PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Uvodno poročilo predsednika CK ZKS Andreja Marinc
Slovenski delovni človek protago 10. kongresa Zveze komunistov Slo\
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 moggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
S
m
S
•~r
Ž
u
hf.
Z
r-:
5
4>
S
O
S
o
k
/
V poročilu poudarjen tudi pomen sodelovanja z zamejskimi Slovenci
% LUCIJAN VOLK
Ljubljana — izhodišče in glavni
protagonist, obenem pa končni smoter prizadevanj Zveze komunistov Slovenije v prihodnjem delu je v včerajšnjem uvodnem referatu predsednika centralnega komiteja ZKS Andreja Marinca v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki je polno zaseden gostoval K), kongres slovenskih komunistov, je bil slovenski delovni človek z njegovo nenadomestljivo vlogo pri krepitvi sistema socialističnega samoupravljanja ’n Pri_ naporih za premagovanje in premoščanje sedanjih gospodarskih in družbenih težav, ki tarejo Slovenijo in Jugoslavijo.
Po tradicionalnem skupnem petju Internacionale in izvolitvi delovnega predsedstva ter pozdravu delegacijam in gostom, je Marinc začel svoj poglobljen in izčrpen referat ravno z analizo zaostrenih gospodarskih odnosov, ki označujejo čas od prejšnjega kongresa ZKS pred štirimi leti, pretresajo ves svet, a posebej prizadevajo manj razvite države, med njimi tudi Jugoslavijo in Slovenijo, v kateri so povzročili zastoj gospodarskega raz-
voja. Te razmere so sad poskusov visoko razvitih kapitalističnih držav, da si podrejajo države v razvoju, za kar uporabljajo ne le gospodarski, ampak tudi politični in celo vojaški pritisk, kot dokazuje zadnji napad ZDA na neuvrščeno Libijo, ki ga je Marinc o-stro obsodil, kot je sicer obsodil terorizem. Rešitev iz težav mednarodnega gospodarstva je sicer SFRJ predlagala, skupaj z neuvrščenimi državami, v novem svetovnem gospodarskem redu, toda doslej žal brez večjega uspeha. Hkrati je ves svet pred novo tehnološko revolucijo, katere izziv morajo sprejeti tudi delovni ljudje v SFRJ in Sloveniji, predvsem z opiranjem na lastne sile, z večjo produktivnostjo dela, z uvajanjem domačega znanja in podjetnosti v gospodarsko in družbeno delo, ker le to zagotavlja razvoj in postopno odplačevanje dolgov. Pri tem je predsednik CK ZKS poudaril, da »ni mogoče porabiti več, kot sami ustvarjamo«, kar je razlog za visoko inflacijo, ki hromi posodabljanje v podjetjih, poglablja socialne razlike in razlike v razvitosti med deli Slovenije in SFRJ, kar med drugim zahteva, da se preverijo NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Maščevanje zaradi sodelovanja pri napadu na Libijo
Prve protibritanske akcije
LONDON, BEJRUT — Libanonski muslimanski skrajneži so včeraj v odgovor na ameriški napad na Libijo usmrtili tri britanske talce. Zakaj prav Britance? Iz Velike Britanije so namreč odletela letala, ki so potem odvrgla svoj smrtonosni tovor na libijsko prestolnico in na Bengazi. To niso bile edine protibritanske akcije, ki so jih zabeležili v teku včerajšnjega dne. V popoldanskih urah so neznanci ugrabili britanskega novinarja Johna MacCarthyja, ki je bil na tem, da odpotuje; iz Libanona.
Bil je namenjen na bejrutsko letališče, ko se je taksiju približal zelen volvo, s katerim so ga potem odpeljali neznano kam. Nekaj minut kasneje je nekdo telefoniral tiskovni agenciji v imenu organizacije »Ha-lil Bin Gadafi«, o kateri doslej nihče ni še slišal ter prevzel odgovornost za ugrabitev.
Tudi hiša britanskega veleposlanika v Bejrutu je bila včeraj tarča terorističnega napada. V zgodnjih jutranjih urah so proti omenjeni hiši izstrelili vrsto raketnih izstrelkov, ki so poslopje skoraj povsem uničili, ne da bi povzročili žrtev. Britanskega velepo-
slanika v tistem trenutku ni bilo doma.
Pa vrnimo se k umoru treh britanskih talcev. Njihova trupla so odkrili v hribovitem območju, ki ga nadzorujejo druzi in ki obkroža Bejrut. Doslej trupel še niso uradno identificirali, vendar kaže, da ni nobenega dvoma o tem, da gre prav za trojico britanskih državljanov, ki so jih ugrabili še pred časom.
