz Beograda, da bo Stojadinovićeva vlada predvsem pomirjevalna vlada. Njena prva naloga ho »v miru pripraviti zhližanje med Beogradom in Zagrebom radi končne rešitve hrvatskega vprašanja«.
»Sedaj je mogoče upravičeno trditi«, pravi list dalje, »da je odprta pot k sporazumu. Stoja-dinoviću ho pripadla čast, da združi svoje ime s tem delom konsolidacije narodnega edinstva z upravičeno zadovoljitvijo interesov vseh. Ne gre samo za navadno premirje med političnimi nasprotniki, ki so prišli v svoji borbi do vrhunca. V resnici se nahajamo na izhodišču nove dobe na podlagi zdrave ocene sedanje stvarnosti in pravičnega razumevanja potreb, da je treba zgraditi notranje močno Jugoslavijo, da bo lahko žela spoštovanje- od zunaj.
List pristavlja, da daje prisotnost gg. Korošca in Spaha in posameznih srbskih in hrvatskih osebnosti novemu kabinetu značaj široke nacionalne koncentracije. »Tenips« pravi dalje, da je treba zaupati Stojadinoviču, da razpolaga z vsemi potrebnimi elementi za srečno rešitev naloge, ki jo je prevzel v usodnem trenutku jugoslovanske države.
Ta poluradni list priobčuje razen tega življenjepis novega predsednika jugoslovanske vlade. O njegovih vrlinah se izraža z najbolj laskavimi izrazi. List opozarja dalje, da je bil Štojadinovic lani izvoljen v Zedinjenih državah za enega izmed petorice članov mednarodnega odbora rotarijskih klubov.
Veliki finančno-ekonomski list »Information« objavlja seznam članov nove jugoslovanske vlade. Svojemu poročilu pristavlja komentar, v katerem "pravi med drugim:
V Beogradu in v notranjosti Jugoslavije so sprejeli z velikim zadovoljstvom vest, da je namestništvo izbralo g. Milana Stojadinoviča za novega predsednika vlade.
Nato navaja list življenjepis novega premierja in pravi o novem kabinetu, da pomeni odločen korak k pomiritvi in razširitvi osnov vladne akcije, in sicer potom sodelovanja skupin, ki so dozdaj stale ob strani.
Italijani
Trst, 25. junija. w. Današnji »Piccolo« prinaša daljše poročilo svojega beograjskega dopisnika o novi jugoslovanski vladi, v katerem, poudar ja med drugim: Stojadinovićeva vlada predstavlja odločilno spremembo v notranji jugoslovanski politiki in prelom s centralistično politiko. Stoja-dmovićeva vlada, nadaljuje list, je vlada sporazuma. Iz tehničnih razlogov še ni bilo mogoče iz.ysti nameravane širše nacionalne koncentracije tudi. s Hrvati. Zato bo morala sedanja skupščina odobriti še nekatere prehodne zakone in državni proračun. To je glavna naloga Stojadi-iio vice ve vlade, ki je, kar ponavljamo, pravi list, samo prehodna vlada. List simpatično piše o novem ministrskem predsedniku g. Stojadinoviču in zaključuje svoje poročilo takole:' Stoja-dirnmč bo nedvomno nadaljeval zunanjo politi-ko svojega prednika Jevtiča. Kakor se tu zatrjuje, bo Jevtič imenovan za jugoslovanskega po-slanika v Parizu.
Poljaki
Varšava, 25. junija. AA. Poljski listi priobčujejo na uvodnih mestih obširna poročila o imenovanju nove jugoslovanske vlade ter prinašajo članke in življenjepise s slikami predsednika kraljevske vlade dr. Milana Stojadinoviča. Najuglednejši varšavski list -»Kurien piše, da so stopili v vlado dr. Stojadinoviča zastopniki Srbov, Hrvatov, Slovencev in Muslimanov. To predstavlja poroštvo za zdrav razvoj političnih razmer. Hrvati so sprejeli sestavo vlade dr. Stojadinoviča navdušeno in z občutkom globokega olajšanja. Glavna naloga vlade je pomirjenje in okrepitev dobrih odnošajev z Mačkom.
Vladni list »Gazeta Polska« pa pravi pod naslovom: »Vlada pomirjen ja v Jugoslaviji«: Nova vlada širokih zasnov predstavlja vlado notranje sprave. Ta vlada prinaša narodno zhližanje, potrebno za dokončno ureditev vprašanja notranje politike.
Varšavski »Djennik Narodovi« poudarja, da sme nova vlada računati s pomirjenjem širokih narodnih množic, ker so vanjo stopili zastopniki raznih političnih orientacij in vseh plemen.
Angleži
London, 25. junija. AA. Listi priobčujejo na vidnem mestu vesti o imenovanju nove jugoslovanske vlade pod predsedstvom dr. Stojadinoviča. »Times« priobčuje pod naslovom »Nova jugoslovanska vlada — vlada pomir-jenja« izpod peresa svojega beograjskega dopisnika listo nove vlade in dodaja tole poročilo :
Politični krogi vidijo v vladi dr. Stojadinoviča koalicijsko vlado ali bolje nacionalno vlado. V njenih vrstah so zastopniki vseh strank. Razen predsednika vlade dr. Stojadinoviča so najmarkantnejše osebnosti vojni minister general Živkovič, notranji minister dr. Anton Korošec in prometni minister Spaho. V novo vlado so stopili tudi štirje Hrvati zunaj bloka dr. Mačka.
Novo vlado, ki je že prisegla, je vsa država sprejela zelo dobro in jo je moči smatrati za vlado notranje pomiritve in konstruktivnega dela.
»Daily Herald« poudarja, da je bil sedanji predsednik vlade finančni minister v vladi g. Jevtiča. Novo vlado, v katero so stopili med drugimi general živkovič, Spaho in dr. Korošec, smatrajo v glavnem kot vlado pomiritve v Jugoslaviji. Ta vlada ima značaj nacionalne koalicije. List posebno poudarja, da sta se novi predsednik vlade dr. Stojadinovič in minister Sošovič mudila nekaj časa na Angleškem.
»Morningpost« priobčuje članek pod naslovom »Koalicijska vlada« in poudarja, da je
dr. Stojadinovič sestavil koalicijsko vlado in sam v njej prevzel zunanje zadeve. V kabinetu je ostal vojni minister general Živkovič, notranje zadeve je pa prevzel dr. Korošec. Dr. Stojadinovič je bil poprej finančni minister.
»News Citron ide« piše: Nova vlada je koalicijska in v njej so zastopani radikali, bosenski muslimani, Slovenci, ki jih vodi dr. Korošec, in trije Hrvati. Dr. Stojadinovič sam je srbski radikal z britanskim pojmovanjem.
»Manchester Guardian« priobčuje obenem s poročilom o sestavi nove vlade tudi življenjepis novega predsednika dr. Stojadinoviča.
Grki
Atene, 25. junija. AA. Atenska agencija poroča: Grški listi pišejo zelo ugodno o novi jugoslovanski vladi. Vladni list »Katimerini« poudarja, da se v novi vladi nahajajo zastopniki prejšnjih strank, in naglasa, da je prevzel notranje ministrstvo dr. Korošec. Dosedanje politično delo in osebnost dr. Stojadinoviča in njegovih sodelavcev so najboljše poroštvo za ureditev vprašanj, ki so na dnevnem redu. Grški narod in grška vlada kar najtopleje pozdravljata to vlado.
Opozicijski »Elefteron Vima«. pa poudarja sodelovanje med novimi in starimi strankami v vladi, ker ji to podeljuje značaj vlade nacionalne koalicije in vlade pomiritve.
Nemci
Berlin, 25. junija. AA. Imenovanje vlade dr. Stojadinoviča je deležno ugodnih komen-
tarjev vsega nemškega tiska. »Berliner Börsen Zeitung« pravi: Novo vlado dr. Stojadinoviča je sprejela jugoslovanska javnost s soglasnim odobravanjem, še več, tudi opozicija jo je pozdravila. Vlada se sme zanašati na podporo v prebivalstvu. Delala bo, da ublaži notranjepolitični položaj, ki se je z zadnjimi volitvami še bolj pooostril. Računajo, da bo dr. Stojadinovič tudi v skupščini deležen dobrega sprejema. V ostalem mislijo, da bi obstoječa ustava omogočila vladi dokaj svobodno delo ne glede na parlament.
Dalje govori list o značaju nove vlade in pravi, da sodijo v nekaterih krogih, da je vlada volilna, med tem ko drugi poudarjajo možnost, da bi vlada imela biti delovna. Sicer pa, dokler dr. Stojadinovič sam ne pokaže želje po volitvah, ni zanje nikakih razlogov.
»Völkischer Beobachter« govori o pripadnosti posameznih članov nove vlade in pravi, da je v njej devet Srbov, trije Hrvati, dva Muslimana in en Slovenec. O dr. Stojadinoviču samem, pravi list, da spada med najboljše politike in da je njegovo delovanje kot finančni minister in ravnatelj mnogih gospodarskih ustanov najboljše poroštvo, da pozna vse probleme.
List dalje naglasa kot pomembno, da je dobil notranje ministrstvo dr. Korošec, to je ne Srb, ne Hrvat.
»Kölnische Zeitung« priznava, da je Nj. kr. Vis. knez Pavle zelo spretno izvedel prehod. Ustvaril je atmosfero, ki daje upanje v pomirjenje.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« navaja pripravljenost opozicije, da bo podpirala novo
vlado, čeprav bo ostala še nadalje zunaj parlamenta. S to vlado smemo zanesljivo računati na pomirjenje med Srbi, Hrvati in Slovenci.
»Lokal-Anzeiger« pa poudarja važnost podpore, ki jo je dr. Maček obljubil dr. Stojadinoviču.
Tudi drugi listi pišejo v podobnem zmislu.
Madjari
Budimpešta, 25. junija. AA. O politični iz-premembi v Jugoslaviji prinašajo današnji madžarski listi daljše članke. Osebni organ predsednika vlade Gömbösa »Figetlenseg« pravi, da kaže sestava vlade, da se začenja v Jugoslaviji nova doba, ki bo odstranila strankarska, politična in plemenska nasprotja.
»Ujmagiarsag« pravi, da je nedvomno, da se bo vlada g. Stojadinoviča odločila za srednjo pot in da bo zmerna. List misli, da bo sedanja skupščina pripravljena sodelovati s Stojadinovičevo vlado.
»Magyarsag« poroča iz Beograda, da hrvatska kmetska stranka sicer ni poslala svojih zastopnikov v koncentracijsko vlado g. Stojadinoviča, zato bo pa nevtralno spremljala delo nove vlade.
Dopisnik lista »Pesti Napio« poroča iz Beograda, da pomeni vlada g. Stojadinoviča po splošni sodbi pomirjenje in vrnitev k demokraciji. Sestava nove vlade predstavlja v jugoslovanski notranji politiki velepomemben preobrat.
»Magyar Hirlap« pravi, da izjavljajo v okolici predsednika vlade g. Stojadinoviča, da nova vlada ne bo izpremenila smeri zunanje politike, kakor so to trdili nekateri listi.
Ectenovf razgovori z Mussalinilem
Sporazum v Evropi ie mogoč, a km bo z übeslullo ?
Po posvetovanjih o londonskem sporazumu ie zdai na vrsti — Afrika...
Nadaljevanje razgovorov
Pariz, 25. junija. Havas poroča iz Rima, da se bo danes vršil drugi razgovor med Edenom in Mussolinijem. Ta razgovor je bil prvotno določen že za včeraj popoldne. Izpremembo programa pojasnjujejo s podpisom italijansko-švedske-ga trgovinskega dogovora, ki mu je hotel prisostvovati Ulili Mussolini. Po kosilu sta imela Mussolini in Eden daljši razgovor.
Zdi se, da je Eden pri tem razgovoru opisal Mussoliniju vtise, ki jih je dobil na svojem potovanju po Vzhodni Evropi. Državnika sta razpravljala tudi o političnih in psiholoških okoliščinah za širok sistem evropske varnosti na temelju francosko-britanskega dogovora od 3. februarja. Na svojem prvem sestanku sta Eden in
Mussolini podrobno proučila tudi nemško-britan-ski pomorski dogovor. Ob koncu sestanka sta načela problem letalskega oboroževanja. V zvezi s tein problemom poudarjajo v Rimu, da je vprašanje letalskega pakta tesno zvezano z drugimi vprašanji, ki izvirajo iz londonske deklaracije. Po tem sodijo, da bo neločljivost m nedeljivost problema zavarovanja miru tudi v bodoče ena izmed osnovnih smernic italijanske zunanje politike. Zato je verjetno, da Rim ne bo mogel pristati na britansko tezo o ločeni ureditvi letalskega vprašnja pred drugimi vprašanji. •
Današnji »Petit Parisien« smatra, da so tudi rimski Edenovi razgovori samo informativnega značaja in da zaenkrat še ni pričakovati posebnih dogodkov.
Ločeni razgovori s Stmkhmm
v prisotnosti Greva Thomsona, strokovnjaka za
afriška vprašanja
Pariz, 25. junija. Havas poroča iz Kima, da bosta Suvicb in Eden imela tehnične razgovore v prisotnosti raznih strokovnjakov, zlasti znanega angleškega strokovnjaka za afriška vprašanja Grey Thompsona. Abesinsko vprašanje bo tudi v razpravi, čeprav z italijanske strani zanikajo, da bi bil Eden prinesel posebne predloge o Abesiniji.
Italija bo zahtevala protektorat
London, 25. junija. Sa. Današnji listi se v svojih poroči lili iz Rima skladajo v tem, da so bili včerajšnji razgovori med Edenom in Mussolinijem posvečeni izključno britansko-nemškemu pomorskemu sporazumu in letalskemu paktu, danes bosta pa načela abesinsko vprašanje.
»Daily Mail« pravi, da Italijani zahtevajo najmanj protektorat, če ne že popolne suverenosti
nad obmejnimi abesinskimi predeli. Listu se zdi izključeno, da bi s« italijanske čete mogle vrniti iz Afrike, preden Italija dejansko ne doseže neposrednega stika svojih afriških kolonij (Eritreje in Somalije) z abesinsko visoko ravnjo.
»Morningpost« misli, da je končni namen Mussolinija protektorat ali celo mandat nad vso Abesinijo.
»Daily Telegraph« pravi med drugim, da bi se na italijanski strani pri razgovoru med Mussolinijem in Edenom mogli zadovoljiti te z nekaterimi splošnimi nasveti, ki naj bi olajšali nadaljna pogajanja v abesinskem vprašanju, nikakor pa ne s konkretnimi predlogi za ureditev spora. Pri vsem tem pa list misli, da bo Italija vestno proučila vse britanske predloge in nasvete. Po sodbi lista se bosta Velika Britanija in Italija v evropskih vprašanjih zelo lahko sporazumeli.
Pred novimi spremembami v Bolganii
Sofija, 25. junija. AA. Notranji minister general Atanasov je pripravil in bo te dni predložil ministrskemu svetu zakonski načrt o popolni odstranitvi vseh pojavov v zvezi z bivšimi političnimi strankami in dopolnilni zakon o zatrtju političnih strank.
Načrt o dopolnitvi zakona poostruje sankcije zakona o razpustu političnih strank. Strogo je prepovedana vsaka propaganda zoper sedanji režim in vsak poskus zbiranja prejšnjih ali ustvarjanja novih političnih strank. Vsakdo, kdor bi se pregrešil zoper ta novi zakon, ne glede na to, kakšno mesto je prej zavzemal v javnem življenju, bo strogo kaznovan.
V zvezi z narrferavanim dopolnilnim zakonom govore v novinarskih in političnih krogih, da se je v vladi pojavilo odkrito nesoglasje med posameznimi ministri. Pravijo, da sta se zoper ta zakonski načrt odločno izrekla prometni minister Todor Ko-žuharov in gradbeni minister Nikola Jotov. Kožuharov je pripadal gibanju Cankova, Jotov pa zemljedelski zvezi. Eden izmed pogojev Todor j a Kožuharova za vstop v vlado Andrije Toševa je bil, kakor znano, da izpuste takrat interniranega bivšega predsednika vlade Aleksandra Cankova. Dalje trde, da sta se oba omenjena ministra izrekla proti nameravanim dopolnitvam zakona tudi zato, ker mislita, da se more bodoči parlament sestaviti samo preko razpuščenih političnih strank. Toda te-
ga njunega mnenja niso vojaške osebnosti vlade Aleksandra Toševa in zato še zmerom zahtevajo, da naj današnja vlada integralno izvaja program od 19. maja. Ali bodo ta nesoglasja v vladi imela posledice in kakšne, se bo videlo šele potem, ko pride omenjeni zakonski načrt na debato v ministrski svet.
Pogajanja z Rusijo
Listi poročajo, da se bodo te dni začeli trgovinski razgovori med bolgarsko in sovjetsko vlado. V imenu sovjetske vlade bo vodil te razgovore njen pooblaščeni minister v Sofiji Razkolnikov in trgovinski zastopnik Megalinski. Gre za sklenitev začasne trgovinske pogodbe. Sovjetska vlada je predlagala bolgarski vladi, naj se vse nabave iz sovjetske Rusije plačajo v levih, za katere bi sovjetska Rusija kupovala bolgarsko blago.
Proračunska debata v inadjarskem parlamentu
Budimpešta, 25. junija. AA. Danes se je v madjarski spodnji zbornici začela generalna debata o proračunu. Zgornja zbornica je odobrila proračunski predlog, kakor ga je 'vlada predložila.
Češkoslovaški parlament je v obeh čitanjih sprejel zakon o širokih pooblastilih vladi.
Preminul je Vaclav Bohač, ki je leta 1920. ustanovil praški velesejm iu bil njegov predsednik do leta 1930.