Kot je bilo pričakovati so umor treh Britancev, ugrabitev novinarja MacCarthyja ter napad na rezidenco angleškega veleposlanika v Bejrutu povzročili veliko ogorčenje v Veliki Britaniji, kjer velika večina prebivalstva obtožuje premiera Thatcherjevo in njeno konservativno vlado, da je odgovorna za zadnje protibritanske izgrede, ker je dovolila ameriškim letalom, da so vzletela z britanskega ozemlja. V parlamentu je bil, kot je bilo pričakovati, najbolj oster laburistični voditelj Kinnock, ki je očital Thatcherjevi, da je s svojim nepremišljenim piočetjem sp»rožila val protibritan-skih atentatov.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
EGS za vzajemnost v odnosih z ZDA Gadafi: Južni Evropi se ni treba bati
PARIZ — Reaganu je treba dopovedati, da so njegovi evropski zavezniki dosledni v boju proti terorizmu, ki pa ga gre zatreti p» diplomatski in ue vojaški poti, in da morajo odnosi med EGS in ZDA sloneti na načelu vzajemnosti. To je bistvo dveumega sestanka med zunanjimi ministri dvanajsterice, ki je bil na zahtevo Grčije in Španije včeraj v Parizu. Ministri so izkazali solidarnost Italiji vpričo dogodkov na Lampedusi in dodali, da v primeru nuje ta solidarnost ne bb zgolj besedna, saj smatrajo libijsko akcijo kot atentat na vseh dvanajst članic skupnosti. Zato bodo pospješili p>ostopek za izvajanje v Haagu najavljenih pro-tilibijskih ukrep>ov — zredčeinje diplomatskega osebja in omejitev njegove prostosti gibanja ter up>o-časnitev izdajanja vizumov — ki naj bi pričeli veljati že v pjonedeljek. Tega pa Grčija ne bo ukrenila, dokler ne bo ros dokazana vpletenost Gadafija v mednarodni terorizem, bot je izjavil glasnik atenske vlade Kourtis.
Vlade EGS bodo te dni pomnožile stike z wa-shingtonsko za boljše razumevanje v medsebojnih odnosih, sicer pa bo zahodna Evropa skušala od-
praviti »nezaupanje ameriške javnosti do nje«, kot se je izrazil Andreotti, tudi na tokijskem »vrhu sedmih« in na zasedanju NATO v kanadskem Hali-faxu. Slednje se bo odvilo pod vtisom političnih nesoglasij, ki so po spustitvi 100 ton ameriških bomb na Libijo skvarila tudi odnose znotraj Atlantske zveze.
V Parizu so izrazili zaskrbljenost, da utegnejo dogodki v Sidrskem, zalivu negativno vplivati na dogovarjanje med SZ in ZDA o razoroževanju, čeprav ministri upajo, da je odložitev sestanka med zunanjima ministroma Shultzom in ševardna-dzejem kot priprave na vrh med Gorbačovom in Reaganom le začasna. V prizadevanjih za mimo poravnavo krize v Sredozemlju bodo članice EGS sprožile široko diplomatsko ofenzivo, s katero bi rade pritegnile mednarodno občestvo — tudi socialistični blok s SZ na čelu in arabski svet z Libijo vred — k izoblikovanju skupne protiteroristične strategije, ki naj popolnoma osami teroristične skupine in razkrinka njihove podpihovalce
Včeraj se je prvič po ameriški agresiji spet oglasil Gadafi s televizijskim govorom ljudstvu.
Po razglasitvi, da je izrednega stanja konec, je južni Evropi zagotovil, da se ji ni bati represalij, a Italijo in Španijo, ki ju je skupaj s Francijo, Grčijo in Malto označil kot prijateljski državi, je opozoril, naj VI. ladjevju ne dovolita vojaških operacij z izhodiščem v njunih lukah, »drugače bomo morali pomnožiti samoobrambne akcije«. Vse arabske države je polkovnik pozval k prekinitvi diplomatskih odnosov z ZDA, a Reagana je označil kot terorista, ki pa mu ni treba ščititi otrok pred bombami, »ker mi ne bombardiramo otrok«. Gadafi je potrdil, da se Libija zavzema za združitev arabskega naroda in za o-samosvojitev Palestincev, da pa ne vodi nobenega terorizma. Kaže, da je polkovnikov govor posnel v Šebi med Tripolisom in Bengazijem. V glavnem mestu je stanje mimo, ljudje uprizarjajo javne manifestacije v oporo Gadafiju, vzroki predvčerajšnjega streljanja pa še niso jasni. Da nekaj le ni v redu, dokazuje dejstvo, da se je letalo JAT, ki bi moralo včeraj pristati v Tripolisu, med poletom nad Libijo obrnilo in vrnilo v Beograd. (dg)
Nove polemike v večini zaradi stališč do ZDA
RIM — Razlike med stališči Italije in ZDA v zvezi z zadnjim ameriškim napadom na Libijo ostajajo nespremenjene, oziroma se še zaostrujejo. To jasno izhaja iz včerajšnjih izjav Craxijevega diplomatskega svetovalca Antonia Badinija, ki jd po Craxijevem nalogu »pojasnil«, da do nesporazumov v rimskih razgovorih z ameriškim predstavnikom pri OZN Vemonom Walter-som ni prišlo zaradi slabega poznanja italijanskega jezika, kot je to tolmačil Walters. Badini je dejal, da »Walters odlično obvlada italijanščino« in je torej natančno obrazložil ameriški namen, ni pa povedal, da je odločitev že dokončno sprejeta in da bo do napada prišlo že v naslednjih urah. Posvetovanje z italijansko vlado je bilo torej brez vsakršnega pomena, kar je po Badinije-vih besedah veliko razočaranje.
Gre za zelo ostre izjave, ki bodo seveda sprožile nov val polemik. Prve reakcije je bilo moč zabeležiti že sinoči, ko so si bila stališča dokaj različna ne samo v okviru večine ampak tudi znotraj posameznih vladnih strank. Če je bila torej v krščanski demokraciji večina stranke previdna in morda celo Llizu vladnim stališčem, pa je dorotejska struja sprožila pravo ofenzivo. Tako je Mario Segni odločno napadel Andreottija in mu očital, da je privedel italijansko zunanjo politiko na zelo nevarno pot. Tudi v liberalni stranki si stališča niso enaka; medtem ko je podtajnik Costa poudaril potrebo po političnih rešitvah je tajnik Biondi predlagal odpoklic veleposlanika, tudi zato, da bl Prejeli vse potrebne informacije o italijanskih delavcih v Libiji.
V napetem vzdušju še vest o bombi na letališču v Ronkah
da sprožili ukrepe, ki so predvideni za take primere. Iz letališke zgradbe so takoj odstranili potnike in osebje, ter se lotih preiskovanja prostorov, istočasno pa iz Trsta poklicali skupino strokovnjakov. Peklenski stroj so res našli in to v prostoru, ki ga je označil neznanec po telefonu. Alarmno stanje je trajalo skoraj do polnoči. Šele okrog polnoči so se namreč strokovnjaki in policijski organi dokončno prepričah, da ne gre za tempirano bombo, čeprav je na prvi pogisd kazalo, da gre za nevaren zavoj, ki bi utegnil vsak čas eksplodirati. Ugotovili so, da je bila v stranišču le lesena škathca, povezana s starim elektronskim vezjem. Letalskega prometa v sredo zvečer niso prekinih.
GORICA — Že drugič v dveh tednih se je neznanec grobo pošalil z uslužbenci na letališču v Ronkah in s pripadniki varnostnih sil. Petega aprila zvečer je prišlo po telefonu sporočilo, da je v letalu, ki je poletelo iz Rima, peklenski stroj. Letališče v Ronkah je bilo tedaj za nekaj ur povsem paralizirano, vendar organi, ki so zadolženi za varnost, niso odkrili ničesar.
Zaradi splošnega ozračja napetosti v zvezi z dogodki v Sredozemlju, je šala, ki si jo je privoščil neznanec v sredo popoldne, toliko bolj kruta. Na letališču v Ronkah so nekaj po 18.30, v sredo, prejeh telefonsko sporočilo, da je v stranišču letalske zgradbe podtaknjen peklenski stroj. Takoj so seve-
Smole o zadnjih
mednarodnih
dogodkih
LJUBLJANA — V uvodnem poročilu na komisiji za mednarodno sodelovanje na kongresu ZKS je Jože Smole ocenil mednarodne dogodke:
Z vidika osnodnih načel Združenih narodov je nevzdržna praksa, po kateri si nekatere sile lastijo pravico, da pod pretvezo svojih pogledov na demokracijo in mednarodne odnose, posegajo v notranje zadeve posameznih suverenih držav. Najbolj groba oblika so vsekakor, tuji vojni posegi, nič manjše zlo pa niso neposredna tuja denarna in ostala pomoč oboroženim skupinam, ki hočejo rušiti legitimno oblast. Takšno ravnanje je sestavni del politike državnega terorizma. O tem kako se urejajo odnosi v neki suvereni državi imajo pravico odločati samo njeni državljani in prav nihče drug! Od tega načelnega stališča nikdar nismo odstopali in ne bomo tudi v prihodnje. Na svoji koži smo doživljali vse oblike pritiskov in vmešavanja. Odločno smo vedno branili vse narode in države, ki so se znašli v podobnih in še hujših situacijah. Zato tudi danes vztrajamo na zahtevi, da se sovjetske oborožene sile u-maknejo iz neuvrščenega Afganistana, da vietnamska vojska zapusti ozemlje neuvrščene Kampučije, da ZDA prenehajo vojno agresijo na Libijo, da prenehajo z agresivnim pritiskom na Nikaragvo, da prav tako prenehajo z vmešavanjem v notranje zadeve drugih suverenih držav.
Jugoslavija je vedno dosledno obsojala vse oblike mednarodnega terorizma in se zavzemala za skupne ukrepe proti temu mednarodnemu zlu. Prav naša skupnost je bila prva žrtev terorizma, ne samo neposredno po drugi svetovni vojni, temveč tudi kasneje, ko je svetovna javnost, zlasti evropska in ameriška, samo teoretično poznala problem terorizma. Takrat so mnoge naše diplomatsko-konzularne predstavnike ubijali teroristi v mnogih državah. V vladajočih krogih v nekaterih državah so takrat na ta umorstva gledali kot na nekaj umevno političnega, pač kot več ali manj upravičeno delovanje antijugoslovanske emigraciji:. Sele kasneje, ko so njihovi predstavniki postali tarča terorizma se je začela širša mednarodna akcija za boj proti terorizmu.
• Kongres ZKS
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mehanizmi solidarnosti. Zaradi podcenjevanja moči voluntarizma, etatizma in birokratizma, ki so krnili odločilno vlogo samoupravljavcev, se-tudi ni v dovoljni meri uresničil program gospodarske stabilizacije, kar terja splošno demokratizacijo pri odločanju na vseh ravneh in pri vseh vprašanjih, vključno mednarodnopolitičnih.
Na osnovi novih znanstveno - tehnoloških spoznanj se je treba torej spopadati z novim izzivom postindustrijske revolucije, je naglasil Marinc, o-puščajoč centralistično - etatistični model iz sedemdesetih let, ki je izčrpal svoje možnosti, ker se v novih pogojih spreminja sam delovni proces in vloga delavca v njem. »Prva naša dolžnost je oblikovati razmere in zavest, da maramo postati ustvarjalna družba,« je poudaril. Pri tem je treba uveljaviti politiko dosledne odprtosti v svet, s pospešenim vključevanjem v nove procese, pri čemer je bistveno, da je nosilec teh sprememb delavec, občan, kmet, znanstvenik, skladno s sposobnostmi in znanjem. Zato so v Sloveniji zaposlili dva tisoč novih raziskovalcev in oblikujejo enotno strategijo tehnološkega razvoja v Jugoslaviji.