Nove kombinacije o podonavski konferenci
Ista agencija poroča iz Rima, da tam prevladuje zdaj glede podonavske konference mnenje, da bi bilo treba delati v dveh etapah. Prva etapa bi zajamčila minimalni program, ki predvi-deva splošni sporazum med vsemi prizadetimi državami, ne izvzemši niti Nemčije; s tem sporazumom bi se zajamčila neodvisnost Avstrije in šele nato bi se začelo delo za ožji in podrobnejši sporazum o odnošajih v Podonavju' med tistimi državami, ki bi jih bilo moči pridobiti za tak sporazum. Ta sporazum bi se dal doseči bodisi na temelju skupne izjave o nevmešavanju ali pa na osnovi dvostranskih pogodb, v katerih ne bi bilo določbe o vzajemni pomoči, ker ji Nemčija nasprotuje.
Ob vseh teh in podobnih kombinacijah pa so si v Rimu čedalje bolj na jasnem, da je Mussolinijeva iniciativa s podonavsko konferenco v glavnem propadla, to pa ne v najmanjši meri prav po krivdi njenih takozvanih »prijateljev« (Madjarska!).
Odpoklic Italijanov iz Abesinije
Addis-Abeba, 25. junija. AA. Po poročilu tukajšnjih poročevalcev angleških listov je italijansko poslaništvo včeraj pozvalo vse italijanske državljane, ki se še neha-jajo v Abesiniji, naj v 10 dneh zapuste abesinsko ozemlje. Kakor znano, je bii prvotno določen za evakuacijo 15. julij. Zato je ta nova italijanska odredba vzbudila veliko pozornost.
Angleški poslanik v Addis-Abebi na poti v London
Addis-Abeba, 25. junija. AA. Angleški poslanik v Addis-Abebi Bartun odpotuje iz Addis-Abebe v Anglijo. Pravijo, da potuje iz zdravstvenih razlogov.
Italijanski protest radi Džime
Pariz, 25. junija. Havas poroča iz Rima: Italijanska vlada je poslala v Abesinijo noto, v kateri protestira proti nedavni prisvojitvi ozemlja Džime. Abesinija si je to ozemlje prisvojila po smrti tamošnjega sultana. Nota pravi, da so italijanski vpliv v tej pokrajini priznale mednarodne pogodbe iz 1.1891., 1894. in 1925.
Čez 800 milijonov izdatkov..
Pariz, 25. junija Havas poroča iz Rima: Izdatki za Vzhodno Afriko so znašali v 11 mesecih proračunskega leta 1934/35 osem sto petinštirideset milijonov lir.
Titulescu v Parizu
Bukarešta, 25. junija. AA. Zunanji minister Titulescu je odpotoval v Pariz. Sestal se bo z Lavaloni skupno z dr. Benešem, ki tudi prispe sem. Predmet razgovorov bo pakt Romunije z Rusijo.
Balkaniada
Bolgarija jc vložila pritožbo proti tekmi z Jugoslavijo
Sofija, 25. junija. AA. Včeraj se je sestala bolgarska federacija in sklenila vložiti pritožbo na mednarodno nogometno zvezo zoper verifikacijo tekme Jugoslavi ja : Bolgarija za balkanski pokal. Sktep motivirajo s tem, da sodnik ni priznal Bolgariji četrtega gola.
Več ponosa In priti no$ti v narodnih nošah !
S sezono posvetnih in tudi cerkvenih slavnosti je prišla tudi sezona narodnih noš, ki jih občudujemo prav radi, vendar se pa večkrat moramo tudi jeziti zaradi njih. Prišlo je že tako daleč, da bi narodne noše morali postaviti pod zakon o varstvu spomenikov, saj večkrat vidimo maškare namesto častitljive in najlepše dedščine naših prababic in pradedov.
Pristnih narodnih noš je vedno manj, kar je popolnoma naravno, ker so jih nosili ob najrazličnejših prilikah, da so se raztrgale in uničile. Povaljanim in razbitim avbam so enostavno odrezali zlate obode in jih pričeli nositi za zavijačke, kar pa ni pravilno, ker za-vijačke niso bile nikdar težko in bogato vezene z zlatom, temveč so bile vedno le bolj preproste, navadno pa črne z zlatim ornamentom ali pa kar kos brokata. Bohotni obodi zlatih avb z debelimi »gosenicami« niso za zavijačke!
Namesto da bi stare avbe današnje vezilje točno posnemale, si same izmišljajo popolnoma nemogoče okrase, ki nimajo niti najmanjše zveze s pristnimi avbami. Taki ničvredni fal-zifikati bi morali biti prepovedani, ker škodujejo resnici in pa ugledu dobrega okusa naših prednic. Kar se obleke in predpasnikov tiče ter tudi rut, vidimo najhujše spake pri novih modrčkih, ki naše brhke Slovenke izpreminja-jo v našemarjene Tirolke in tudi — kar naravnost povedano — v lahkožive bavarske natakarice. Dekleta ne pustite se slepariti od brezvestnih prodajalcev takih stvari, ki nimajo čuta za pravilnost noš in za njih lepoto, še manj pa spoštovanja pred svetostjo narodne noše.
Podobno je z našimi moškimi narodnimi nošami, ker tudi fantje radi preskočijo v Tirole ali pa v popolnoma nemogoče športne kroje. Rumeni šimi-čevlji in irhaste hlače ne gredo skupaj in pisani moderni suknjiči zbujajo le pomilovalen, a zaslužen posmeh! Če nimate čednega suknjiča, oblecite belo ali modro pleteno volneno jopico, drugače pa ste najbolj fantovski kar goloroki. Moderne pisane srajce ali pa celo srajce iz trikoja so smešne. Če ne dobite starega kastorca, polhovke ali pa kape »fekine« ali »prižnice«, pokrijte črn, najboljše kosmat klobuk, nikakor pa športne čepice. Visoke škornje naj nosi le možak ali fant, ki ga je kaj v hlačah, in na konje naj se ne spenjajo bledikavi otročaji!
Posebno poglavje pri narodni noši je pa tudi srebrni ali zlati nakit, predvsem seveda pasovi ali sklepanci. Med novimi in ponarejenimi pasovi vidimo popolnoma nemogoče stvari, zlasti pa niso naše prababice nikdar nosile bahaških pasov iz tolarjev ali pa celo iz ničvrednega avstrijskega nikelnastega drobiža. Debele srebrne žlajdre s celo vrsto vo-lovjih in konjskih glav ter tolarjev tudi v starih časih niso nosili resni možje, temveč le bahati mešetarji s kačo v žepu.
še huje, kakor z nošo samo, je pa z vedenjem, kadar imamo staro nošo na sebi. Narodna noša je, kakor rečeno, najčestitljivejša in najlepša dedščina po naših prednikih, zato nam pa mora biti sveta, kakor spomin na naše starše in njih matere ter očete in še teh stare matere in dede. Narodna noša je znamenje ponosa našega kmeta in gospodarja na slovenskih tleh, zato jo pa moramo nositi možato in resno, kakor so nam oni možato ohranili to našo zemljo, ne pa med vpitjem in šalami, s skakanjem in kričanjem, kakor pustne šeme. Tudi naši «tari so narodno nošo oblekli le na praznik, nikdar pa niso na pust šli z njo za šeme, zato naj bo vsakemu dekletu in fantu praznik, kadar se z njo pokaže svetu. Nič ne rečemo, da bi ne smeli vzeti rdečih marel s seboj, vendar pa mi bodo tudi fantje in dekleta dali prav, če jim povem, da jih mora i-ueti vsak pameten človek za trapaste, če ob najlepšem vremenu hodijo z odprtimi mare-lami okrog. To je nekako tako, kakor s tistim grškim modrijanom, ki je ob solncu hodil z gorečo laterno okrog!
Torej, pri narodnih nošah več spoštovanja in resnobe ter zavesti, da vsakdo rad pogleda krhkega dekleta in zalega fanta v narodni noši. Najbolj vas občudujejo tujci, zato se pa nikar ne vedite tako, da bi se vam morali smejati in se nad vami celo zgražati. Narodna noša naj bo čast pametnega dekleta in bonos korajžnega fanta, bodočih gospodinj in gospodarjev naše domovine!	A. G.
Sv. Bolienk pri Sr&diššis
Radi agilnosti in uspeha o svojem poštenem delu za dobro kmetskega doma, je naše Društvo kmetskih fantov in deklet n°stalo velik trn v petah ljudi, ki še vedno avajo po razvalinah minulosti. Dne 7. ju-Ua priredi društvo tekmo žanjic na Vi-vaiUi. Mi gremo krepko naprej in nas nih-he bo speljal z naše poti. Gremo v trd-°' složno organizacijo poštenih kmetskih Oftiov brez političnega fanatizma in za-?rizenosti, ker smo trdno prepričani, da si def10 le tako lallko pomagali, če je naše hlapčevsko, smo hlapci sami sebi in cj .sv°.jem, nismo pa in tudi ne bomo hlap-holn slepo orodje drugih. Z iskreno in trd-kra,Voro v Boga gremo naprej za dobro
domovine in naroda.
M.
Pred Evharističnim kongresom
Manifestacija.
Na praznik sv. Petra in Pavla ob treh bo na Stadinonu I. manifestacijsko zborovanje. Po pozdravnem govoru predsednika glavnega pripravljalnega odbora za II. Evharistični kongres v Ljubljani g. dr. Stanka Žitka bo govoril v slovenskem jeziku papežev legat Nj. Eminenca kardinal dr. Avgust Hlond. Treba pa se bo napotiti na Stadion najkasneje ob dveh popoldne, ker bo le tako mogoče do tretje ure vse ogromne množice na Stadionu razvrstiji. Zborovanje se bo pričelo točno ob treh. Ob tej priliki bomo pozdravili tudi zastopnike naj-višjih oblasti v državi.
Vse kongresne prireditve bodo filmane.
Po dogovoru s kongresnim odborom bo filmsko podjetje »Zora« iz Zagreba pod vodstvom samega kongresnega odbora snemalo vse prireditve II. Evharističnega kon-
gresa za Jugoslavijo za zvočni in nemi film. Poleg tega bo izdelal zastopnik iz Amerike za Ameriko 16 mm filmski trak. Strokovnjak iz Ljubljane pa bo snemal kongres za 9 mm filmski trak. Snemanje se prične s sprejemom papeževega legata. Filmi bodo izdelani kot celota, ne kot žurnali.
Prireditve.
Cerkveni koncert Ciril-Metodovega zbora bo v frančiškanski cerkvi 29. junija točno ob pol sedmih zvečer. Na koncertu bo prvikrat v Ljubljani izvajana grandijozna »Liturgija svjatoga Joana Zlatoustago«.
Duhovni koncert Ciril-Metodovega zbora
bo 1. julija (v ponedeljek) točno ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela »Uniona«. Na tem koncertu poje zbor vrsto najodličnejših skladb domačih, bolgarskih, ukrajinskih in ruskih vzhodno-cerkvenih skladateljev.
Händlov oratorij »Mesijo« bo izvajalo slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« na prvi kongresni dan 28. junija ob devetih zvečer in enako na zadnji kongresni dan dne 30. junija, obakrat v veliki dvorani hotela »Uniona«. Veličastno delo, pri katerem sodeluje velik mešan zbor, godalni orkester in najodličnejši solisti ljubljanske opere, je pri prvem prednašanju dne 3. junija doživelo navdušeno priznanje. Vstopnice za ta koncert si kupite v Glavni kongresni pisarni na Miklošičevi cesti 7.
Gregorinovo pasijonsko dramo »V času obiskanja« uprizori Narodno gledališče na
prvi kongresni dan 28. junija ob pol 10. uri zvečer na Kongresnem trgu, dne 29. junija ob sedmih zvečer v dramskem gledališču (ta predstava je v kongresni knjižici pomotoma izostala) in na zadnji kongresni dan dne 30. junija ob pol 10. uri zvečer na Kongresnem trgu.
R. Wagnerjevo slavnostno igro »Parsifal«
izvaja ljubljanska opera dne 29. junija ob šestih zvečer v opernem gledališču.
Hoffmannstal-Župančičevega »Slehernika« igra dramsko gledališče v nedeljo 30. junija ob 2. zjutraj na Kongresnem trgu.
Prenovljeni Stadion s tribuno, ki bo središče glavnih svečanosti II. Evharističnega
kongresa za Jugoslavijo.
Misel za zbiižanie med Jugoslavijo in Ceškosiovaško prodira med narod
Dne 22. in 23. junija t. 1. je bil v Beogradu vsakoletni občni zbor Saveza jugoslov.-eeško-slovaških lig, ki so pričele s svojim delom lela 1921, ko je bila ustanovljena Liga v Ljubljani. V sledečih letih se je ideja kulturnega, gospodarskega in političnega sodelovanja ujed Jugoslovani in čehoslovaki razširila tako, da delujejo danes Lige uspešno v skoraj vseh važnejših krajih naše države od Bleda in Maribora do Skoplja in obstoja že blizu 20 podružnic.
Iz letnih poročil posameznih Lig se je videlo, kako važno nalogo opravlja vsaka v svojem delokrogu iu kako potrebna je ustanovitev novih Lig v drugih krajih. To • velja zlasti za obmejne kraje, kakor Jesenke, poleg tega pa za kraje, kamor prihajajo bratje Čehoslovaki mi letovišče, in kjer jim morejo Lige dati mnogo koristnih informacij iu‘jih seznanjati'z znamenitostmi kraja in okolice.
Na občnem zboru se je ugotovilo, kako važni sta bili turneji predavanj po Češko iovaški predsednika ljubljanske lige dr. Stareta, ki je v desetili krajih vzbuja! zanimanje za Slovenijo, in zlasti njene Alpe so Čeli! pred vojno obiskovali v mnogo večjem šleviiu kakor danes, in predsednika skoptjanske lige prof. Jelačiča, ki je skušal dvigniti zanimanje za tako malo znano in vendar tako zanimivo .lužno Srbijo. Uspeh obeh turnej se kaže v zvišanem češkoslovaškem obisku obeh pokrajin. Obenem se je v obeh pokrajinah pojavila potreba, da izide nov čeških vodnik po teh krajih, kar bo vsekakor zelo hvaležna in obenem težka naloga obeh l.ig. V Južni Srbiji se tudi dela na ustanovitvi novih Lig v Bitolju, Ohridu itd. ler izgleda, da se bo tudi tam razvila organizacija Lig tako. da ho treba ustanoviti poseben Izvršilni odbor iig vardarske banovine.
Misel, da se ustanove izvršilni odbori za posamezno banovine, je bila sprožena v Dravski banovini, ker se je pokazalo, da potrebujejo slovenske lige poseben center za svoje skupne naloge. Lani se je usiariovil še izvršilni odbor lig Savske banovine, ki tudi uspešno deluje. Na beograjskem zboru se je predložilo, da se naj Savez. Mg po novih pravilih, ki so v delu organizira tako, da bodo v vseli banovinah obstojali banovinski izvršilni odbori.
Letno poročilo Saveza jo zbudilo precej debate; in je padlo mnogo koristnih predlogov, kako naj bi se njegovo delo poživilo. Zunanje delo
je ponekod trpelo zaradi narodne žalosti za blagopokojnim Viteškim Kraljem Aleksandrom l. Zedinileljem, čigar spominu je občni zbor po-sveiil eno minuto molka.
Vsekakor se bo moralo sodelovanje med Savezom in posameznimi ligami zelo poživili in je upati, da-se bodo predlogi tudi izpolnili.
Izmed poročil posameznih lig je zbudilo največjo pozornost in pohvalo poročilo t: hljanske lige, mariborske lige in skoptjanske .lige pa Midi govor ministra dr, Kukovca, ki jo govoril ■zlasti o zunanjerpoljtičnem položaju Slovanstva.
Bo podelitvi ahsolutori a je hil izvoljen odbor, kateremu predseduje g. minisfrer dr. Kutna-' nudi. poslovodeči podpredsednik' je načelnik Momčilo Miloševič, podpredsednika s!a dr. Egon Stare, predsednik ljubljanske Mg; m izvršilnega odbora Lig Dravske banovine, ja dr. Milovan Zorieič, predsednik Upravnega -oilišrn v Zagrebu. dočim med ostalimi člani odboru ni bilo mnogo -premomh. Za predsednika nadzornega odbora je bi! izvoljen predsednik mariborske lige minister dr. Kukovee.
Bo volitvah so bile sprejele resolucije, kakor jih je predlagal Izvrštini odbor iig Dravske banovine. ki zaideva jo sodelovanje obeh držav in narodov na vseh poljih iu obenem pozivajo vso javnost, da naj sodeluje pri zbliža n ju; po.-..-heo priziv jo veljal naši mladini, ki naj goji staro idejo, češkoslovaško-jugoslovanske«y kulturnega zbiižauja iu naj hi vsa; i semesier študirala na -češkoslovaških visokih šolah, da si s tem raz širi svoje znanje in obzorje.
Zadnja resolucija govori o čim tesnejšem sodelovanju vseh društev, ki goje pri nas stik z drugimi slovanskimi narodi, iu je zato šir. šega pomena. Bonovno se je pokazalo, da imajo različna taka slovanska društva pogosto skupne cilje, zato se priporoča, da delujejo kolikor mogoče po predhodnem sporazumu, ki bi se z njim prihranilo mnogo energije in doseglo uspešnejše delovanje.
Občni zbor je pokazal, da prodira misei ju-goslovansko-češkosiovaškega in sploh slovanskega' zbližanja med vedno širše plasti naroda, kar izhaja zlasti iz snovanja novih podružnic in prirastka števila članstva. To dejstvo naj služi v spodbudo vsem društvenim edinicam. da v prihodnjem letu zastavijo vse svoje sile za dosego svojega idealnega cilja.
„Glas naroda“
zastopa vse sloje in pomaga uveljavljati narodovo voljo in ljudska hotenja na V S G h
poljih g
		ipf					
	m		8		■>/, ■		
II		%%% S)		m			
Naročite list takoj danes pri upravi: „Glas naroda“ Ljubljana — Nebotičniki
Pojasnilo napadene „Zveze gospodinj"
Zveza Gospodinj« nam je poslala sledeči dopis s prošnjo, da ga objavimo.