Med razvojna vprašanja spada tudi skrb za okolje, ki so mu v preteklosti posvečali premalo pozornosti, je pa prešla v močno zavest v družbi in mora {»stati domena družbenopolitičnih organizacij, iz odgovornosti do prihodnjih rodov. Novi razvoj bo moral torej temeljiti na združevanju sredstev samoupravljavcev tako v kmetijstvu, kot v mikroelektroniki, informatiki, turizmu in tudi na drobnem gospodarstvu, ki mu je treba priznati večjo vlogo kot doslej. Za kakovosten družbeni razvoj je izjettnnega pomena sistem vzgoje in izobraževanja, fci mora zagotavljati delovnim ljudem trajno izobraževanje, hkrati pa ohraniti jezikovne in kulturne značilnosti vsakega naroda v SFRJ.
Marinc je nato obravnaval vprašanje mladih, ki je prav, da postavljajo svoje zahteve in uveljavljajo svoj mladostni polet, nezadovoljstvo z obstoječim in pripravljenost prevzemati odgovornost za reševanje zapletenih tekočih in razvojnih nalog, zavračajo pa terna ližem, pa tudi malodušje in malomeščanstvo ali ultraradikalnost. Zato je prav, da spregovorijo tudi znotraj ZK, ker je ključni kriterij za razvoj v smeri brezrazredne komunistične družbe človek, kot nosilec lastne osvoboditve in usode, ki ne sme voditi niti v potrošniško družbo niti v družbo revnih potreb, ampak družbo, ki razvija človekovo dostojanstvo.
Pri analizi političnega sistema se je Marinc zavzel za le nujno potrebno interventno poseganje države z ukrepi, ki jih je moč ob potrebi spreminjati glede na neustrezne učinke. Slovenski narod je z ustanovitvijo lastne države v okviru SFRJ in uveljavitvijo oblasti delavskega razreda v samoupravljanju uresničil svoje zgodovinske cilje, je poudaril Marinc, zato so delovni ljudje edino suvereni v Sloveniji upravljati z rezultati in pogoji svojega dela. Vzroki težav ne izhajajo iz protislovja med razrednim in narodnostnim, temveč iz prepočasne krepitve samoupravljanja. Na istih izhodiščih temeljita razumevanje in praksa uveljavljanja enakopravnosti italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji.
Pri obravnavanju nujnosti podru-žabljanja zunanje politike je Marinc navedel sodelovanje ZKS s komunističnimi in naprednimi strankami Italije, Avstrije in Madžarske, kar je sestavni del politike odprtih meja. »Hkrati, je še dejal Marinc, pa smo s stalnim sodelovanjem s pripadniki naše narodne skupnosti v zamejstvu pomagali tudi neposredno k uresničevanju mednarodno priznanih pravic slovenskega naroda, ki ne živi v mejah matice, in k uresničevanju koncepcije skupnega slovenskega kulturnega prostora.
Vse to so stalnice našega pohtične-ga programa in intenzivno jih bomo uveljavili in razvijali tudi v prihodnje«.
Ko je še obravnaval vprašanja splošne ljudske obrambe in samozaščite, vlogo SZDL in odnose z verskimi skupnostmi ter podrobneje opredelil bodoče naloge ZKS in njenih članov, je Andrej Marinc zaključil z optimistično mislijo, da »so zaostrovanja družbenih protislovij in nasprotij sestavni del življenja, ki ga živimo in ga bomo živeli doma in v svetu. Od vseh skupaj, od delovnih ljudi, od naše sposobnosti, odločenosti, pripravljenosti in angažiranosti, je odvisno spreminjanje družbenih razmer in odpravljanje vzrokov kriznih procesov. Dosegli smo tisto stopnjo razvoja in družbenih odnosov, ki zahteva prehod v novo, kakovostno stopnjo napredka. Sprejmimo vse te procese kot izziv vsemu ustvarjalnemu, ki naj deluje z močjo znanja, poguma, ugleda, požrtvovalnosti in odgovornosti.«
Včeraj popoldne se je in danes se bo delo 10. kongresa ZKS nadaljevalo v štirih delovnih komisijah, zaključna plenarna seja pa bo jutri dopoldne.
Peklenski stroj je bil namenjen letalu izraelske družbe
Na londonskem letališču Heathrow za las preprečili krvav atentat
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Vendar pa niso vsi v Veliki Britaniji prepričani, da so atentati povezani z dejstvom, da so ameriška letala vzletela iz Velike Britanije. Nekateri še mislijo, da gre zgolj za naključje, čeprav je povezava skoraj neizpodbitna.