Nekateri nezadovoljneži so našli v beograjski Politiki« svojega zaveznika in so priobčili v dveh člankih celo serijo neosnovanih očitkov na račun »Zveze Gospodinj«, odnosno njenega prireditvenega odseka, ki je na letošnjem Velesejmu aranžiral razstavo »Žena in obrt« ter veliko modno revijo. Pred kratkim je »Poliiika« ponovno priobčila članek, ki je jrod naslovom »Veliki i malic skušal prikazati z nepodprtimi in izmišljenimi dokazi »Zvezo Gospodinj« kot najbolj protisocialno ustanovo. Očitka sta namreč dva. Prvi je ta, da se je na razstavi dajalo prednost samo velikim tvrdkam, da so bile male obrtnice potisnjene v ozadje, navzlic temu, da so plačale ogromne vsote (preko tisoč dinarjev!!), da se je njihov oddelek uporablja! med revijo za garderobo in da so bile končno še. oškodovane s tem, da je bila roba, ki so jo razstavile, pokradena. Drugi očitek pa je, da je predsednica (mišljena je načelnica razstavnega odseka Zveze Gospodinj) dobila od Velesejma 70 vstopnic, da jih razdeli med razstavljalke. da jih je pa razdelila med svoje članice in so-Jodnike.
Vsi ti očitki so take narave, da jih mora vsakdo, ki pozna delo Zveze Gospodinj, odločno zavrniti in jih razumeti le kot podtalno rovarjenje nekaterih zavistnežev. Nam, ki ljubimo samo aktivno in koristno delo za povzdigo do mače obrti in narodnega gospdarstva, je vsa t: časpisna debata zelo neljuba, vendar pa mora mo objasnili nekaj dejstev, da bo javnost t vsem pravilno informirana.
V prvi vrsti moramo ločiti razstavo od modne revijo (te razlike «Politika« namreč ne pozna) Modna revija se je vršila dvakrat na dan, in sicer popoldan in zvečer. Razstava pa je bila odprto stalno, tu netrgoma od 8. do 19. ure. Iz tehničnih razlog;.v je bila za časa popoldanske revije zaprta in in se je uporabljal !o kratek hodnik, kjer so razstavljale samo štiri tvrdke. Stvar j>a je bila urejena že pred pričetkom Velesejma s posebnim dogovorom med »Zvezo Gospodinj« in razstavljale!. Med večerno predstavo pa je bila razstava v mejah možnosti zaprta. Kar se pa tiče stroškov in škode, ki so jih razstavljalke trpele, moramo ugotoviti, da so razstavljale! krili s svojimi nevelikimi prispevki samo stroške za opremo in razsvetljavo koj in da je »Zveza Gospodinj« dala za vse razstavljene predmete garancijo, ki je bila pri nekaterih tvrdkah zelo visoka. Res se je zgodila neprijetnost, da so nekateri razstavljeni predmeti zmanjkali, a Zveza Gospodinj je iz-pplniia svojo dolžnost s tem, da je škodo povrnila.
Kar se pa tiče drugega očitka potrjujemo, da je načelnica razstavnega odseka prejela od Velesejma osemdeset vstopnic, ki pa po dogovoru z gospodom ravnateljem niso bile namenjene razstavljaIcem, pač jia samo vsem sodelujočim pri modni reviji, ki je iz tehničnih ozirov zahtevala mnogo osobja. Gospa načelnica je podala točen obračun o vseh izdanih kartah, obračun, ki je vsakemu upravičenemu interesentu vedno na razpolago pri »Zvezi Gospodinj« in v ravnateljstvu Velesejma.
Upamo, da se bodo naši nasprotniki zadovoljili s tem oblasnitom in da bodo prenehali s svojo kampanjo proli nam. Če pa 'majo stvarne in tehtne razloge, da se z nami borijo, naj stopijo na plan. da se bomo bolj odkrito pogovorili.
Slovenska Bistrita
Sokolski nastop. Četa našega Sokolskega društva v Zgornji Polskavi je imela v nedeljo pojtoklne svoj prvi zelo uspeli javni nastop. Samo iz Bistrice je odšio tja ok>og 200 članov, članic, moškega iu ženskega naraščaja, dece in Sokolstvu naklonjenega občinstva. Razen tega so prispeli tja tudi pripadniki sokolskih društev in čet iz Pragerskega, Dol. Polskave. Črešnjevca.
Na morje gredo. V torek je odšla na morje ekskurzija podmladkarjev Jadranska »traže dekliške osnovne in meščanske šoie pod vodstvom ge. Rupnikove, gdč. Goriškove in s. Rupnika.
Pučnik proti Hondini. V sredo 19 t m. je bil prvi narok procesa dr. Pučnik proti Mondini. Ker je dal apotekar g. Mondini pismeno obrambo, je izjavil dr. Pučnik, da Ig) dal tudi on pismeni odgovor. Za la proces, ki ga je izvaU volilna boriia, vlada v mestu ia okolici veliko zanimanje.
Dnevni dogrodlci
X Društvo »Delo in eksistenca« sklicuje na nedeljo 14. julija t. 1. izredni občni zbor, ki bo ob pol 9. uri v vrtnem salonu hotela »Lloyd« s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora, 2. volitev odbora, 3. slučajnosti. — Odbor.
X Na banovinski kmetijsko-gospodinjski šoli v Št. Jurju pri Celju prične šolsko leto 1935./36. 15. septembra. Pouk traja 10 mesecev. Zavod ima namen izobraževati kmetska dekleta v dobre kmetske gospodinje. Kolkovano lastnoročno spisano prošnjo (kolek Din 5'—) za sprejem je poslati vodstvu banovinske kmet.-gosp. šole do 1. avgusta. Vsa podrobna obvestila o pogojih za sprejem daje vodstvo.
X Kongres pazniškega osobja vseh naših kaznilnic bo 15. julija v Beogradu. 16. julija bo pa delegacija položila venec na grob Viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja.
y Gostilna,
Pension ŠMERC v Mojstrani
se priporoča vsem cenjenim gostom
X Tatvina v pastirski koči na Ravnah.
Pretekli teden je nekdo ukradel iz pastirske koče na Ravnah pod Babo Lakoti Kristijanu iz Dovja: 4 hlebe ovčjega sira po 9 kg, 30 kg koruzne moke, več parov ponošenih delavskih čevljev, 1 sekiro, 1 rjuho in eno živo ovco. škoda znaša okrog 900 dinarjev.
Volitve za jesen........... . LUTZ
X Vlom v Ptuju. Protekli teden v noči 16. junija so vlomilci obiskali stanovanje g. Šerona Vinka v. Ptuju, Nova cesta št. 9 in odnesli obleke in raznih drugih' stvari v vrednosti 3160 dinarjev.
X Denarni zavodi v Dravski banovini na Vidov dan 28. t. m. ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov v Dravski banovini.
X Počitniška kolonija podružnice Kola Jugoslovanskih sester Moste-Sv. Peter bo tudi letos za slabotne otroke v Goričanah pri Medvodah. Sprejemajo otroci od 6 do 12 let tudi iz Ljubljane za zmerno ceno." Članice, katere bi hotele dati svoje otroke v kolonijo, dobijo informacije pri predsednici Ciglarjeva ulica 39 ali vsak potek v društveni knjižnici Kino Moste od 7. do 8. uro zvečer. — Podružnica Kola Jugoslovanskih sester'Moste-Sv. Peter priredi letos 8. septembra javno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen v prid dečjega počitniškega doma in za otroški vrtec.
X Obsojena igralka. Sodišče v Zagrebu je obsodilo igralko go. Nado Auerjevo na 30.000 dinarjev denarne kazni, ker ni držala vseh svojih obvez d« zagrebškega gledališča. Tako je odrekla nastop v opereti »Grofica Marica«, češ da nima za nastop primerne?/obleke.
Fresko ali burei svila
„.du Teoltarovic
je najhladnejša tkanina za vroče letne dni
Prodajalna Gradišče pri drami
X Linčana tatica. V Petrovgradu je občinstvo s kamenjem linčalo neko Jfelerio Dragaj, ki je bila že osemdesetkrat prijeta in zaprta zaradi velikih tatvin. Pred dnevi je mimogrede vlomila v desetih stanovanjih v, isti ulici.
X Neurje nad Skopljem in okolico. IzSkoplja poročajo, da se je v nedeljo nad mestom in okolico utrgal oblak. Markova reka je prestopila bregove in poplavila okoli 150 ha zemlje. Prekinjen je bil zaradi poplav tudi železniški promet med Skopljem in. Djevđjelijo.
X Dete z ogromno glavo. V sanatorij dr. Bo-žoviča v Požarevcu je nefea kmetica iz moravskega sreza prinesla nenavadno raščeno 9 mesečno dete. Dete je imelo izredno veliko lobanjo, ki je bila dvakrat težja kakor ostali deli trupla, oči so bile čisto blizu ust, nekak izrastek pa je bil nos. Zdravnik se je čudil, da je moglo dete tako dolgo živeti, mati pa je izjavila, da je bilo dete ob rojstvu povsem normalno in da se nm je začela šele pozneje glava nenavadno širiti, med ten) ko je truplo okrnevalo. V sanatoriju so dognali, da je imelo dete v lobanji vs?e organe okrnjene, namesto možgan pa je bila v lobanji neka siva tekočina. Po mnenju zdravnikov je ta izrodek bil posledica zastarele neozdravljivo bolezni.
Prima lister suknjiče v vseh barvah dobite zelo poceni pri
PRESKER1U, Sv. Petra cesta 14
X Volkovi. Z Gračanice poročajo, da so volkovi napadli stajo ovac in jih 11 raztrgali.
X Konec gledališke sezone v Sarajevu. Sarajevsko gledališče je zaključilo svojo 15. sezono. Uprizorili so 173 redne predstave ter nekaj akademij in koncertov. Od tob je bilo 19 premier, in uicer 9 domačih in 10 tujih. Slovenske avtorje sta zastopala Golar z »Vdovo Rošlinko in Pregare s »Kozaško krvjo.« Največji uspeh v sezoni je imel Shakespearov »Hamlet«, katerega so v prizori H 16 krat, za njim pa Molierov »Namišljeni bolnik« in Strindbergov «Oče«.
X Zagrebški igralci proti svojemu upravniku. Na seji Združenja igralcev v Zagrebu so v nedeljo sklenili, da se bodo z vsemi salami borili proti sedanjemu upravniku Petru Konjoviču, češ da niti ni uspelo sanirati zagrebškega gledališča in da namerava po nepotrebnem reducirati del gledališkega osobja.
X »Gospodinja« je prav dober mesečnik, ki ga že 4. leto izdaja naša agilna »Zveza gospodinj«. Ga. Anica Kropivnikova je tako iznajdljiva urednica in vseskozi praktična gospodinja, da je list že povsod razširjen, saj je tudi res vsaki hiši koristen. V novi številki razpravlja Anica Čermelj delikatno vprašanje o dajanju ia sprejemanju. Za tujsko-prometno sezono je prav dobrodošel člančič o sobah za letoviščarje, skoraj preskromen je pa opis V. gospodinisko-gospodarske razstave, ki je bila z modno revijo največja privlačnost velesejma. Starostno zavarovanje služkinj je seveda tudi prav važno gospodinjsko vprašanje, a v rubrikah Zdravstvo, Vrt, Gospodinjstvo in drugih dobimo prav vse, kar rabi praktična gospodinja in še zelo cene najrazličnejših živil in gospodinjskih potreb na mariborskem in ljubljanskem trgu, seveda pa ludi vse polno sezonskih receptov za kuhinjo.
X Fotografiranje v podzemskih jamah se laiku in tudi marsikateremu amaterju zdi skoraj nemogoče, zato bo pa Specialistu v tej stroki g. Janku Hafnerju vsakdo hvaležen za navodila v zadnjem . Foto-amaterju». Njegove fotografije kakor n. pr. priloga »Iz Križne jame« so tudi z estetske strani lepe in spadajo že k fotografski umetnosti, čeprav so predvsem namenjene znanosti. Bukovec Ivan nadaljuje svojo premišljeno razpravo o umetniški strani v fotografiji, drugače je pa še vse polno najrazličnejšega vsakemu amaterju koristnega drobiža in navodil. Med prilogami spoznamo spet mnoga imena dobrih amaterjev, ki se z uspehom skušajo uveljaviti med fotografskimi umetniki. Kiauta Viktor ima dobro opazovanega metulja, Bischof Viktor »Na pašo« s poletnim okoljem in Janko Beletov fantek je res ves »Vesela mladost«.
X Društvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino (tajništvo) posluje v Ljubljani, Knafljeva ulica 9/1., soba 20 (palača banovinske hranilnice), kamor naj se pošiljajo odslej vsi dopisi in druge pošiljke.
*	Občinska davščina na potrošnjo. S čl. 17 finančne uredbe o proračunu mestne občine ljubljanske za 1. 1935-36, objavljene v Služb, listu kos 39 od 15. V. 1935, je spremenjen § 6 naredbe o občinski davščini na potrošnjo z vstavkom naslednjega teksta: »Radi kontrolo je laštnili (zakupnik) obrata dolžan voditi točen seznam, v katerem mora v izogib kazni po § 8 te naredbe vpisovati dnevno ob zaključku obratovanja število zadnjega prodanega računskega listka ter ta seznani na zahtevo pokazati kontrolnemu organu.« — Opozarjamo lastnike gostilniških, kavarniških, zajtrkovalniških, vino-točnih (buffelnih) obratov in vso javnost, da so pobira ta davščina na računske listke pri zapitku preko Din 10. — Mestno poglavarstvo v Ljubljani.
*	Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 20. uri bo na drž. trg. akademiji izredni občni zbor Ljudske univerze v Ljubljani. Na dnevnem redu je sprememba pravil. Vsa včlanjena društva vabimo. — Upravni odbor.
Maribor
A Rokoborbe. V ponedeljek zvečer je Jugoslovan Markovič v 18. minuti položil Žida Faktorja. Poljski prvak Šerbinski in Nemec dr. ^Au-dersch sta se borila neodločeno. V odločilni borbi je Jugoslovan Janeš v 18. minuti premagal Zamorca Ceneya, Rus Kirilov pa je v 15. minuti premagal Angleža Mortona.
A Obsojen vlomilec in napadalec. Mali kazenski senat mariborskega sodišča je obsodil 24-letnega brezposelnega krovca Emerika Čuša na 18 mesecev robije, ker je izvršil v Mariboru in okolici več tatvin in vlomov, priznal pa je tudi, da je svoječasno napadel gostilničarko Eignerjevo v Židovski ulici. Policija ga je zasledovala že dolgo, vendar mu ni mogla do živega. Ko se je Čuš naveličal preganjanja, se je sam javil na sodišču in priznal vse.
A Gluhonemi bodo letos nb priliki Maribor-sekga tedna zborovali v Mariboru. Kongres gluhonemih bo od 3. do 6. avgusta.
Odvežite in shvaniiel
Vsem, ki pridejo na evharistični kongres nudim ugodno priliko, da se zelo poceni oblečejo. Radi popolne izpraznitve zaloge nudim damske obleke že od 45 Din naprej. Istotako jesenske in zimske pl ■ šče skoraj za polovično ceno. Moške srajce, kravate ter vse ostalo blago dobite po najnižjih dnevnih cenah. Prepričali se bodete o nizkih cenah
E- TomšIC, Sv. Petro cesto 3S
Od stolnice samo 3 min. čes trg, Zmajski most, tretja hiša na desno. Ali pa od kolodvora na levo po prvi ulici do konca Resljeve ceste, tretja hiša
Ljubljana
DNEVNA PRATIKA
Sreda, 26. junija. Katoličani: Janez in Pavel, pravoslavni: 13. junija, Akilina, m.
DEŽURNE LEKARNE
Leustck, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič-GHnce, Tržaška cesta 12.
DRAMA
Ob 20.uri: Izdaja pri Novari. Red Sreda.
*	Neznan napadalec. V bolnišnico je bil pripeljan 51 letni posestnik Franc Klemenčič iz Sadinje vasi št. 2 v občini Dobrunje. Včeraj ga je neki neznanec napadel na njegovem domu z »dritelcem« voza in ga z njim premlatil, kamor je pač padlo. Ima večje poškodbe po hrbtu, rokah in nogah, njegovo stanje je precej resno.
*	Nesreča. Včeraj popoldne je padel v Slomškovi ulici z lestve 57 letni zidar Franc Levec, doma s Studenca 26 pri Mariji Devici v Polju. Zlomil si je desno nogo v stopalu. Prepeljali so ga v javno bolnišnico.
*	Tatvine. V odsotnosti domačih se je v soboto popoldne neznanec vtihotapil v nezaklenjeno stanovanje Leopoldine Dimni-kove v Mostah, Zaloška c. 48 in ukradel 12 novih rjuh (eno z monogramom G. F.), dve kapni z ročnim vezenjem, dolgo duble zlato verižico za narodno nošo z okroglimi členi, 100 dinarjev gotovine, zlato zapestno uro, verižico s ploščatimi členki, 200 dinarjev gotovine in 4 bele servijete. Skupna škoda znaša okrog' 1930 dinarjev. — Pretekli teden je v Zgornji šiški v gostilni pri Birtu neznan moški okrog 30 let star, srednje postave, črnega, okroglega obraza, oblečen v čedno obleko neupravičeno dvignil 256 kg krompirja v vrednosti 256 dinarjev, katerega je imel tam shranjenega Tršan Ivan, posestnik iz Sv. Valburge pri Smledniku. — V nedeljo je ponoči nekdo ukradel iz kurnika na dvorišču v Mostah, Bazoviška ul. 4 Dobrilovič Mariji dve kokoši/vredni 50 dinarjev.