V to vzdušje sodi tudi dogodek na londonskem letališču Heathrow, kjer so le zadnji trenutek preprečili, da bi na letalo izraelske družbe El Al vnesli pet kilogramov težek peklenski stroj. Policija je aretirala 32-letno Irko, ki je imela s seboj torbo, v kateri jo bil peklenski stroj. Kako je prišlo do odkritja se še ne ve, vendar kaže, da je dekle že šlo mimo metal detectorja, ko se je eden od izraelskih agentov, ki so zadolženi za varnost izraelskih letal, zavedel, da nekaj s torbo ni v redu. In v resnici so odkrili, da je imela dvojno dno, v katerem je bilo skrito razstrelivo. De-
kle je policiji povedalo, da ji je torbo dal prijatelj, Arabec, s prošnjo naj jo nese v Tel Aviv, kamor je bilo letalo namenjeno. Kaže, da sploh ni vedela za smrtonosni tovor, ki ga je nesla in policija ji verjame, saj bi prav ona bila prva žrtev eksplozije. Bomba je bila menda tako tempirana, da bi eksplodirala prav nad britanskim glavnim mestom. Zaradi odkritja je bil dobršen del londonskega letališča dalj časa zaprt za promet.
Policija sedaj išče Arabca, ki je baje dekletu izročil torbo, vendar za sedaj za njim ni sledi. Odkritje bombe so tako v Londonu kot v Tel Avivu pozdravili z dokajšnjim olajšanjem, saj so bili pripravljeni na morebitne protiizraelske in protibri-tanske akcije. Pri tem je treba reči, da je Heathrow eno od najvarnejših letališč v Evropi, kjer je le v izjemnih primerih prišlo do eksplozije in atentatov.
Trupla treh britanskih talcev, ki so jih umorili v Bejrutu	(Telefoto AP)
Številne izjave visokih funkcionarjev Reaganove administracije
ZDA kritizirajo evropske zaveznike ker niso podprli napada na
NEW YORK — Najvišji funkcionarji Reaganove administracije so včeraj zaostrili kritike svojih evropskih zahodnih zaveznikov, zato ker niso podprli zadnjega ameriškega napada na Libijo. Predstavniki Bele hiše izjavljajo, da bo ameriški predsednik Reagan na majskem sestanku voditeljev vodilnih zahodnih industrijskih držav v Tokiu, o tem vprašanju zahteval posebno razpravo in sprejetje 'kolektivnih ukrepov’ v boju proti mednarodnemu terorizmu.
Največjih kritik je deležna Francija, ker ameriškim bombnikom, ki so poleteli v napad iz oporišč v Veliki Britaniji, ni dovolila preleta svojega o-zemlja. Obrambni minister Gašper Weinberger je včeraj izjavil, da je administracija 'zelo razočarana’ nad ravnanjem Francije in, da so morala ameriška letala zato preleteti dvakrat daljšo pót, kot če bi letela preko Francije. Z zelo izbranimi besedami pa govorijo o predsednici britanske vlate Margaret Thatcher, ki je v celoti podprla zadnje dejanje Reaganove administracije. Svoje kritike na račun zaveznikov v paktu NATO je sinoči predsednik Reagan sporočil tudi zahodnonemškemu zunanjemu ministru Hansu Dietrichu Genscherju, ki je dopotoval v Washington v imenu o-stalih zahodnih zaveznikov.
Kot prvorazredno senzacijo so v
ZDA sprejeli tudi govor libijskega predsednika Gadafija po libijski TV. Zadnja dva dni so namreč krožile vesti, da je bil v napadu ubit ali težko ranjen, oziroma, da je pobegnil v Južni Jemen. Predstavniki administracije so zanikali poročila dela ameriškega tiska, da je bil eden izmed ciljev bombardiranja uboj libijskega predsednika Gadafija. Državni sekretar Shultz je v- zvezi s tem izjavil, da 'ZDA nimajo namena spreminjati vlate v Libiji in, da je bil njihov namen dati Gadafiju predvsem ustrezno lekcijo, da ne more nekaznovano uprizarjati terorističnih akcij.
Z veliko pozornostjo so sprejeli tudi poročila, da je v sredo popoldne v vojašnici v Tripolisu, kjer naj bi se zadrževal Gadafi prišlo do navzkrižnega streljanja. Kot sodijo nekateri ameriški komentatorji je bil eden izmed ciljev ameriškega napada, povzročiti nezadovoljstvo v libijski vojski in pripraviti teren za državni udar. Predstavniki administracije izjavljajo, da imajo ameriške obveščevalne službe že nekaj let stike z Gadafijevimi nasprotniki in, da sta Egipt in Francija v zadnjih letih že nekajkrat stopila v stik z Washingtonom, da bi organizirali skupno podtalno akcijo za odstranitev Gadafija.
State departement je po atentatu na uslužbenca ameriškega veleposla-
ništva v Sudanu, 33-letnega Williama Cokalsa ukazal evakuacijo približno 200 članov družin ameriškega diplomatskega osebja v Kartumu. Po ocenah ameriške obveščevalne službe libijski vpliv v Sudanu vse bolj narašča, zato se administracija boji, da ne bo prišlo do 'ponovitve Teherana’, oziroma do zasedbe ameriškega veleposlaništva v Sudanu. V znak protesta proti zadnjemu ameriškemu napadu na Libijo je Sudan, kot prva arabska država poklical svojega veleposlanika v ZDA na posvetovanja v Kartum.
Predstavniki administracije posku šajo nekako opravičiti tudi bombardiranje civilnih naselij v Tripolisu in Bengaziju, ki je na veliko obsodbo naletelo posebno na izrednem zasedanju varnostnega sveta. Po trditvah obrambnega sekretarja Wainbergerja je okolica francoskega veleposlaništva v Tripoliju poškodovana verjetno zato, ker se je bombniku F-lll, ki ga je zadelo libijsko protiletalsko topništvo, po zadetku lahko odpela bomba. Iskanje sestreljenega ameriškega letala, ki naj bi padlo nekje v bližini libijske obale, so sicer ustavili. Predstavniki Pentagona tudi izjavljajo, da 5 od skupno 33 letal, ki so napadla Libijo ni odvrglo bomb, ker jim niso delovali vsi potrebni mehanizmi za usmerjanje bomb, ki bi lahko padle
Libijo
na civilne objekte. S tem poskuša Pentagon dokazati, da je do bombardiranja civilnih naselij prišlo samo po pomoti, oziroma, da bi bile žrtve še večje, če bi ameriški piloti odvrgli vse bombe.
Predstavniki administracije so odgovornost za zadnji napad na Libijo poskušali posredno zvaliti tudi na SZ in Nemško demokratično republiko. Kot je izjavil uradni predstavnik State departmenta Kalb, 'so ZDA pred bombnim atentatom v Zahodnem Berlinu opozorile SZ in NDR na možnost bombnega atentata v Zahodnem Berlinu, v katerem naj bi bili vmešani libijski diplomati, ki so akreditirani v NDR.’ Po mnenju amerške administracije bi SZ in NDR ta atentat, ki je bil neposredno povod za ameriški napad lahko preprečili, če bi le hoteli. V trenutku, ko se možnosti za napovedano letošnje srečanje med Reaganom in Gorbačovom znova zmanjšujejo, se je tu pojavila tudi teza, da je SZ samo iskala priložnost, da bi lahko odpovedala napovedan o-bisk Gorbačova v Washingtonu, češ da SZ ni zainteresirana za dnevni red sestanka, ki ga predlaga ameriška stran. Predsednik Reagan vztraja predvsem pri razpravi o kriznih žariščih, sovjetski voditelj Gorbačov pa pri razorožitvenih vprašanjih.
UROŠ LIPUŠČEK
Ustaški zločinec Andrija Artukovič se »ne spominja« svoje dejavnosti
ZAGREB — Četrti dan sojenja vojnemu zločincu Andriji Artukoviću se je nadaljeval z zaslišanjem obtoženega. Pred začetkom glavne razprave so prebrali dnevno zdravniško sporočilo. V imenu skupine specialistov je docentka dr. Karla Pospišil Završki dejala, da je telesno in psihično stanje obtoženega nespremenjeno in da lahko sodeluje v nadaljevanju glavne razprave.
V odgovoru na vprašanja okrožne glavne tožilke Ivanke Pintar Gajer je Artukovič v prvem delu razprave najpogosteje odgovarjal, da se ne spominja preganjanja Židov, Romov, Srbov, Hrvatov, protifašistov, komunistov, zakona o izvajanju terorja in drugih dokumentih, ki jih je podpisoval, taborišč, niti plinskih celic. Ne spominja se niti Jasenovca, Stare Gradiške, Jadovna, Jastrebarske-ga in drugih taborišč in mučilnic, ki jih je ustanovil. Izjavil je tudi, da notranje ministrstvo tako imenovane Neodvisne države Hrvaške ni nikoli sodelovalo pri iztrebljanju ljudi. Ob koncu prvega dela zaslišanja je Artukovič dejal, da ga moti, ker tožilec in predsednik senata uporabljata izraz tako imenovana NDH, ko govorita o zloglasni kvizlinški tvorbi. »Hrvaška država je obstajala tako pravno kot internacionalno in ne sprejemam izraza tako imenovana«, je dejal balkanski Himmler.
Namesto da bi odgovoril na vprašanje o preseljevanju Srbov in Židov v Zagrebu, je Artukovič začel sodnemu senatu pojasnjevati, kako težki so bili takratni časi in da je nasprotna stran poskušala na vse načine zlomiti hrvaško državo.
Ko je Artukovič spomnil na vsa možna in druga sredstva za obrambo te države, ga je tožilka vprašala za nagla sodišča. -»Vem, da so obstajala nagla sodišča. Če so bila kdaj potrebna, potem je bilo to potrebno v hrvaški državi«. Kot je dejal Artukovič, so pred nagla sodišča pripeljali vse tiste, ki so prekršili pozitivne zakone, ki so veljali v takratnem času. Na vpra-
šanje, ali so nagla sodišča sodila tudi Hrvatom, je zločinec odgovoril, da zagotovo. Ni pa se mogel, ali pa se ni želel spomniti, kakšne kazni je izrekalo ustaško naglo sodišče, kako so jih izvajali, pa tudi ne maščevanj, ko so za enega ubitega ustaša ubili po deset nedolžnih ljudi. Artukovič se tudi ni spomnil podrobnosti o sprejetju zakona in drugih odlokov, s katerimi so uvedli največji teror v tako imenovani neodvisni državi, čeprav je bilo to v neposredni pristojnosti njegovega ministrstva.
V	številnih odgovorih na vprašanja je Artukovič tudi včeraj pokazal izreden spomin, ki pa takoj zbledi, če so vprašanja povezana s temami, ki bi ga lahko obremenile za najhujše zločine okupatorja in njegovih slug. Tako na primer Artukovič trdi, da se nikoli ni sešel z nacističnim zločincem Himmlerjem, čeprav ima sodišče jotograjije, ki oba zaveznika prikazuje na nekem sprejemu pri Ante Paveliču.