Agitacija za zimo.............LUTZ
*	Tatvina kolesa. V soboto 22. junija dopoldne je bilo iz veže banke Slavije v Gosposki ulici ukradeno moško kolo akviziterju Kiklju Ernestu, vredno 1000 dinarjev. Kolo je znamke »Viktoria«, nosi tovarniško številko 489.371, črno pleskano, krmilo firme Kavčič je zarjavelo, obroči rjavo pleskam s črno črto po sredini, opremljeno s svetiljko na baterijo in evidenčno tablico.
A Promenadni koncert bo danes v sredo ob 20. uri v mestnem parku. Igrala bo vojaška godba.
A Papiga se je zatekla na vrt vojašnice vojvode Mišica. Lastnik jo dobi v pisarni komande mesta ha Tržaški cesti.
A II. redni občni zbor zadruge Mariborski teden r. z. z o. z. bo v četrtek 27. junija ob pol 18 uri v mestni posvetovalnici
A Mariborski šahovski klub ima svoj redni občni zbor v torek 2. julija ob 20. uri v kavarni »Central« z običajnim dnevnim redom.
A Vpisovanje v 1. razred II. drž. dekliške meščanske šole (Cankarjeva ulica) bo v četrtek, 27. junija od 8.—13. ure. Sprejemajo se učenke, ki so brez slabe ocene dovršile 4. ali 5. razred osnovne šole in ne bodo Jo 1. septembra t. 1. prekoračile 14 let. Učenke pred-
■ ■	■ Predno kupite pohištvo in
I	druge stanovanjske potreb-
ICwWwwäC J	ščine, oglejte si mojo bogato
zalogo. — Vzamem v odplačilo tudi hranilne knjižice
E. ZElENKA, trgovina pohištva MARIBOR. Ulica X. oktobra
leže pri začasnem vpisovanju samo izkaz o šolskem napredku. Redno vpisovanje bo v jeseni 2. in 3. septembra t. 1. Takrat se mora učenka ponovno vpisati ter bo redno sprejeta seje j o predložitvi izpolnjene prijave 'n plačani šolnini.
A Glas iz občinstva. Prijatelj našega lista nam piše: Policijski predpisi, ki veljajo za nočni mir, se kar nič ne upoštevajo pri nedeljskih izletnikih, ki hodijo na Pohorje v poznih ve čelih ali zgodnjih jutranjih urah. Velike skupine s harmonikami in drugimi instrjmenti, petjem in vriskanjem motijo počitek posebno stanovalcem Dvorakove, Frankopanove ulice in Radvanjske ceste. Potrebno je, da poiicija to kakorkoli prepreči.
A Neprevidni kolesar, neki 12-Ietni Bogdan H. je v Maistrovi ulbi podrl na tla 81-lelno zasebnico Katarino Majhen, da se je občutno poškodovala na glavi in so jo morali prepeljati v bolnico.
A Preiskava proti Šušteršiču Ivanu je bila te dni zaključena. Na podlagi dokaznega materiala bo sestavilo državno tožilstvo obtožilo proti krojaškemu mojstru zaradi dvojnega umora, žene in otroka. Razprava bo takoj po poletnih počitnicah.
A Počitnice na sodišču. Od 27. junija do 27. julija bodo Da sodišču poletne počitnice in tedaj ne bo razprav.
Katero mineralno vodo naj pijem?
Tako vprašanje si stavijo mnogi ljudje pod vplivom raznih oglasov ali druge reklame. Vzemite vedno tisto, ki Vam zraven prijetnega okusa nudi tudi največ koristi za Vaš organizem, a to ie
ROGAŠKA SLATINA!
Celje
■	Uradni dan Zbornice TOI za Celje in celjsko okolico bo v torek 2. julija od 8. do 12. ure v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo.
■	Jugoslovanska gozdovnišlca liga bo imela svoj občni zbor v Celju šele 11. julija 1.1.
■	Jugoslovanska Matica bo imela v četrtek 27. t. m. svoj občni zbor v mali dvorani Narodnega doma. Začetek ob osmih zvečer. Gre za razpust podružnice in ustanovitev podružnice »Branibora«.
Zaradi preselitve trgovine
znižane cene
KOLBEZEN FRANC CEUE
■	Nezgoda. Žvipelj Anton, 14 let stari sin kočarja v Kokarju, je našel pri kopanju patrone, katero je navdušeno tolkel s kamenom. Patrona je eksplodirala in mu razmesarila obe roki.
■	Naši avtobusi. Včeraj popoldne je mestno avtobusno podjetje priredilo z avtobusom znamke Mercedes Benz I za poskušnjo vožnjo v Gornji grad. Avtobus je popolnoma prenovljen, ima novo karoserijo in je jako udoben s svojimi 31 sedeži. Vožnja je v lepem vremenu prav uspela. S tem vozom, ki je že bil dva- ali trikrat na Dobrni, je mestna občina izpopolnila svoja vozila.
■	Napad. Delavca Jurija Zavška iz Prožin-ske vasi so napadli v nedeljo popoldne, ko se je vračal iz Šentjanža domov, fantje z noži, ter so ga po hrbtu in vratu tako zdelali, da je nezavesten obležal. Sedaj se zdravi v bolnišnici.
Sv. Duh na Ostrem vrhu
Binkoštni obmejni tabor pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je marsikoga prvič opozoril in prepričal o prirodnih lepotah Kobanskega pogorja, ki prav nič ne zaostajajo za onimi, ki jih nudi sosednje Pohorje. Pri tem si je gotovo marsikdo zastavil vprašanje: zakaj so te prirodne krasote tako malo upoštevane in zakaj je Kobansko tako zapostavljeno od turistov? Odgovor na to ni težak: ker za ta lepi obmejni kos slovenske zemlje ni dovolj propagande, ki bj opozarjala na krasne izletne točke.
Že zgolj iz nacionalnega vidika, kjer velja posebno ob meji načelo, da bo samo gospodarsko dobro utrjena meja, tudi v nacionalnem oziru trdna, je naši severni meji potrebna nujna gospodarska pomoč. Problem je, kako nuditi pomoč?
Eden teh virov bi bil gotovo tujski promet, ki bi se naj uvedel z najživahnejšo propagando tako s strani naše Tujsko prometne zveze, pla-ninsk. društev, naših oblasti in vseh nacionalnih društev. Naša severna meja je tako bogata na krasnih izletnih točkah (Sv. Križ, Kapla, Pan-
kracij, Sv. Duh itd.), da ima za tujski promet vsaj osnovne predpogoje, mnogo pa bi se dalo ustvariti še s primernimi investicijami, ki bi se kmalu rentirale.
Vprašanje odpomoči navedenim krajem na omenjeni način je še toliko nujnejše, ker je znano, da naš sosed preko meje v tem oziru že leta in leta vrši živahno propagando. Obmejni kraji so polni izletnikov, manifestantni pohodi na mejo so pogosti in izvedeni v največjem obsegu. Glavna skrb Avstrije pa je posvečena gospodarski trdnosti obmejnih prebivalcev. Nasprotno ]>a je naša meja od zaledja nekoliko pozabljena. Sicer se o njej piše in razpravlja, a ostaja navadno vse le pri besedah. V tem oziru so potrebna dejanja, treba je pohiteti na mejo, med naše ljudi. To je mnogo večjega pomena in večje koristi za utrjevanje nacionalne misli ob naši meji, kakor pa še toliko časopisnih člankov in še toliko nacionalnih društev — daleč stran od meje.
Ena najlepših izletnih točk na Kobanskem je Ostri vrh, kjer kraljuje mogočna cerkve sv. Duha nad širno panoramo, ki sega tja daleč preko nemškega Gradca na Koroško, v Slovenske gorice in do sosednjega Pohorja.
Sv. Duh ima vodovod že dobrih 25 let? Spominska plošča na cerkvenem zidu pravi v slovenskem in nemškem jeziku, da so ga zgradili leta 1908. Vodovod je zanimiv, ker so vse naprave zgrajene na vodni pritisk, ki poganja vodo avtomatično 200 metrov visoko.
Binkoštni okrajni tabor je bil za Svetoduščane in za širno okolico dogodek, ki ne bo pozabljen kmalu. Ko j)a je bilo toliko navdušenja in bratske iskrenosti! To so bili nevsakdanji dogodki: zborno petje, godba na pihala, tamburaši, Sokoli, gledališče na prostem, obdaritev ...
Temu taboru morajo čim prej slediti še na-daljni, ker je že binkoštni jasno pokazal in dokazal, da je to za današnje prilike edini prinie< ren način sodelovanja mej z zaledjem in s tein za povezanost in utrditev mej vsaj z nacionalnega vidika.	—o —t. Maribor.
Samo neodvisen tisk je resničen izraz narodove volje in njegovega hotenja! Zato naročajte, širite, sodelujte ia inserirajte v lastnem glasilu: »Glas naroda«!
O nagi mlatdini
Razgovor z univ. profesorjem R. Nahtigalom
Današnja mladina
V zadnjem času smo že ponovno pisali o problemu naše mladine in inteligenčnega naraščaja. Ker se nam pa zde ta vprašanja tako zelo važna in aktualna, smo v tem pogledu sklenili otvoriti anketo ter se zaenkrat obrniti predvsem na predstavnike naše univerze. Danes priobčujemo misli, ki jih je v razgovoru z našim poročevalcem izrekel
dekan filozofske fakultete, g. univ. prof. dr. Rajko Nahtigal:
»Vprašanje naše mladine je tako obširno, da prav za prav niti ne morem nanj v kratkem razgovoru dobro odgovoriti. Predvsem naj že v začetku svojih izvajanj ugotovim, da nimam namena mladine kritizirati, saj se nazori mlajše že od pamtiveka razlikujejo od onih starejše generacije. (Problem trenja med »mladimi in starimi« je zelo dobro opisal Turgenjev v svojem romanu »Očetje in sinovi«.) Mladina je pač zmerom bila, je in bo radikalna, saj je radikalnost bistvena črta njenega značaja. Gesla zanjo črpa naravno iz svojega okolja in sodobja. Današnja gospodarska kriza seveda to radikalnost le še povečuje in tako zaostruje nasprotstvo med obema generacijama, obenem pa je tudi vzrok tistega nemirja današnje mladine. Zato naj se torej omejim zgolj na to, da mladino v njenem snovanju opazujem ter jo skušam v njenem hotenju in stremljenju razumeti.
Kar se tiče trditev, ki jih je kaj pogosto čuti, češ da je kvaliteta današnje mlajše generacije neprimerno slabša od prejšnjih, moram ugotoviti, da odteguje dandanes morda v neki meri sport kot cilj — ne sport kot zdravstveno-higijensko sredstvo — mladino od študija. Posledica tega je, da prihaja na univerzo manj pripravljena ter si izbira predmetne skupine svojega študija brez pravega čuta za poklic, kar je zlasti pozneje dobro opaziti pri izpitih. Morda bi celo mogel reči, da je današnja mladina premalo duševno samostojna, kar se zlasti kaže v zapoznelem oblikovanju svetovnega nazora in splošne izobrazbe, ki se ne izvrši že v srednji šoli, marveč šele na univerzi. Pa tudi sicer nudi današnja srednja šola mladini premalo. Iz teh razlogov so tudi povsem neutemeljeni glasovi po odpravi mature, saj je taka preizkušnja, če se pravilno izvaja, povsem na mestu. Odveč bi postala edino v tem primeru, če bi isti profesor imel dijaka skozi vseh osem let v rokah, tako da bi ga dodobra spoznal, kar je pa pri današnjih masah srednješolcev povsem izključeno. Prav
je v bistvu zdrava
bi pa bilo, da bi se pri nas, kakor je že ponekod, uvedli še posebni tečaji za poznejše izpopolnjevanje na univerzi.
V	pogledu univerzitetnega študija samega moram reči, da so vsaj na filozofski fakulteti izpitni načrti dokaj nesrečno sestavljeni. Razdeljeni so na skupine A, B in C, vendar pa v takem razmerju in razdobjih, da ponavadi še tako marljivim slušateljem končno zmanjka časa. Naša fakulteta je sicer v tem oziru že davno izdelala nekakšne popravke, ki jih je predložila ministrstvu, vendar doslej še ni zadeva rešena. Na drugi strani pa grešijo precej tudi slušatelji sami. Tako študira pretežna večina slavistov literarno zgodovino in manj filologijo in gramatiko, zaradi česar smatram, da ne morejo biti prav usposobljeni za poučevanje na srednji šoli.
O vprašanju nadprodukcije našega inteligenčnega naraščaja mislim, da pri nas še ni aktualno, kar bi moglo postati le, če bi se inteligenca gomilila izključno po večjih centrih, mesto da bi se sorazmerno porazdelila po vsej državi. Danes pa vlada pri nas, zlasti po južnih krajih, še precejšnje pomanjkanje inteligence. Kar se pa tiče nastavitve diplomiranih filozofov, so dosedaj nanjo, kolikor vem, res morali iz budžetnih razlogov precej časa čakati, vendar pa jih je bilo v poslednjih mesecih menda vendarle precej nastavljenih.
Na vaše vprašanje, kaj mislim glede na izredno velik odstotek slušateljic na filozofski fakulteti, moram reči, da po svoji sodbi ne smatram ženskih moči za primerne, da bi poučevale v višjih razredih (moških seveda). Sam sem si namreč v svojstvu ministrskega odposlanca ogledal že mnogo naših srednješolskih zavodov, a nisem mogel nikjer ugotoviti, da bi ženske moči imele v višjih razredih kakih pravih ali celo posebnih uspehov. Mislim, da bi morale diplomirane filozofke najti kako drugo možnost udejstvovanja.
V	splošnem pa gledam na bodočnost naše mladine zelo optimistično. Zavedam se sicer, da ni še vse tako dobro in prav, kakor bi morda moralo biti in da bo v tem oziru potreba še precej potrpljenja, vendar pa vidim, da je naša današnja mladina v svojem bistvu le zdrava. Akcija za prepotrebno univerzitetno biblioteko bo rodila uspeh v največji meri po zaslugi naših mladih akademikov, ki so sami uvideli in občutili njeno nujno potrebo in so se z vsem idealizmom zavzeli za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja. Končno bo gotovo znala uresničiti vse upe, ki jih mi vsi stavljamo vanjo.
Učitelji v novomeškem srezu so zborovali
JUU sreško društvo v Novem mestu je infelo V torek 18. junija svoje zborovanje, katerega se je udeležilo 42 članov. Predsednik se je po pozdravu zborovalcev spominjal umrle tov. <’u-ček-Kiiblerjeve. iz Mirne peči. Prečita! je okrožnico sekcije JUU v Ljubljani, v kateri ta izjavlja, da je okrožnica s podpisom sekcije, ki' je pred petomajskimi volitvami poživljala učiteljstvo, da odda svoje glasove za kandidata K. S., potvorba in mistifikacija. Predlog o pravnem konzulentu je bil odklonjen, učiteljstvo pa pozvano, da v čim večjem številu pristopi k ustanovi »Učiteljski dom« in da pridobi čim več naročnikov na »Mladinsko matico«.
Za delegata v banovinsko skupščino sta bila izvoljena gg. Marinč in Kiterle, za glavno skupščino pa g. Menard in Marinč.
Poročilo o sklepih posameznih odsekov je navajalo, da je skrajšanje učne ure na 45 minut v podeželju slabo in kvarno. Ker je bil sklep o Sodelovanju učiteljstva s sreskim kmetijskim referentom nekoliko nejasen, je bilo g. Žukovcu naročeno, da stopi s sreskim kmet. referentom v zvezo in se z njim dogovori o predavanjih itd. Ga. Sušnikova pa je pozvala učiteljice, da se udeleže posebej za nje prirejenega tečaja koncem avgusta. Po blagajniškem poročilu, ki izkazuje zaradi nerednega plačevanja nekaterih članov skoro 500 Din 'zaostankov na članarini, je g. nadzornik Vizjak dal smernice za pouk na narodnih šolah.
Z željo, da bi se sklepi učiteljskih konferenc, ki so plod nesebičnega stremljenja po izboljšanju izobrazbe in vzgoje na deželi, bolj upoštevali in da bi se z izdajo jasnih zakonov in pravilnikov poenostavila administracija, je bito zborovanje zaključeno.
Ob zaključku gremijalne trgovske nadaljevalne šole
Ljubljana, 25. junija.
Kakor druga leta, je bilo tudi danes zaključeno šolsko leto na Trgovski nadaljevalni šoli ^druženja trgovcev s prav učinkovito malo svečanostjo, ' se absolventje III. letnika po-s avljajo od nje in stopajo v življenje kot l^adi trgovci, oziroma njih pomočniki. V ve-lkl dvorani Trgovskega doma pred sliko Jugo-avije je sedelo nad 200 učenk in učencev ^seh treh letnikov. Naj bi vsi čez leta in leta ^stopali pravice in koristi trgovskega stanu P"av teh stolih kot samostojni in zadovolj-Bl trgovci!
^°d.ia šole nadzornik g. Grum je poudarjal,
'da zaKljučujejo 26. leto, odkar je šola v slovenskih rokah. Z izbranimi besedami je pozdravil predsednika šolskega odbora g. Smrkolja in člana odbora g. Fabianija in g. Verbiča, ki z ljubeznijo posvečajo svojo največjo skrb vzgoji in strokovni izpopolnitvi trgovskega naraščaja in prav zaradi te ljubezni že \ č let požrtvovalno delajo v odboru.
Predsednik g. Smrkolj je mladino v daljšem govoru opozarjal, da izpričevala tudi pričajo, kako se trgovski naraščaj zaveda resnosti svojega poklica. Ni predmeta, ki bi ga lahko zanemarjali, saj je trgovski stan tak, da se je treba učiti neprestano do starih dni. Gremi-jalna šola je dobrotnica trgovske mladine, ker ji pomaga, da ji bo borba v življenju lažja. Tisti, ki zapuščajo šolo kot trgovski sotrud-niki, naj se pa drže preizkušenega starega gesla ljubljanskega in slovenskega trgovstva: Pridnost, zvestoba, energija, dobra volja in poštenost! Nagrade, ki jih dobe najboljši, naj jim bodo za odlikovanje, drugim pa v spodbudo k še večjemu veselju za delo in izpopolnitev!
Predsednik je razdelil za nagrade krasne knjige s posvetili. S temi darili so bili odlikovani : Keršič Leon iz I. a razreda, Klopčič Valentina iz II. b razreda, Aljančič Ernest iz III. a razreda, Dolšina Slavka iz III. e razreda in Čebulj Ivana iz III. b razreda. Vsakemu odlikovancu so funkcionarji res prijateljsko in očetovsko čestitali, da je bila ginjena vsa dvorana.
Absolvent g. Aljančič Ernest se je z možato besedo v imenu mladine zahvalil šoli, predsedniku šolskega odbora, šolskemu vodji in učiteljskemu zboru za vse očetovske žrtve z zagotovilom, da bodo nauke izkoristili na najboljši način in vedno nosili hvaležnost v srcu do svojih dobrotnikov, še posebno zahvalo pa izrekajo absolventje, ki stopajo v življenje.
Svečanost je zaključila državna himna, nato so pa učenke izvedele, da popotujejo 12. julija, a učenci, da gredo že 4. julija za štiri dni v Split, da spoznajo morje, to brezmejno cesto trgovskega razmaha.
Promet in higijena zahtevata nov živilski trg in tržnico v Mariboru
Maribor, 25. junija. Vprašanje, ki se že dolgo rešuje in še do danes ni rešeno, je vprašanje mariborskega živilskega trga in tržnice. Živilski trg je danes n azelo nopripravnem mestu, ker Glavni trg z ogromnim prometom niti po prostoru, še manj pa zaradi higijene ne odgovarja potrebam našega mesta. V teni oziru so mnoga, tudi manjša ines'ta, že daleč pred nahii. Mariborski živilski
trg in pomanjkanje tržnice priča, da je vsa aktivnost ih preudarnost odločilnih oseb ha občini površna.
Sedanja namestitev živilskega trga na Glavnem trgu ni primerna. Ob tržnih dneh, ki sla v sredo in soboto, se zbere na trgu toliko prodajalcev in kupcev, da nastaja velika gneča. Med vpitjem in prerivanjem trobijo še avtomobili, drdrajo vozovi in le previdnosti pešcev in voznikov je pripisati, da doslej ni bilo večjih prometnh nesreč. Ker je že škropljenje ulic in trgov s strani občine prišlo pri Mariborčanih v hudomušen pregovor, dvigajo vozila oblake pralni, ki se nato seseda na mesarskih stojnicah, na zelenjavi, mleku, maslu itd. Ker občina nima dovolj stojnic za prodajalce z dežele, razložijo isti blago kar po tleh, ali v prah ali pa v blato, to je končno vseeno. Kako je pa to v skladu s higijeno?
Živilski trg mora nujno na primernejši prostor. To zahtevajo že prometni oziri, še bolj pa higijenski. Občina naj se spomni predvsem nove tržnice. Mariborski davkoplačevalci ji bomo za to hvaležni!
#		t
Ce odpGtujete na podeželje, v hribe, na morje, sploh na počitnice, pišite nam in list Vam bomo dostavljali na kakršenkoli naslov v naši državi.		Velika izbera svile v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti za obleke, bluze in perilo D lliblaiir
Pišite: Uprava		K. MIKIC Pri ..SKQFU“
„Glas naroda“ Gajeva 1		Ljubljana ▲
		
Novo mesto
Matura na drž. realni gimnaziji pod predsedstvom univ. prof. dr. Jovana Hadžija je pokazala naslednji uspeh: Od Sl kandidatov in kandidatinj jih je napravilo izpit 19, popravni izpit polaga čez dva meseca o, na leto dni pa je bilo odklonjenih 7 kandidatov oz. kandidatinj. S prav dobrim ali dobrim spehom so končali: Ahifeld Ingeberg, Bizjak Danica, Borštnar Jože, Bru-Ijec Franc, Erpič Franc, Grgič Hermina, Horvat Josip, Jug Albin, Juvan Pero, Kapš Stanko, Kopač Ivo, Lamut Branimir, Mervič Branko, Mo-relj Marijan, Pirc Stanko, Pirkovič Franc, Torkar Radoslav, Vasič Jovo, Skalicky Ljudmila. Ustnega polaganja izpita je bil oproščen Horvat Josip, doma iz Slovenske krajine. Poudariti je treba, da je letošnji rezultat v primeri z zadnjimi leti mnogo boljši.
Težja nesreča se je' pripetila v nedeljo popoldne na križišču cest v Kandijo. Sokol; so se ravno zbirali, da odidejo k prireditvi topliške-ga Sokola, ko je z mosta privozil motociklist, skoro istočasno pa po kandijskom klancu proti niestu drugi, katerega zaradi ropota prvega ni bilo čuti, zato se je slednji znašel sredi ljudi in je podrl na tla hčerko prof. Štancerja, ki je pri padcu dobila precejšnje poškodbe in je močno krvavela iz ust. in u.tes. Takojšnja zdravniška pomoč je bila pri roki, mala pone-srečenka pa s>e nahaja v domači oskrbi.
O detomorilki, ki je svojega otroka položila v zaboj in ga spustila po Krki, še vedno ni sledu, čeprav orožniki vestno poizveduieto po bližnji in daljni okolici.
Slov. Bistrica
lUlemiea meščanske šole. V soboto zvečer in nedeljo dopoldne smo proslavili desetletnico obstoja meščanske šole. V soboto zvečer je bila v sokolski dvorani uspela svečana akademija. V nedeljo dopoldne pa je bilo odkritje spominske plošče blagopokojnemu kralju Aleksandu 1. Zedinitelju v vestibulu meščanske šole ob navzočnosti oficirskega zbora z g. komandantom Borotom na čelu, zastopnikov mestne občine, uradov, javnih ustanov m številnega občinstva. Govoril je mestni župan g, dr. Pučnik in odkril spominsko ploščo, mladinski zbor pa je odpel državno himno Ravnatelj g. Risman je sprejel ploščo v svoje varstvo. Nato smo si ogledali šolsko razstavo. Ravnatelju g. Rismanu in učiteljskemu zboru čestitamo glede razstave in želimo, da še nadalje vztraja na začeti poti.
Litiia
Sokolska proslava. Naše društvo proslavi Vidov dan s telovadno akademijo, ki bo 27. t. m. ob pol 21 v Sokolskem domu. Proslava bo obenem obletnica našega sokolskega zednjenja. Na tej akademiji hoče naše članstvo pokazali, kaj se more doseči z vztrajnim in nesebičnim delom. Bratje in sestre, ki ne sodelujete, pridite vsi, da s svojo udeležbo dokažete, da cenite naše delo in veličino vzvišeno sokolske misli! Vabimo luđi ostalo občinstvo!
Dne 7. 7. pa ima naše društvo svoj letni javni nastop na športnem igrišču.
Člani nove vlade med no vinarii
Dr. Anton. Korošec
Mehtned Spaho.
šeftija Behmen.
'Slovencev* opomin
Na naslov raznih političnih čvekačev, kakor jih imenuje »Slovenec«, ki imajo ob vseh večjih političnih dogodkih svoja posebna politična navdahnenja in ki skušajo paradirati s svojimi informacijami iz najbolj »informiranega vira: je napisal včerajšnji »Slovenec« prav krepko pojasnilo, v katerem med drugim pravi: Ti politični čvekači so ljudje senzacij, ki se ob prvi burji poskrijejo, ki pa kljub temu zelo radi pripovedujejo o svojih »žrtvah«. Da to svoje govorjenje bolj podkrepe vale na nasprotnika najhujše kamenje in če bi slo po njihovem bi kar vsem posekali glavo» Priznajmo si, da takšnih tipov ne manjka niti v naših vrstah, pravi »Slovenec«. Ti ljudje kljub vsem izkušnjam še ne vedo, da je politični nasprotnik ne prckosljiv mojster v prisluškovanju in da vsako še gorko besedo servira primerno popoprano naprej. Bolni izrodki kavarniških in ošta-rijskih veleumov se potem posplošijo če k mogoče kot protidržavni in veleizdajalski bav-bav. Zato opozarja »Slovenec« vse svoje resne ljudi, da takoj spočetka zavežejo tem klepetuljam jezik, ker vsi ti ljudje so stvarnemu delu le v balast in bi mogli s svojo gobezdavostjo in neumnostjo preprečiti še tako dobro mišljene akcijo.«
»Slovenčevo opozorilo je v resnici na mestu, ke; ni že več zabavno, kako tudi na jmanjši ljudje raz krivajo ob spremembi vlade svoja sadističn: nagnenja. Kar sekali bi glave vse vprek. Re: bi že bil čas, da bi se naši ljudje navadili presojati vsako novo politično situacijo hladno in objektivno, ker nikomur ne bo in ne more biti v prid, kadar bi vplivali na politični razvoj instinkti majhnih ljudi, mesto da bi odločevali tehtni preudarki razboritih mož.
Odm<evi
Pod naslovom »Tragična statistika 1934« čitamo v »Prager Presse«: Statistika petdesetih glavnih držav sveta nam pove, da je v letu 1934 umrlo 2,400.000 ljudi na pomanjkanju hrane in da je v istem letu 1,200.000 ljudi izvršilo samomor zaradi lakote. V istem razdobju pa je bilo zaradi padca cen uničenih: 267.000 vagonov žita, 258 milijonov kg sladkorja, 26 milijonov kg riža in 25 milijonov kg govejega mesa. Številke, ki dajo misliti.
V tej zvezi zasluži pozornost uvodnik bu-dimpeštanskega lista »Pester Lloyd«, ki se dotika problema samomorov na Madjar-skem in piše med drugim: »Dnevno časopisje poroča, da je doseglo število samomorov v Budimpešti v eni sami noči 28. To večanje samomorov obrača našo pozornost na problem, ki zadobiva v našem socialnem življenju vedno večji in žalostnejši pomen. Med tem, ko je pri nas v 1. 1925. odpadlo na milijon prebivalcev 294 samomorov (že ta številka pomenja velik povišek napram predvojnemu času), je to število v 1. 1934. že poskočilo na 330. Okrog 6.000 Madjarov si torej v enem samem letu vzame življenje. Skoro v polovici teh primerov nastopi smrt; to pa pomenja, da je postal samomor eden izmed najobičajnejših smrtnih vzrokov, saj z okrog 300 primeri ne ostaja mnogo za tuberkulozo, ki zahteva letno 4000 žrtev. To vprašanje mora obrniti javno pozornost nase: saj se o mnogih manj važnih problemih stalno in živo razpravlja v naši družbi. Že iz samih številk vidimo, da postaja samomor eno izmed najbolj perečih vprašanj Madjarske.«
—O—
O notranjepolitičnih prilikah na Madjar-skem je, kakor piše list »Magyarsäg«, grof Szecheny izjavil: »Ko je bila še monarhija, se je kralj ob vsaki politični krizi posvetoval z vsemi strankami. V današnji Ogrski se kaj takega ne pripeti več. Zato pa so volitve na Madjarskem tako nasilne, da jih sploh ni mogoče z nobenimi primerjati. Na Madjarskem ni več nobenega parlamentarnega življenja, marveč samo še diktatura, ki si je nadela parlamentarno obleko.«
—o—
O kulturnem boju v Nemčiji je pred kratkim na uvodnem mestu pisal londonski list »Times«, ki opozarja na naraščanje poganskih običajev in navad v najširših plasteh nemškega naroda in poudarja v tej zvezi: »Ti protikrščanski izpadi utegnejo postati še resna ovira vsakega pravega sporazuma med Nemčijo in Anglijo. Iztrebljenje krščanstva ne more več biti samo notranja zadeva Nemčije. Ta boj povzroča že resne skrbi in se upira vsem onim ljudem v tujini, ki so pristaši verske svobode in svobodnega izraza mnenja.« Pripominjamo samo to, da se je »Times« izmed vseh angleških listov najbolj zavzemal za sporazum z Nemčijo ...
Sport
Jugoslavija — prvak Balkana
Jugoslavija : Bolgarija 3:3 (2:2)
Kljub vsem zaprekam si je Jugoslavija tudi letos priborila naslov nogometnega ; prvaka Balkana. Da so dosegli naši repre-I zentativci napram Bolgarom samo neodlo-I čen rezultat, je predvsem pripisati dejstvu, j da so morali odigrati že tretjo tekmo v j dežju in blatu, kar ni ostalo brez upliva \ ha njihovo igro. čeprav je bil deloven dan, j se je zbralo na igrišču »Junaka« 20.000 gledalcev, ki so vehementno »drukali« za zmago Bolgarije.
Že v drugi minuti igre doseže Gaj er iz kakih 20 m z nizkim strelom vodstvo za Jugoslavijo. Bolgari se z vsemi sredstvi trudijo, da bi izenačili in v 13. minuti se jim res posreči doseči gol, ki pa je bil radi čiste offside-pozicije razveljavljen. V 13. minuti pritegne Marjanovič nase tri bolgarske igralce, poda živkoviču, ta pa poda prostostoječemu Vujadinoviču, ki poviša na
2:0 za Jugoslavijo

Publika sprejme ta naš uspeh s popolnim molkom. Naši so sedaj v popolni premoči. V 25. minuti pa Lechner, ki je bil v tej tekmi neobičajno slab, slabo' krije desno bolgarsko krilo, ki vodi do gola, poda v sredino in tako zabije Ložanov prvi gol za Bolgarijo. Publika besni od navdušenja in silno podžiga svoje reprezentante. Dve minuti za tem izenači — zopet po krivdi Lechner j a — Angelov. Sedaj so naši kot popreje Bolgari čisto nemočni, vendar se rezultat do odmora ne menja.
Drugi polčas.
Bolgari takoj vehementno napadajo, toda Glaser večkrat odlično intervenira. Igra postaja vedno bolj ostra. V 22. minuti prodre levo bolgarsko krilo, centrira in Ložanov zabije z glavo
3 : 2 za Bolgarijo.
Bolgari se sedaj potegnejo v obrambo, da bi držali rezultat. To izkoristijo naši in energično napadajo. Tako končno v 33. minuti, po lepi kombinaciji notranjega tria, poda Marjanovič Vujadinoviču, ta naredi še par korakov in izenači iz daljave 8 metrov. 3:3. Po tem golu se naši omejijo na obrambo. Bolgari so sicer dosegli v 37. minuti še burno pozdravljen četrti gol, ki pa ga sodnik zaradi očitnega offsida ne prizna, še v zadnjih minutah uspešno odbija Glaser, in nato konec. Sodil je Grk Hagiopulos.
Grčija: Romunija 2:2 (2:2).
Skoraj istočasno z glavno tekmo je bila odigrana na igrašču »Levskega« pred 8000 gledalci, tekma za tretje in četrto mesto balkanskega prvenstva. Grki so presenetili s svojo dobro igro in ni dosti manjkalo, da
i niso odšli Romuni poraženi z igrišča. Kljub I temu, pa so zaradi boljše goldiference za-I sedli malo uvaževani Grki tretje mesto, I dočim so padli Romuni, sprva favoriti, na zadnje mesto.
Končno stanje tekmovanja je naslednje:
1.	Jugoslavija	3	2	I	0	11:	4	5	(1)
2.	Bolgarska	3	2	1	0	12:	5	5	(1)
3.	Grčija	3	0	1	2	5:13	1	(5)
4.	Romunija	3	0	1	2	2:	8	1	(5)
Table-tenis
V torek 18. t. m. je bila v Zagrebu izredna skupščina Jugoslovanskega table-tenis saveza. Na dnevnem redu so bile same volitve novega upravnega odbora, čigar naloga bo izvesti svetovno prvenstvo v table-tenisu 1. 1936. v Zagrebu. Na skupščini je bilo zastopanih 13 klubov iz vseh delov države. Otvoritveni nagovor je imel posle-vodeči podpredsednik g. Weiller, ki je uvodoma pozdravil zastopnike oblasti ter klubov in razložil pomen te skupščine. Takoj nato je bil izvoljen verifikacijski odbor, ki je po pregledu polnomočij ugotovil, da ima glasovalno pravico vseh 13 zastopanih klubov. Predlagana je bila samo ena lista, ki je bila izvoljena z 12 : 1. — Novi upravni odbor tvorijo naslednji gospodje: predsednik dr. Gostiša, podpredsedniki: dr. Stepanovič, dr. Bajec (Ljubljana), dr. Deutch, tajnika Kalda, Bjelen, blagajnik Dembič, savezni kapetan Mogan, odborniki Weiller, Zornada (Ljubljana), Heger, Kratky, Nagy (Ljubljana), Jovanovič (Pančevo), nadzorni odbor: Mlinarič, Huič, Bran.
Novo upravo tvorijo ljudje odličnih organizatorskih sposobnosti, kar nam daje upanje, da bodo uspešno dovršili težko nalogo organizirati svetovno prvenstvo.
Kratke športne vesti
Nemški nogometni prvak je postal Schalke 04 z zmago 6:4 nad VFB Stuttgart. Tekma je bila v Kolnu — gledalcev 74.000.
Bilo je »samo« 2.01 metra. Vse svetovno časopisje je registriralo novi svetovni rekord v višino, ki naj bi ga postavil Japonec Tanaka z 2.10 metra. Bila pa samo pomota v telegrafski predaji in — senzacije je konec.
Gisela Mauermayer je popravila v Mim-chenu svoj nedavno doseženi svetovni rek. v metu diska na 45.53 metra.
Belgijec Pierre Charles je zmagal v Berlinu nad Nemcem Howerjem in s tem obdržal evropsko mojstrstvo v težki kategoriji boksa.
Danska je zmagala v Kopenhagnu nad nogometno reprezentanco Norveške z 1:0.
V Lausannu je zmagala Italija v sabla-ških tekmah za prvenstvo Evrope. Druga je Francija, Jugoslavija pa se je placirala na 8. mesto.