Artukovič je imel tudi težave, preden se je spomnil, kateri del Hrvaške se imenuje Kordun, čeprav je menil, da je to bilo na meji Hrvaške in Dalmacije. Sicer dobra koncentracija vojnega zločinca je popustila za trenutek, ko ga je namestnik tožilca Anto Mobilo vprašal proti komu so se bojevali ustaši. »Ustaši so se bojevali proti narodu«, je odgovoril obtoženi Artukovič. Kasneje je še podrobneje opisal sovražnike svoje kvizlin-ške države. Po njegovih besedah so jo ogrožali partizani. To so bili organizirani komunisti in vsi drugi, ki so hoteli ogroziti hrvaško državo.
V	zadnjem delu včerajšnjega zaslišanja je Artukovič govoril tudi o svojih pogledih na izdajo hrvaškega naroda, kot so to naredili voditelji in ideologi ustaškega gibanja, ki so največji del Hrvaške prepustili fašistični Italiji. Artukovič je zato obtožil ustaškega poglavnika, ki ga imenuje šefa države in trdi, da njemu o tem ni bilo ničesar znanega. Menil je, da se je Pavelič že pred
tem o vsem dogovoril z Italijani. O svojem delu v notranjem ministrstvu je Artukovič dejal, da je bilo samostojno, da je sam izbiral najboljše sodelavce, v katere je imel polno zaupanje in da so njegove ukaze v mejah možnosti natančno izpolnjevali. Tudi ta izjava ne glede na to, kaj o njej misli obtoženi, ga težko bremeni za nezaslišane zločine, storjene po njegovem ukazu.
Danes se bo sojenje nadaljevalo. Obtoženega bodo zaslišali njegovi branilci. Šele po tem delu razprave pa se bo začel dokazni postopek, (dd)
V Rimu srečanje o izvajanju Osima
RIM — Na povabilo zunanjega ministrstva je v začetku tedna prispel v Rim jugoslovanski koordinator meddržavnega odbora za izvajanje osimskih sporazumov veleposlanik Aleksander Manetovič, ki je imel vrsto delovnih sestankov s svojim italijanskim kolegom D’Andreo. Jugoslovanski predstavnik je s svojim gostiteljem podrobno ocenil izvajanje Osima s posebnim poudarkom na vsa še nerešena vprašanja, začenši s problemom ribolova na Jadranu in avtocestnih povezav. Manetoviča je sprejel tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Floret.
Italijansko-jugoslovanski koordinacijski odbor je izključno tehnični in posvetovalni organ, ki pa deluje v tesnem sodelovanju z obema vladama. Manetovič in D’Andrea se bosta v kratkem spet srečala v Beogradu.
(st)
Srečanje predstavnikov dežel Alpe-Jadran
Postaviti temelje za sodelovanje med zakonodajalnimi skupščinami
V hrpeljski steklarni omejujejo uporabo energije
BENETKE — Jutri se bodo v Benetkah srečati predsedniki vseh dežel, ki sestavljajo skupnost Alpe - Jadran. Predsednik deželnega sveta FJK Paolo Solimbergo, ki je bil skupaj s predsednikom deželnega sveta Veneta Francescom Guidolinom pobudnik srečanja, je poudaril, da se bodo v Benetkah razgovarjali o vlogi zakonodajnih teles in primerjali ustroj posameznih deželnih uprav. Govor bo tudi o odnosih med posameznimi skupščinami, oz. sveti in deželnimi vladami.
Bistvo srečanja bo torej v globljem spoznavanji in hkrati utrjevanju vezi med posameznimi voljenimi telesi. Solimbergo je tu poudaril, da se v okviru skupnosti Alpe - Jadran veliko govori o gospodarstvu, turizmu, zdravstvu, o varstvu okolja itd. Pogosta so srečanja med deželnimi vladami, med tem ko so zakonodajalne skupščine nekam odmaknjene in premalo sodelujejo.
Y Benetkah bodo tako skušali ustvariti osnovo za tesnejše sodelovanje med posameznimi svetovalci in sveti. Pripravili bodo tudi osnove za znanstveni simpozij o pravni ureditvi deželnih zakonodajalnih teles, ki delujejo v okviru različnih držav. Simpozij bo v Trstu. Solimbergo je dejal, da so za simpozij izbrali Trst zaradi njegove kozmopolitske podobe in je zato najprimernejši sedež za proučevanje različnih pravnih pogledov, ki so se uveljavili v latinskem, germanskem in slovanskem svetu.
Solimbergo je ob zaključku dejal, da temelji sedanja skupnost Alpe - Jadran na sorodnih zgodovinskih, civilizacijskih, gospodarskih in geografskih značilnostih. Prav to dejstvo narekuje posameznim deželnim svetom, da se srečujejo, aktivno sodelujejo in oblikujejo predloge, ne da bi s tem prišli navzkriž s posameznimi deželni-
mi vladami.
Srečanje v Benetkah bo torej pomembno, saj bo skušalo razširiti sodelovanje v okviru skupnosti Alpe -Jadran tudi na izvoljena telesa, kar pomeni, da bodo lahko sodelovali vsi, ki sestavljajo posamezne deželne svete in ne samo predstavniki posameznih vlad in vladnih koalicij.
KOZINA — V tukajšnji steklarni (DO v Sozdu Astra) v proizvodnji veliko pozornost namenjajo zmanjševanju energije, hkrati pa se usmerjajo v porabo čistejših energetskih virov, ki pomenijo večjo kakovost v proizvodnji, določen prihranek pri stroških, pa tudi manjše onesnaževanje okolja.