Pod naslovom »Velemožgani in rasna teorija« piše prof. N. Bušmakin v moskovskem listu »Literaturnyj suvremennik« med drugim: »Z resnično znanostjo nima seveda rasna teorija nič skupnega. Vendar ne predstavlja samo nedolžne mistifikacije. Ni zgolj slučaj, če je ta teorija postala uradno prepričanje nemškega nacionalnega socializma in nadvse priljubljen argument za dokaz nujnosti nadaljnih osvojitev na Vzhodu. Izrabljajo jo za to, da bi nezadovoljnost mas usmerili v kanal nacionalnega sovraštva. V zgodovini človeštva bo ostala kot sramoten dokument strahovanja.«
—o—
O vlogi Francije v italijansko-abesinskem sp ru razpravlja v »La 2’ribune des Nati-ons.< bivši varuh pečata in sedanji francoski senator Henry Lemery, ki pravi med drugim: »Italija je obdana od cele vrste svetovalcev, ki ji priporočajo zmernost in poskušajo z moralnim pritiskom na njeno voljo; po tej poti pa samo še vzbude njeno preveliko občutljivost, požive v njej duh nasprotovanja in jo tako še bolj utrjujejo v misli, da ji njena skrb za prestiž in uveljavljena suverena neodvisnost naravnost vsiljujeta prav tiste reakcije, ki bi se jim drugi hoteli izogniti. Precej žgoč ton angleškega časopisja in alarmiranost našega prav gotovo niso primerna sredstva za vplivanje na umerjenost tako občutljivega naroda, kakor je italijanski, ki takoj reagira na najmanjše izpade proti legitimnemu čustvovanju o svoji moči, o svoji zrelosti in o ■mestu, ki mu pripada v svetu. — Francija pa je kot nalašč v položaju, da zamore vplivati z objektivno umerjenostjo. Italijansko prijateljstvo ji je posebno dragoceno; je pa obenem v najboljših odnošajih tudi z Abesinijo, katere napori in mlada energija sta ji simpatični. Noben egoističen interes ne kvari njene sodbe (?). Edini njen smoter more biti samo služba miru, utrditev varnostne vloge, ki pripada DN, in končno skupno dobro obeh spornih strank, katerih nesporazum mora samo obžalovati. Ali ni naravna vloga skupnega prijatelja samo v tem, da dela na razčišče-nju nesporazumov in propomore h koristnemu delu za pomirjenje?«
—o—
Ob zadnjem Maedonaldovem odstopu so se na Angleškem spomnili besed nekdanjega ministrskega predsednika Roberta Peela, ki je, prav tako kakor Macdonald, odstopil sele po dolgem, nepretrganem predsednikovanju (1811—1816). Peel je tedaj rekel: »Srečen sem, da je končano. Nemogoče je biti na Angleškem prvi minister skozi 5 let, ne da bi človek ne čutil strašne utrujenosti. Če bi ne bil vsako noč krvavel iz nosa, ne bi bil mogel vzdržati.« — Tudi v Macdo-naldu pravijo, da je po šestih letih pre-mierstva fizično popolnoma izčrpan.
Solcolstvo
! Tekme Sokolske župe Novo mesto
Ob prilik; proslave srebrnega jubileja novomeške Sokolske župe so bile tudi župne tekme, ki so dale naslednje uspehe: člani: nižji oddelek: 1. skupina: 1. vrata Novo mesto od 4800 točk 3908 točk, 2. Trebnje, 3. Št. Janž, posamezniki:
1.	Stepišnik Jože, Novo mesto od 800 točk 699,
2.	Torkar Mirko, Novo mesto, 3. Adam Karel. Novo mesto. It. skupina; 1. vrsta Št. Jernej od 3600 točk 2996 in 4 posamezniki iz Št. Lovrenca, posamezniki: 1. Vale Maks od GOO točk 555, 2. Blatnik Stanko, 3. Krhin Alojzij, vsi iz Šent Jernoja. Članice: 1. vrsta Novo mesto od 4200
točk 3855, 2. Št. Janž, 3. Mokronog, posameznice: t. Pirc Anica od 700 točk 680, 2. Kronegger Lojzka, 3. Not Tončka, vse iz Novega mesta. Moški naraščaj: nižji oddelek: 1. vrsta Novo mesto od 4200 točk 3715, Mokronog 4 posamezniki, Žužemberk 1 posameznik, posamezniki nižjega oddelka: 1. Vukšinič Drago od 700 točk 068, 2. Kolenc Riko, 3. Hočevar Silvo, vsi iz Novega mesta. Ženski naraščaj: višji oddelek:
1.	vrsta Novo mesto od 3600 točk 3200, posameznice: 1. Rozman štefi od 600 točk 569,
2.	Martin A uda, 3. Košir Dani, vse iz Novega mesta, nižji oddelek: 1. vrsta Št. Janž od 3600 ločk 3323, 2. Novo mesto, 3. Mokronog, posa-
Kuilti-irai
Po produkciji plesne šole Mete Vidmarjeve
j Večer v »Narodnem domu« nam je prikazal j profil umetnice, ki je sloves njene učiteljice j Mary Wigmanove pri nas upravičila in se' je j tudi sama predstavila kot umetnica, ki ve, kaj j hoče. To, kar so pokazale njene gojenke v za: i četku, nam potrjuje, da je Meta Vidmarjeva rea I umetnica, ki bo vzgojita vrsto odličnih plesalk; j Prva točka: »nastavek stopala in način hoje«, je bila za gledalca sicer monotona, vendar biser večera v smislu šolske produkcije. Čudoviti so bili v drugem delu vzmahi rok v prostor in v prostoru iz katerih je bito razvidno, da Meta Vidmarjeva svojo skupino pedagoško popolnoma obvlada.
Kaj pa ples sam? Vsako umetniško doživljanje in izživljanje se nam približa le takrat, če je zgovorno in če obsega ter obravnava kak problem. — Umetnik sam razpolaga z obilico zdrave čuvstvenosti, ki je v umetniškem izrazu vidna v temperamentu, entuzijazmu, v izčrpnosti in načinu podajanja predmeta, predmet sam pa je profil avtorjeve osebnosti z vao njegovo duševno razpetostjo in miselno zrelostjo.
Gojenke so bite v drugi polovici produkcije tudi avtorke plesov. Čeravno so bili v programu plesi zelo pestro označeni, vendar so se vse plesalke, razen Marje Tratnikove, izražale bolj ali manj v eno. Do izraza je prišlo mladostno hrepenenje, ki pa je bilo v celoti precej monotono zajeto. Mislim, da je v definiciji plesa Mete Vidmarjev«, j<i ga označuje kot »izraz prekipevajočega življenja«, obseženo veliko več kot le bujnost. V tem smislu torej gojenke niso pokazale zadostne iniciative in pojmujejo ples še zelo enolično. Povsem je zadovoljila Marja Tratnikova, ki je izrazito nadkrilila svoje tova-
rišice. »Pokrajinska pesem: Mete Vidmarjeve I se je izgubljala v sentimentalnosti in melanh;)- | liji, prednos je pa zelo okrnila medlo osvetljena scena. Končna »študija k menuetu je preživeta in neštetokrat obdelana in nam zelo tuja. Od plesa zahtevamo veliko več, kot je izprehajanje po^ razvalinah in oživljanje stare slave. Po tehnični strani pa je bil menuet zelo izdelan in je popolnoma zadovoljil.
Občinstvo, ki j« gledališče skorajda napolnilo, je z zanimanjem sledilo izvajanjem skupine in poedinih in z odobravanjem ni skoparilo.^
Borko Josip.
»Slovenska zemlja v podobah«
Fran Krašovec je internacionalno ime med našimi fotografskimi umetniki. Odlikovanja za odlična dela ima tudi z velikih razstav onkraj morja, kjer je pokazal samo lirsko in idilično lepoto naših lok in gajev, zlasti polja in njiv. Idealist je, ki vidi okoli sebe vse lepo in srečno; samo cvetje in otroke, pa tudi zadovoljne živali in mirne, prazniško razpoložene ljudi. Idealist je pa tudi z druge strani, ker je tudi v najhujši bedi vedno prav vse žrtvoval za fotografijo. Gotovo toliko, kakor le redko kak umetnik za umetnost. Pozimi 1928./29. ni bilo za drva, ker je moralo biti za plošče. In vendar vidi samo lepoto in srečo.
Sedaj je dr. Karel Dobida zbral Krašov-čeve fotografije, ki jih je objavila že »Mladika v letih 1927.—1935. Ustvaril je torej album, kjer niso izbrane, pač pa samo zbrane slike, zato nam pa ta zbirka v vseh svojih delih ne kaže Krašovcevih viškov. Tudi reprodukcija ni taka, kakršne smo vajeni v fotografskih albumih, vendar nam pa odkriva idilo naše domovine tako, kakor doslej nobena druga knjiga.
Vse je domače in naše, čeprav nikdar ne išče vsiljivih karakteristik in patetičnih manifestacij naroda ter pokrajine, saj smo
meznice: Jančič Vida. Novo mesto od 600 točk 600, 2. Kronegger Sonja, Novo mesto, 3. Karsch Brigita, Št. Janž.
Tekme sokolske župe Maribor
Na teloyeki praznik so bile na telovadišču Sokola Maribor-matica župne tekme, ki se jih je udeležilo 10 vrst članov in članic, Člani so tekmovali v d veli skupinah in so bili uspehi v prvi skupini naslednji: 1. vrsta Maribor I. 4267 točk — 88-89%, 2. Maribor-matica 3986 točk
—	83 04%, 3. Studenci 1. 3953 točk — 82-35%. Posamezniki: 1. Zadnek Jože, Maribor I. 782 t.
—	97-75%, 2. Svetozar Zej, Maribor I. 765 t.
—	95-62%, 3. Franjo Vilec, Studenci 760 t. — 95%. V drugi skupini so tekmovali bratje iz Ruš kot posamezniki, Članice; prva skupina: 1. Maribor-matica 3684 t. — 87-71%, 2. Maribor H. 3338 t. — 79-47%, 3. Sv. Lenart 2954 t.
—	70-33%. Posameznice: 1. Černič Milena, Maribor II. 645 t. — 92-14%, 2. Vičič Tončka, Maribor-matica 626 t. - 99-42%, 3. Lukman Savica, Maribor-matica 619 t. — 88-42%. V drugi skupini so tekmovale članice iz Ruš. Tekme je vodil župni podnačelnik br. Ciril Hočevar.
Jugoslovansko Sokolstvo v Sofiji
Zleta bolgarskih Junakov v Sofiji se udeleži od 10. do 15. julija 1.1. tudi jugoslovansko Sokolstvo v velikem številu. Kolikor smo mogli izvedeti, se bo odpeljalo v Sofijo po dosedanjih prijavah nad 5000 Sokolstva v 8 posebnih vlakih. Ker pa 6 sokolskih žup še ni poslalo prijav, lahko računamo, da bo vseh udeležencev nad 7000 in bo zato vozilo v Sofijo 10 do 12 posebnih vlakov. Čas in dan odhoda bomo pravočasno javili.
Radio
Sreda, 26. junija
Ljubljana:	12.00: Odlomki iz priljubljenih
oper na ploščah. 14.00: Vreme, poročila. 13.00: Cas in obvestila. 13.15: Simfonične glasbene slike na ploščah. 14.00: Vreme, spored in borza. 18.00: Plošče po željah. 18.20: Pogovor s poslušalci. 18.40: čas, vreme, poročila, spored in obvestila. 19.00: Par besed predno se greste kopat, predava g. Kramaršič. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Narodne v novi obleki. 20.45: Za ples, 21.30: Čas, poročila, vreme, spored. 22.00: Napevi iz raznih operet.
Zagreb: 19.10: Kulturne vesti. 20.00: Prenos koncertnega večera iz Ljubljane. 21.30: Reproducirana glasba. 22.00: Poročila.
Beograd; 18.30: Instrumentalni duo. 20.00: Prenos iz Ljubljano. 21.30: Zvočna igra. 22.00: Poročila. 22.15: Prenos iz »Moskve«,
Tuje postaje
Berlin: 22.30: Koncort radio in plesnega orkestra. Beromünster: 21.10: Zvočna igra. Bratislava: 22.45: Plošče. Breslau: 21.00: Radio ekspedicija v Atlantidi. Brno: 19.40: Revija operetne glasbe. Budimpešta; 23.00: Jazz-orke-ster. Deutschlandsender: 20.45: Vokalni koncert. Frankfurt: 23.00: Glasba in ples. Hamburg: 21.00: Stari plesi. Huizen: 22.30: Plošče. Leipzig: 22.40: Koncert. Luxemburg: 22.35: Koncert plesne glasbe. Trst: 20.50: Seppilijeva opera »Rožna ladja«. München; 20.45: »Pazite na Mac Downa«. Pariz“: 20.00: Prenos iz Francoske komedije. Praga: 19.30: Prenos opere »Pravljica carja Sultana«. Rim: 21.30: Simfonični koncert. Strassbourg: 22.30: Orkestralni koncert. Stuttgart: 22.39: Glasba in ples. Varšava; 22.15: Orkestralni koncert. Dunaj: 21.00: Koncert dunajskih filharmonikov. * *
vendar že rekli, da ni romantik. Niti narodnih noš nima in planin, pa vendar je ta knjiga slovenska, kakor nobena. Po Ljubljani in po njeni okolici hodi, na Jezerskem je in pri Treh farah, v Savinjski dolini, na Gorenjskem in Dolenjskem, pa je povsod drugačen in povsod enak, povsod ljubezniv poet. Brez dramatičnosti so njegovi sladki spevi in tihe, vdane molitve, ki obožujejo naš svet.
Gotovo bo vse rado poseglo po albumu, ki z vso pravico nosi svoj naslov »Slovenska zemlja v podobah«. Vsakdo se bo tudi poglobil vanj in občutil blaženost pri občudovanju svoje domovine. Strokovnjaki bodo pa zaprli knjigo in dejali, da je Fran Krašovec pesnik in mojster, ki z lučjo in temo ustvarja barve in občutja, da je velik umetnik.
Fran Krašovec je s svojim delom tudi dokazal, kako paradoksna je trditev urednika albuma dr. Karla Dobide, ki v uvodu piše: »Za tiste, ki hočejo kar najosebneje in po svoje oblikovati vidni svet in v njem skrito lepoto, pa nimajo tvoriteljskega umetniškega daru in oblikovalne sile, je postala fotografija skoraj edino in najbolj razširjeno sredstvo izživljanja.« Križ božji, ali v teh fotografijah morda ni tvoriteli-skega umetniškega daru in oblikovalne sile!
Ante Gaber.
*
—k Zanikava nje ni — kritika. Tiskarski škrat nam jo je včeraj v tem poročilu malo zagodel. Proti koncu je izpadlo nekaj besedila in se mora tretja vrsta in dalje (od spodaj), kjer govorimo o gosp. Gostiču. pravilno glasiti takole: »Gospod Gostič oči vidno ni bil preutrujen, saj je na dan generalke še absolviral koncert v radiu, pač pa se je pri skušnjah prehladil, kar ga je pri petju oviralo. Nerodnost, ki bi se lahko pripetila tudi v začetku sezone,«
Izvoz našega lesa v Italiio
Izvoz našega lesa je postal, kakor poročajo iz Šibenika, znatno živahnejši. S skladišča »šipada« se vkrcava les na parnike v zelo pospešenem tempu. Tekom zadnjih dvajsetih dni se je izvozilo okroglo 450 tisoč mtc. lesa, torej mnogo več, kakor v prejšnjih treh mesecih skupaj. Ves zaliv je poln brodov in so nekateri parniki zasidrani zaradi pomanjkanja prostora pred pristaniščem, kjer čakajo, da pridejo na vrsto. Pri vkrcavanju lesa je zaposlenih preko 200 delavcev, ki delajo noč in dan. Ves les gre v Italijo, odnosno njene afriške kolonije Somalijo in Eritrejo. Računa se, da bo izvoz lesa ta mesec dosegel rekord, ker prihajajo poleg že dobljenih naročil vsak dan nova naročila na les s čim krajšim dobavnim rokom.
Kljub temu pa strokovnjaki položaja na našem lesnem tržišču, posebno pa položaja naše lesne industrije, ne presojajo preveč optimistično. Tako je bivši minister in generalni ravnatelj »Šipada« dr. Ulmanski izjavil te dni: »Italijanska akcija v Abesiniji je povzročila fluktuacijo na našem lesnem trgu. Italijanski trg se ravna večinoma po potrebah operacij v Abesiniji. Lesne zaloge, ki smo jih imeli, je izčrpala povečana italijanska potreba. Lesna industrija pa s to fluktuacijo na
italijanskem trgu ne more biti zadovoljna, ker zaradi trenotno povišanih potreb Italije naša industrija ne bo imela kakih posebnih koristi, čeprav izvoz lesa iz naših krajev narašča. Lesna industrija osnavlja svoje delovanje na stalno delo in kalkulira na daljšo dobo dela in prodaje. Tako pa je zaradi italijanske akcije v Abesiniji moten lesni trg v sami Italiji in možnost plasiranja lesnih izdelkov na tem. trgu je zmanjšana za 25 do 30%. Bati se je, da bo to stanje trajalo dalj časa. Če se bo ta bojazen uresničila, bo naša lesna industrija zaradi spora Italije z Abesinijo oškodovana, ker Italija je glavni kupec za naš les.
Poleg tega je izvoz našega lesa otežkočen tudi po stanju lire. Padec lire za 2 do 5% ne pomeni za nas samo velike izgube, temveč tudi večji riziko, ker se plačila zavlečejo navadno za dalj časa.«
Tudi italijanska uredba, da je treba za nakazilo lir poleg dovoljenja pristojne Bance dTtalia še izvedba preko Istituta per i cambi col estero, znatno zavlačuje nakazovanje iz Italije, kar poostruje še uredba, da se morajo vse valutne transakcije izvršiti v Italiji. Poleg tega pa se je uvedla, kakor smo že poročali pred nekaj dnevi, še 3% carina na vse blago, za katerega je potrebno uvozno dovoljenje.
Zahteve obrtnikov
Prošlo sredo je bila plenarna seja beograjske obrtniške zbornice. Iz sprejete resolucije posnemamo sledeče zahteve obrtnikov, ki se, kakor smo informirani, krijejo tudi z zahtevami naših obrtnikov. Zahteve so te-le:
Obrtnike naj se zaščiti pred njihovimi upniki, kakor so to že predlagale razne obrtne zbornice. čimpreje naj se sprejme zakon o nelegalnem poslovanju. Potom administracijskih ukrepov naj se onemogoči krošnjarenje. Delo v režiji državnih ustanov in samoupravnih teles naj se zniža na najnižjo mero, posebno pa naj se onemogoči izigravanje pri licitacijah. Omeji naj se število industrijskih podajalen. Izmenja naj se uredba o kartelih tako, da se bo onemogočilo njihovo škodljivo delovanje. Dohodki državne razredne loterije naj se v celoti porabljajo
Gospodarske vesti
— Razmerje med insolvencami in stanjem gospodarske krize. Število sodnih poravnav stalno pada in površni opazovalec bi iz tega sklepal, da so se pričele splošne gospodarske razmere pri nas boljšati. Temu pa ni tako. Zadevna statistika Jugoslavije kaže tele številke: 1. 1929. je bilo 1063 konkurzov, 1. 1930. sodnih poravnav 185, konk. 608, skupaj 79.3, 1. 1931. sod. por. 829, konk. 534, skupaj 1363, 1. 1932. sod. por. 1137, konk. 726, skupaj 1863, I. 1933. sod. pod. 191, konk. 271, skupaj 462, I- 1934. sodnih poravnav 346, konkurzov 237, skupaj 583. Iz teh številk izhaja, da so bile msolvenee v prvih letih krize zelo številne, pa se lahko mirno trdi, da je mnogo dolžnikov Prijavilo insolvenco v času, ko so bili še aktivni. Pri tem jih je vodilo upanje, da bodo pri tem »zaslužili«. Danes pa je skoro 100% msolvenc znak resnične plačilne nezmožnosti, posledica krize. Premotrimo torej statistiko in-solvenc in preizkusimo, kdaj da so bile gospodarske razmere boljše,, ali pri večjem ali
manjšem številu insolvenc. Videli bomo _
čeprav izgleda to na prvi pogled neverjetno — da so bile razmere boljše takrat, ko je bilo mnogo insolvenc. To je tudi razumljivo. Zaradi krize se_ je število upnikov zmanjšalo in j? hi dajejo danes blago na up, so pri kreditiranju zelo oprezni, kar zavira in deloma celo onemogočuje trgovino. Tovarnarji in veletrgovci sicer na ta način nimajo velikih ali celo nobenih izgub, toda splošno stanje trgovine je tako, da celo gospodarsko življenje izgublja mnogo več, nego takrat, ko kaže visoko število insolvenc živahno gospodarsko gibanje.
— Znižanje salda v kliringu z Nemčijo in Italijo. Aktivni saldo jugoslovanskega kliringa ? Nemčijo, ki je znašal že več tednov nekaj ,zPod 300 milj. in ki je dosegel svoj višek v Prvi polovici junija s 303 milj., se je znižal, kakor javlja Nar. banka, dne 19. t. m. za 16 Pni. na 287 mil. To nazadovanje je očividno v zvezi s tem, da je Nar. banka z dnem 15. t. m. Pkiniia ugodnosti, ki jih je skoro dva meseca Pudila našim uvoznikom nemškega blaga, ki so *P°&li polovico fakturne vsote plačati v kli-rmških markah po ugodnostnem tečaju, ki je ?a 8% nižji. Ko je Nar. banka objavila, da ne do nudila več te ugodnosti, so se morali naši “Vozniki nemškega blaga požuriti, da do 15. j*unija izvrše svoja vplačila v kliring. Sedaj je *cba čakati na izplačilo okroglo pet mesecev. ^7 Naš saldo v kliringu z Italijo je znašal t. m. 51T mil. v našo korist. Na izplačilo f.. treba čakati približno en mesec. — Ostali nringi ne kažejo salda v našo korist; p ~~ Produkcija premoga v Dravski banovini. Aukcija premoga v Drav. banovini je zna-t0la v prvih štirih mesecih tega leta 405.002 , napram 415.812 tonam v istem razdobju ■ifiOo ga *eta' Prodalo pa se je premoga ča» ^ *on naPram 376.455 tonam v istem sl0a tard. Meseca aprila je bilo zaposlenih v za ®Pskih premogokopih 5599 rudarjev, to je kor l.l1ani neg° v marcu in za 380 manj ka-•v Januarju. Napram aprilu lanskega leta I)ej® znižalo število rudarjev za 309 rudarjev. 4 7no	j® bilo izlačanih v mesecu aprilu
^•000 napram 4,765.000 Din lanskega leta. lij o j/!'g o vinska, pogodba med Švedsko in Ita-vinšk Stockholmu so podpisali novo trgo-ehein° b08'°dbo med švedsko in Italijo. Ob-1’azumS ° Pf’Spdbo je bil sprejet tudi nov spo-Veliavn ° kliringu. Nove pogodbe stopijo v r. julija.
v korist obrta in domače obrti, ne pa, da se z njim podpira, kakor doslej, tudi zavod za podporo zunanje trgovine, oddelek za turistiko, strokovno šolstvo itd. Minister trgovine naj v najkrajšem času izda uredbo o socialnem zavarovanju obrtnikov v smislu določil § 384. zakona o delavnicah. S pravilno uporabo zakona o delavnicah naj se delo obrtnih delavnic industrijskih podjetij omeji na neobhodno potrebo za njihovo poslovanje in za izdelovanje njihovih produktov, vse ostalo delo pa naj se jim prepove. Minister financ naj odredi, da se čim preje od države plača zaostanek državnega deleža v glavnico Obrtne banke kraljevine Jugoslavije, da se ne ta način omogoči cenejši kredit obrtnikom.
= Francoska trgovinska delegacija se je vrnila iz Berlina. Da omogočijo 'nadaljevanje pogajanj, so podaljšali sporazum o klirinškem prometu, ki poteče 30. junija, za dva tedna, torej do 15. julija t. 1.
= Za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Na kongresu mednarodne trgovinske zbornice, ki se je včeraj začel v Parizu, je predsednik mednar. trg. zbornice Rene Fliesingen predložil kongresu obsežno poročilo o gospodarstvu leta 1935. V svojem govoru je med drugim podčrtal velikansko razliko med političnim gospodarstvom pred dvema letoma za prvega kongresa in sedaj. Vse države skušajo povečati svoj izvoz, zapirajo pa se proti uvozu. Sedanji položaj je hujši kakor pred dvema letoma, še zmerom ni niti govora o kakšni mednarodni skupni akciji in žalostno, a obenem vznemirljivo dejstvo je, da vsaka država izdaja ukrepe ločeno od drugih držav le v svojem lastnem interesu in prihaja pri tem v nasprotja z določbami svojih sosed. Največja ovira poslovnim ljudem za normalno delovanje je v bistvu nestabilost valut, ki se je na umeten način pojavila zadnja leta. Naloga kongresa je, da svetu še enkrat pokaže pot, po kateri je treba iti v svrho razvoja mednarodne izmenjave blaga, ki je neobhodno potrebna za blagostanje sveta.
— Nov veterinarski bakteriološki zavod. Minister poljedelstva je dovolil po 300.000 Din iz fonda za pobijanje živinskih kužnih bolezni in iz veterinarskega fanda za zidanje poslopja za državni centralni veterinarski bakteriološki zavod. Dosedanji zavod, ki je bil namaščen v prostorih higijenskega zavoda v Beogradu, ni zadoščal potrebam veterinarske službe. Slična zavoda obstojita že v Ljubljani in v Križevcih, sta pa le bolj lokalnega pomena. Novi zavod pa, ki se bo zgradil v Beogradu ali Zemunu, bo v svoj delokrog zajemal vso državo.
== Svinjska kuga v Slav. Brodu in okolici. V Slav. Brodu in nekaterih okoliških občinah se je pojavila svinjska kuga, katero so zanesli razni trgovci iz Bosne. Zaradi tega je mestno načelstvo strogo prepovedalo vsako prodajo razen na sejmih, ki se vrše pod nadzorstvom veterinarjev.
= Obrestna mera za hranilne vloge pri Drž. hip. banki. Upravni odbor Drž. hipotek, banke je na svoji seji dne 13. t. m. sklenil znižati obresti za vse hranilne vloge pri tej banki na 4 odstotke.
= Vojnega dolga Ameriki noče nihče plačati. Dne 15. t. m. bi morale prejeti Zedinjene države severoameriške 811,843.782 dolarjev na račun obročnega odplačila vojnega dolga. Dejansko pa so dobile samo od Finske zadevni obrok v znesku 165.453 dolarjev, dočim je vseh ostalih 13 držav poslalo v Washington samo note, v katerih izjavljajo, da jim ni mogoče plačati zapadlega obroka.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
DO DIN 5000”— MESEČNO lahko vsak zasluži! Pišite na upravo »Glasa naroda« pod »Novo«.
Odslej 2 leti učne dobe na mlekarski šoli v Škofji Loki
Pogoji za sprejem v novem šolskem letu
Na Banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki (Dravska banovina) se otvori novo šolsko leto 15. septembra 1935. Učna doba traja na !em zavodu odslej dve leti. Sprejemajo se zdravi, krepko razviti mladeniči, ki so dosegli 17. in še niso prekoračili 25. leto svoje starosti.
Za sprejem se zahteva osnovnošolska pred-izobrazba. Znanje pisanja, čitanja in obvladanje glavnih osnovnih računskih operacij mora kandidat dokazati na sprejemnem izpitu 14. septembra t. 1. Zanimanci s predhodno prakso v mlekarstvu uživajo pri sprejemu prednost. Stroški vzdrževanja znašajo mesečno Din 500-— za prosilce iz Dravske banovine, ostali plačajo poleg tega še Din 100'— šolnine.
Prošnje za sprejem naj vlože zanimanci najkasneje do 31. avgusta 1935 pri ravnateljstvu banovinske mlekarske šole v Škofji Loki. Prošnjam morajo priložiti: domovnico, rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, dovoljenje staršev odnosno varuhov za obiskovanje mlekarske šole.
zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo in izjavo vzdrževatelja, s katero se obvezuje za prosilca redno plačevati stroške vzdrževanja. O zavodu in načinu podajanja strokovnega pouka daje podrobna [«jasnila ravnateljstvo zaniman-eem neposredno.
Pripada jim skrb za osuševanje ljubljanskega barja
Ljubljana, 25. junija.
Danes dopoldne so se na glavarstvu vršile volitve odbora za osuševanje barja. Izmed 20 odbornikov, od katerih so bili nekateri delegirani od Banske uprave, nekateri pa od mestne občine, se je volitev udeležilo 19, en odbornik pa leži bolan v Šlajmarjevem domu. Soglasno je bil izvoljen za predsednika Vladimir Peruzzi iz Lip, za podpredsednika inž. Maks Dekleva, kot zastopnik banske uprave, za so-blagajnika pa odvetnik dr. Ivan Modic. Novo izvoljeni močvirni odbor ima predvsem nalogo, da skrbi za čim večjo osušitev Barja, tako z regulacijo jarkov, kakor tudi hudournikov. Letos pa ima vezane roke, ker mora skrbeti in dajati sredstva še na regulacijo Ljubljanice.
Borzna poročila
DEVIZE
Ljubljana, 25. junija. (S primo Nar. banke): Amsterdam 2963-15—2977'75, Berlin 1751'33— 1765‘21, Bruselj 73311—738‘18, Curih 1424-22— 1431'29, London 214'41—216'47, Newyork 4308-24 —4344'55, Pariz 287'96—289'40, Praga 181-90— 183'—, Trst 359'32—362‘40.
Curih, 25. junija. Beograd 7, Pariz, 20'225, London 15-085, Newyork 304'825, Bruselj 51'525, Milan 25'275, Madrid 41-925, Amsterdam 20810, Berlin 12315, Dunaj 5710, Stockholm 77'80, Oslo 75’80, Kopenhagen 67'35, Praga 12'785, Varšava 57'75, Atene 2'90, Carigrad ‘2-48, Bukarešta 3'05, Helsingfors 6-66, Buenos-Aires 0'81.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana, 25. junija. Inv. pos. 1921 81—82, Bler 7»/o 75—76, Bler 8% 65—66, Obv. drž. hip. banke 1927 72—73, Agr. obv. 1921 46—47, Begi. obv. 63—65, Obv. štab. pos. 1931 80—82.
Zagreb, 25. junija. 7°/o in vest. pos. 81—83, Vojna škoda kasa 366—370—370, julij 366—368 —366, avgust 366—370—368—370, sept. in okt. 368—370, 4% agrarne obveznice 46 n, 7°/o Bler. pos. 65'50 — 66 — 65 — 65'50, 8% Bler. 76 r, 6% begluške obv. 63—64, Agr. priv. banka ‘224'50 n, Dunaj-Zagreb klir. 868—878—873, Du-naj-Beograd klir. 879—869, Grčija-Zagreb Mir. 38'65—39'35—39, Grčija-Beograd klir. 3810— 37'40, Priv. klir. London-Zagreb 233'45—235-05 —234‘25, Priv. klir. London-Beograd 234'55— 232'95, Priv. klir. Madrid-Zagreb 620—630—625, Priv. klir. Madrid-Beograd 630 pon.. Trboveljska 110—120, Šećer. Osijek 135—160.
Beograd, 25. junija. 7% drž. inv. pos. — —,
4“/# agr. obv. --, 6% begi. obv. 64"25—63'75
(64'50), Vojna škoda prompt. 367— 366 (369— 367), ultimo julij 366'50—365'50 (367), ultimo september 367—366'50 (367), 7Vo Bler 66—65-50 (66), Narodna banka 5900—5750 (5800), Agr. Priv. banka 225'50—‘2‘24'50 (225'25).
BLAGO
Ljubljana, 25. junija. Koruza: franko vagon bačka postaja 79—81, franko vagon banatska postaja 77—79. Oves: franko vagon slavonska postaja 108—110. Pšenica: franko vagon bačka postaja 130—135, banatska postaja 128—133. — Moka: pšenična Og, banatska postaja 225—235, pšenična Og, bačka postaja '220—230, pšenična 2, bačka postaja ‘200—210, pšenična 5, bačka postaja 180—190. Otrobi: pšenični, franko vagon, bačka postaja 100—105.
Novi Sad, 25. junija. Pšenica: bačka potiska 126—131, slavonska 127—129, sremska 124—126, bačka 123—126, gornje banaška 119—126. Oves: neizpremenjen. Rž in ječmen: ne notirala. Koruza: neizpremenjeno. Moka: bačka in banaška og in ogg 192'50—220, št. 2 172'50—195, št. 5 152*50—175, št. 6 132-50—155, št. 7 110—120, št. 8 85—87‘50. Fižol: neizpremenjen. Otrobi: bački in sremski juta vreče 83—85, banaški juta vreče 82—84. Tendenca neizpremenjena, promet srednji.
Sombor, 25. junija. Pšenica: bačka okol. Som-bor 122—124, gor. bačka in banaška 1-24—126, sremska 124—1-26, bačka, banaška potiska in slavonska 128—130. Oves: bački 96—98, sremski 96—100. Rž: bačka 120—122. Ječmen: bački in sremski 63 do 64 kg 110—120, bački in sremski proljetni 67—68 kg 130—132‘50. Koruza: bačka in sremska 76—77, bačka in sreni, julij 77—79. Moka: bačka og in ogg 197'50—217-50, št. 2 177*50-197*50, št. 5 157:50—177*50, št. 6 142*50— 167*50, št. 7 112-50—122*50, št. 8 87*50—92*50. Otrobi: bački 83—85. Fižol: bački uz. 110—120. Tendenca neizpremenjena, promet 61 vagonov.
Budimpešta, 25. junija. Tendenca stalna, promet omejen. Koruza: julij 11-31—28—30—28*30, avgust 11*25—20—11*20—22.
Chicago, 25. junija. Pšenica: julij 79, sept 79*75, december 82*25. Koruza: julij 81*75, sep! 75*5, december 64*125. Oves: julij 34*25, sept 34-125. Winip. pšen.: julij 8i*625, avg. 82*5. oktober 85-125.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. u r i
27. junija, četrtek: Zaprto.
Opera
Začetek ob 20. uri
27. junija, četrtek: Faust. Red Četrtek.
Drama
Abonenti reda Sreda imajo drevi za svoj red Arxovo trodejansko dramo »Izdaja pri Novari«.
Udeležence Evharističnega kongresa opozarjamo, da se vrši predprodaja vstopnic za vse predstave, ki se vrše v tem času dnevno pri operni blagajni od 8. do 12. in od 2. do 5. ure in dve uri pred začetkom vsake predstave na Kongresnem trgu. Poslujejo tri blagajne in sicer: v Zvezdi pred Novo založbo, v Gradišču, in sredi Kongresnega trga pri univerzi. Cene so izredno nizke, zato je dana vsem udeležencem možnost, da si ogledajo predstave.
Opera
Abonenti reda Četrtek imajo v četrtek, dne 27. t. m. za svoj red Gounodovo opero »Faust«.
Ob 18. uri v soboto, dne 29. t. m. pojejo v operi Wagnerjevo opero .Farsiful , svečani igrokaz. V glavnih partijah nastopijo: g. Marčet*, Betetto, Primožič, Marjan Rus, Petrovčič in ga Thierryjeva. Dirigent in režiser: ravnateli Polič.
Predprodaja vstopnic za gledališke predstave: »V času obiskanja«, »Slehernik« in »Parsifak, ki se vprlzore za časa Evharističnega kongresa, je dnevno v operi in sicer od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Dne 28., 29. in 30. t. m. pa je predprodaja Uidi še 2 uri pred predstavo na Kongresnem trgu in sicer na treh krajih: pri »Novi založbi«, pred Univerzo in v Gradišču. Občinstvo prosimo, da si kupi vstopnice v predprodaji ali mnogo pred začetkom predstave.
INSERIRAJTE V „GLASU NARODA"!
Ob priliki Evharističnega kongresa
v Ljubljani boste najboljše in najcenejše postreženi z raznimi jedili in pijačami v stari, dobro znani gostilni pri
„Pan|U , Ljubljana, Vegova ul. 10, poleg Napoleonovega
Vsem cenj, udeležencem Evharističnega	■■	^
kongresa se najvljudneje priporoča Ione HtlC, gostilničar
Zahvala
Za premnoge izraze* iskrenega sožalja in sočustvovanja ob priliki težke izgube predobrega soproga, brata strica, bratranca in svaka, gospoda
Josipa Petriča
novinarja
ter za obilico prekrasnega cvetja in vencev izrekam najprisrčnejšo zahvalo.
Prav posebno' se moram zahvaliti vsem znancem, prijateljem in stanovskim tovarišem pokojnika ter raznim zastopstvom za mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji poti, preč. duhovščini za blagoslovitev, g. uredil. Fr. Terseglavu za ginljive poslovilne besede ob odprtem grobu, g. A. Prepeluhu za vso tolažbo in naklonjenost v težkih trenutkih ter gg. zdravnikom in čč. sestram usmiljenkam šlajmerjevega doma za izredno požrtvovalnost in trud med boleznijo pokojnika.
V Ljubljani, 25. junija 1935.
Žaljola soproga Katarina Petrič in ostalo sorodstvo
n-.
Kako bomo potovali po stratosferi
Že precej časa se učenjaki in letalci ozirajo f stratosfero in njene višine 15.000 m nad zemljo. Tam je neomejena prometna pot bodočnosti. Po nji bomo potovali v hermetično zaprtih letalih, preskrbljeni s potrebno zalogo kisika. Po tej poti bodo letala švigala z bliskovito naglico semintja po redkem ozračju, kjer je temperatura w.'dno enaka in nikdar ni ne megle in ne oblakov.
Že ko s<o pripravljali ekspedicijo na Mount Everest, je trajalo mesece in mesece, da so se privadili na daljše bivanje v takih višavah. Saj se tam s človekom odigravajo popolne, telesna in duševne izpremembe. Ko bo človeku mogoče ostati delj časa visoko nad zemljo brez nevarnih posledic, bomo lahko uporabljali tako velike aparate, da se nam o njih danes niti iv; sanja.
Indijski in tibetski menihi in puščavniki pripovedujejo o neprecenljivih zakladih dragocenih rudnin v najvišjih krajih Himalaje. Tudi iskanje teh bogastev je namen visokih poletov. Preiskati pa je treba tudi kozmično žarenje, pred vsem pa seveda preizkusiti, kako more človeško telo brez škode obstati v takih višavah.
Drugače je pa pot v stratosferi brez nevarnosti in ovir in tudi brez prometnih predpisov.
Kdor hoče popotovati po stratosferi, mora biti seveda zdravniško vsestransko preiskan, saj nihče ne sluti, kako vplivajo velike višave na njegov telesni ustroj. Najtežje preizkušnje pa delajo v veliki hermetično zaprti siobi letalskega poveljstva v Farnboroughu.
Kandidatje za stratosfero gredo v veliko jekleno sobo z velikimi vrati in majhnimi ladijskimi okenci. Blesteče naprave, čudno šumenje strojev, cevi s kisikom in maske napravljalo potrebno iluzijo. Dva zdravnika skrbno opazujeta. Kandidatje naj se vzdignejo VOOOkrat više.
kakor je povprečna višina človeškega telesa. Na navadnih atolih sede pred ogromnim višinomerom. Kakor polž počasi leze njegov kazalec navzgor, obenem se pa počasi redči zrak v kabini. Že so v višini Alp in nad Montblancom si morajo nadeti maske s kisikom, kajti zrak je že preveč redek. Lahek občutek brnenja in izguba na telesni teži pričata, da so že v veličastnih višavah Himalaje. Zdravniki opazujejo z vedno večjo skrbjo.
V višini IŽ.OOO m se pričenja nov nvet, tako čudovit in tako popolnoma drugačen ter oddaljen od navadnih fizikalnih zakonov in vsakdanje resničnosti. Smrtna tišina brez najmanjšega šuma in ropota in tudi brez najmanjšega zvoka vlada vse veke v teh višavah, aaj je premalo zraka, da bi mogel prenašati zvočne valove. Cvenk denarja in žvenket ključev samo spominjajo na dojeni zvoka, ki ga slutimo le z očmi in čutom, nikakor pa ne slišimo. Lastnega kašlja ne čujete, a papirček, spuščen iz rok, pade na tla, kakor kos pločevine. Če zamahneš z roko, je gib tako hiter, da te roka zaboli. Vae je treba. napisati, ker se govor ne sliši. Večna nema tišina z gluhoivmimi gosti! Strašna
je ta kabina, ki bi spravila nepoučenega v blaznico...
V tej višini zunanji zračni tlak deluje na stene kabine s pritiskom skoraj 1000 ton. Na ušesa to deluje tako, kakor’ bi nanje pritiskalo 100 ton težko kladivo in jih hotelo razbiti vsak trenutek. Gostje v kabini neprestano kihajo in kašljajo. Čuden občutek je v trebuhu in vsi se tipljejo po životu, kakor bi se hoteli prepričati, če * imajo sploh Še telo. Zdi se jim, kakor bi bili bitja na drugem planetu, kjer ne občutijo niti zla niti dobrega. Poleg manjših slabosti so pa v velikih višinah v posebni nevarnosti zlasti žile in lahko pride do notranjih krva-
vitev. V neizmerni višini zaradi pomanjkanja kisika tudi možgani ne morejo delovati v redu. človek počasi misli in težko ter počasi preudarja. Zdi se, da se je nekaj čudovitega zgodilo z živčnimi središči in da se je z zrakom razredčilo tudi naše mišljenje. Veš, da moraš dokončati več stvari, ali ne spomniš se na nobeno, ker se brez kisika telo hitro utrudi in možgani popuste v svojem delu.
Mnoge stvari se dogajajo, ki se človek z njimi neznani v takih višinah. Celo v bodočnost gleda in lahko napoveduje, kakšna presenečenja nam pripravlja aviatika. V hermetično zaprtih letalih bomo morda že jutri imeli kisik, električen tok, brezzvočno gibanje, popolno ravnovesje in gotovost smeri, a o tem, kaj se godi 20 km pod nami, naši bo obveščala televizija, da bomo lahko sledili veliki mednarodni nogometni tekmi in poslušali opero, nato pa poletimo brzo kakor zvok v Ameriko, v Avstralijo ali pa na Daljni vzhod ...
Novo zdravilo proti malariji ?
Poleg hripe, ki v krajših ali daljših razdobjih rada poseča tudi naše kraje, je na svetu najbolj razširjena bolezen malarija, ki je tudi za južne predele naše države ponekod huda nadloga. Še daleko hujše pa razsaja malarija po pokrajinah blizu ekvatorja. V Indiji, kolikor je je v angleški > oblasti, cenijo, da je stalno okrog 100 milijonov ljudi okuženih z malarijo. Od tega silnega števila je komaj 8% bolnikov deležnih zdravniške pomoči v našem smislu.
Že dolgo se je znanost trudila, kako bi tej bolezni uspešno prišla v okom. Odkar je leta 1880. francoski štabni zdravik Laveran odkril malaričnega parasita, je borba proti tej bolezni postala uspešnejša. Zanimivo je, da je človeštvo četrt stoletja prej imelo v rokah dobro sredstvo proti malariji, namreč kinin, preden je vedelo, kdo povzroča to bolezen.
Tekom časa pa se je izkazalo, da kinin v mogih primerih ni zadostno in zanesljivo sredstvo proti malariji. So ljudje, ki so za kinin sploh neobčutljivi, so pa tudi taki, ki so preveč občutljivi zanj. V nekaterih primerih malarije kinin sploh odpove. Šele v najnovejši dobi se je znanosti posrečilo, da je iznašla proti malariji uspešno zdravilno sredstvo tudi za primere, kjer kinina ni mogoče uporabljati. To sta preparata atebrin in plasmochin, ki ju je stvorila nemška medicinska veda in sta v uporabi v večjem obsegu šele izza leta 1930. Po mnenju dr. A. Hauera iz Berlina prekašata vsa doslej proti malariji znana sredstva. Ta zdravnik zatrjuje, da je mogoče z novima sredstvoma ozdraviti malarijo v prav tolikih dneh, kolikor je bilo pri zdravljenju s kininom treba zato tednov. Navaja celo primere, ko je bila bolezen premagana že po dveh ate-brinskih injekcijah. Po vsem tem je torej verjetno, da je zdravniška veda prinesla človeštvu nov blagoslov.
Življenje v vaseh pod Stolom
Prijazne vasice Žirovnica, Moste in Selo, ležeče ob vznožju Stola in drugih ponosnih vrhov Karavank, so že od nekdaj zelo privlačne točke letoviščarjev in prijateljev prirode. Široke in lepo obdelane njive, umetno jezero s smaragdno zeleno vodo, bistri potok, ki ves
razpenjen hiti v dolino, samotne gorske soteske, krasni razgledi na Triglavsko pogorje in na vrhove Karavank, vse to kliče in vabi prijatelje narave semkaj.
Žirovnica ima zdravo klimo in dobra pota v vs*eh smereh. Oddaljena je dobro uro od div-nega Bleda, v pol ure prideš na Vrbo, rojstno vas pesnika Franceta Prešerna, v četrt ure v sotesko Kavčečje z visečim mostom preko strahotne globeli Save, od tam v pol ure po senožeti v divje romantični Vintgar, v katerega globokih gorskih zajedah &e peni Radovna in hiti v naročje zelene Save. Lep sprehod ima izletnik k jezeru Završnice in k novo zgrajenemu kopališču, kamor je četrt ure hoda, ter izlet k Valvazorjevi koči pod Stolom, od koder vidiš vso Gorenjsko ravan od Šmarne gore do Planice. Lepi sprehodi so mimo prijaznih vasic Breznica, Rodine, Poljče v Begunje k razvalinam Lambergarjevega gradu, od tam pa v Radovljico, kjer se lahko vsak okoplje v novem kopališču Obla gorica.
Težko najdeš kraj, kjer bi bilo na tako malem terenu nanizanih toliko naravnih krasot, kot jih je v Žirovnici in njeni najbližji okolici. V hotelih, gostilnah, a tudi v zasebnih hišah si dobro postrežen z dobro in okusno hrano in udobnim prenočiščem, v boljših pensionih in restavracijah pa so na razpolago tudi kopalnice s tekočo hladno in toplo vodo.
Zlasti lepa je ta gorenjska pokrajina zvečer, ko tone sonce visoko gori za škrlatno rdečini Triglavskim gorovjem in se narava pogreza v tihi večerni mrak ter se v poletno noč oglasi fantovska pesem ...
Prijatelji in somišljeniki! Sklicujte se pri svojih nabav-kah na oglase v našem listu!
Poroke se sklepajo v nebesih
V potrdilo tega je dvojica zakonskih kandidatov pred kratkim sklenila sv. zakon v aeroplanu nad Parizom. — Galantni ženin pomaga svoji nevesti v letalo.
Orjaški hidroplan angleškega letalstva
Pred nekaj dnevi je angleško letalstvo priredilo vojaške manevre z novimi orjaškimi hidroplani nad Londonom. Novi hidroplani imajo po 6 motorjev in tehtajo 31 ton.
Emil Vacfiefc;	57
Kri ne klice po maščevaniu...
Na Vaclavskem trgu, v mlečni zarji visoko obešenih svetiljk so naglo, skoraj slišno cvetele lipe. Vsako leto katera usahne, toda druge se razcveto in v temi dajejo dolgemu pravokotniku sivih hiš in uličnih prehodov skoraj poetičen izraz. Kipelo je naglo in veselo življenje. Po vseh nadlogah svetovne vojne so se začeli ljudje blazno kratkočasiti. Zmagale! in premaganci, vsi so počenjali kakor blazniki. Blago že davno ni bilo več redkost, na katero so ljudje zijali, ko se je po nekakem čudežu pojavilo v izložbi; bilo ga je dovolj, bila ga je taka množina, da se je zdela njim, ki so preživeli vojno stisko, opojna.
Vsakovrstnega blaga, tudi človeškega. Skozi odprta okna nekaterih kavarn je kričaško nadlegovala pešce godba majhnih kapel. Tista nova, divja in nora godba črncev iz porečja Mississippija. Shimmy se je to imenovalo. To je bil osnoven ton; in za njim se je razcvetal južno sentimentalni in polteni tango. V kavarne je drla množica deklet, najlepša dekleta tega mesta, tako obdarjenega z žensko lepoto, zakaj samo taka so imela kupno vrednost. Bernard je blodil skozi vse to sejmsko divjanje življenjske pohotnosti kakor ovca, iskaje samo prekljasto postavo svoje vtelešene vesti. Toda ta človek je bil menda podoben kači, ki leži, kadar se dodobra nasiti, več dni nepremično, preden se spet odplazi za novim plenom. Kje se skriva? Nekje v hlevu, na podstrešju ali pod stopniščem? Trg je spet utihnil, ljudje, ki so šli za hrano zabave, so zdaj žvečili film in to novo godbo in povsod so se videli le topo zadovoljni obrazi. Ob pol enajstih
je arterija mesta še enkrat utripnila, iztisnila obiskovalce kinov in gledališč in nato je nastal mrtvi mir. In za majorjem Letzem ni bilo nikjer niti sledu.
Enako ga je iskal Bernard še drugi in še tretji dan. V tem času je srečal stotisoče ljudi, prehodil mnogo kilometrov in spoznal veliko število ulic, v katerih dotlej še ni bil nikoli. Toda majorja Letza ni srečal. Slednjič se je začelo v njem porajati mnenje, da se je Letz morda ustrašil posledic svojega koraka in da je iz strahu izginil iz mesta. Toda v tem času se je Letz ravno obratno prizadeval, da bi maščevanje nadaljeval.
Res se je sicer ustrašil, ko je videl, kako je začela ta žena pred njegovimi očmi blazneti. Po tej nepozabljivi četrturici je zbežal, kakor da mu gori nad glavo in res je vstala v njem misel, da je svoje maščevanje morda pretiral. Ta žena navsezadnje ni ničesar zakrivila in moral bi bil premisliti, kako bo to nanjo učinkovalo, saj je bila vendar njegova mati. Sicer pa, bila je tako bolehna. Morda bi se bil oziral nanjo- če bi ga ne bila tako užalila z miloščino. Cez noč j e svoje stališče nekoliko izpremenil. Bilo je pomilovanja vredno in ni nameraval tega, toda spadalo je nujno k stvari. Končno odgovornost nosi prav za prav ta pobalin in ne on. Zjutraj je klical po telefonu pod izmišljenim imenom Wolffa, toda bolj iz radovednosti. Wolff se mu je zahvalil za zanimanje ter mu povedal, da se je pri gospe Astenburgovi pojavilo prehodno vznemirjenje. Letz je vprašal, ali bi jo morda smer obiskati. »To je izključeno,« je odgovoril Wolff, »sicer pa ni niti doma, odpeljala se je v vele-slavinski sanatorij, kjer bo imela več miru.« Aha, je pomislil Letz, to .vznemirjenje“ bo bržčas resnejše. Ni se obtavlja:, zvezal se je s sanatorijem ter se izdajal za polkovnika Hamana, znanega gospe Astenburgovi. Podali so mu nekoliko obsežnejše, dasi tudi očitno zatemnjeno poročilo. Gospa Astenburgova ga ne bo mogla sprejeti, recimo, pred enim mesecem,
nečesa se je ustrašila in ne sme priti v stik s svojim okoljem.
Za razvoj stališča, s katerega je major zrl na to stvar, je bilo poročilo znatnega pomena. Mesec! To je pomenilo, da se očitno ves mesec ne bo nič zgodilo pri Astenburgovih, ako je gospa tisto stvar pridržala zase. Letz je zlezel za svoj dimnik kakor rovka v luknjo ter je žilavo premišljal. Bil je mnenja, da je dobila ta stvar šele zdaj pravi tempo in da bi ne bilo previdno, če bi se nenadno začelo ustavljati. Tako je uvidel, da se bo moral v tej hiši še enkrat pojaviti in povedati to tudi vsem drugim.
Privoščil si je le še kratek rok, in sicer bolj zato, ker so ga k temu prisilili zunanji vplivi.
Bilo je to spet žalostno vprašanje želodca.
že spočetka ni bil zadovoljen s tem, kako so uredili njegov položaj dobrosrčni in usmiljeni ljudje v soseščini. Zgodnje vstajanje, ker je moral biti pred svitom na zelenjadnem trgu, se mu je spočetka zajedalo. In pa — to je bilo grozno, hoditi celo uro za dobrodušno branjevko z dvema velikima košarama ter gledati, kako tlači vanje zelenjavo, ki jo je moral odnašati v njeno prodajalno, če bi za to dobil vsaj nekaj, kar bi bilo približna nagrada za te težave. Toda dobil je za to samo lonček kave, kruh in dve kroni na dan. Z njegovo službo v trafiki je bilo samo malo bolje, najhujše pa so bile njegove učne ure pri onem dečku. Deček je bil malomaren in ga je trapil na vse mogoče načine, odkar se ga ni več bal. In njegov oče je bil češki rodoljub ter je majorju nenehoma zagotavljal, da daje svojega otroka učiti nemščine le z velikim notranjem odporom in tako-rekoč z občutkom svetokraje.
Naročajte in čitajte
„Qlas navoda“!
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o, z,, predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalck, vsi v Ljubljani.