V proizvodnji hrpeljske steklarne so pred dvemi leti porabili kar 2100 ton mazuta, porabo slednjega so z raznimi posodobitvami lani zmanjšali na 1700 ton, že prihodnje leto pa naj bi mazut »črtali« kot njihov energetski vir. Gre namreč za to, da bodo letos v proizvodnji t. i. pihalnega stekla tri dnevne peči zamenjali z obnovljeno pretočno pečjo za taljenje stekla, s čimer bodo najmanj za polovico zmanjšali porabo energije v tem delu proizvodnje, hkrati pa zaradi spremenjene tehnologije povečali proizvodnjo za 30 do 40 odst. Seveda se bodo pri tem znatno izboljšale tudi delovne raz-
mere pihalcev stekla, omembe vredno pa je tudi to, da bo po novem proizvodnja z ekološke plati znatno bolj sprejemljiva, skorajda neoporečna.
Obnovljena pretočna peč bo prirejena tako, da bodo kot gorivo zanjo uporabi j alui plin, ki naj hi ga — dogovor je tak — dobivali od INA na Kozini. Z INA so se v steklarni tudi dogovorili, da bodo še letos zgradili plinovod od INA do tovarne, kar bo pomembno za oba partnerja, saj se bo potrošnja plina v steklarni z letos predvidenih 300 ton dvignila na okrog 900 ton letno. Pri zmanjševanju porabe plina je to pomemben zalogaj za INA, pomemben pa tudi za steklarno. Oboji so se zato odločili, da namesto nove plinske postaje pri steklarni zgradijo plinovod od skladišč INA do tovarne. Za to naj bi letos odšteli okrog 50 milijonov din. Na plinovod se bodo kasneje priključili tudi drugi večji porabniki plina.
Uvesti kulturo preventive proti uživanju mamil
PORDENON — V študentskem domu v Pordenonu se nadaljuje vsedržavni seminar o odvisnosti mamil. Včeraj so udeleženci obravnavali negativne posledice popolnega pomanjkanja preventivne informacije na tem perečem področju. Šola, ki bi morala biti glavni vir informacij, se za leLte le sporadično zanima, v družinah se o tem problemu skorajda ne govori. Zadnja leta pa se je razpečevanje mamil neustavljivo razširilo predvsem po vojašnicah.
Na seminarju, ki so se ga udeležili raziskovalci iz vse države, so enoglasno podprli dejstvo, da tudi državne ustanove in pristojne oblasti kratkomalo zapirajo oči pred to kruto stvarnostjo. Doslej baje še nihče ni pomislil, da bi del stroškov za javne soritve namenili tudi za tako imenovano kulturo preventive, ki je v Italiji dejansko ni. Te pobude bi namreč stale manj kot vsi ukrepi in postopki, ki so povezani s kriminalom, prestopništvom in emarginacijo, ki jo mamila povzročajo.
Tako kot alkoholizem, spada tudi seganje po mamilih vseh vrst v tisto skupmo socialnih problemov, ki jih je treba korenito proučiti in poiskati njih vzrok, ki običajno tiči v posameznikovih težavah pri komuniciranju in sprejemanju pravil sistema. Človek, konec koncev, šteje nekaj več kot sistem.
DUŠAN GRČA
Štiriurna stavka v Vidmu
VIDEM — Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so včeraj oklicale splošno štiriumo stavko v Vidmu. Sprevod stavkajočih se je vil po mestnih ulicah in se ustavil pred sedežem Industrijskega združenja. Videmski delavci so protestirah proti stotinam odpustov v vseh industrijskih sektorjih ter proti premajhnemu zavzemanju industrijcev, ki radikalno zapirajo furlanska podjetja in obrtništva.
Govorniki so na koncu izrekli upanje, da bodo prav industrijci ponovno sedli za pogajalno mizo skupaj s sindikati, tako kot so pred kratkim naredili s predstavniki obrtniškega združenja.
Tudi letos bo v Portorožu tradicionalni sejem cvetja
PORTOROŽ — V Portorožu že dolgo ni bilo čutiti toliko vneme pri pripravah na turistično sezono. Ta teden se je začela dvotedenska akcija »očistimo svoje okolje«, v kateri si pred-
Za gradnjo predora Monte Croce Carnico
DUNAJ — Deželni odbornik za prevoze Di Benedetto se je včeraj srečal s predstavnikom Koroške Erwinom Freuhbaurejem, da bi skupaj obravnavala vprašanje o predoru pod prelazom Monte Croce Carnico.
Kot znano se takemu načrtu u-pira tirolska deželna uprava, ki meni, da bi predor preusmeril dosedanji promet proti vzhodu.
Na srečanju sta predstavnika obeh deželnih uprav podpisala dokument, ki predvideva ustanovitev mešane italijansko - avstrijske komisije za izdelavo načrta, upravljanje del in delavskih skupin.
vsem Turistično in Hortikulturno društvo prizadevtata, da bi do začetka sezone kar se da primeimo urediti zunanji videz tukajšnjih turističnih krajev. Dobro se zavedajo, da bo brez sodelovanja slehernega prebivalca na tem področju težko napraviti opaznejši premik. Vnemo pa je čutiti tudi na drugih področjih.
Uvod v letošnjo turistično sezono (oziroma predsezono) bo zagotovo drugačen. Tukajšnji turistični delavci bodo namreč za uvodno manifestacijo izkoristili tradicionalni sejem cvetja, ki bo tudi letos v portoroški Marini, vendar že v novem, skoraj dvakrat večjem hangarju. Letos bo tudi dvakrat več razstavljavcev, kar pomeni, da bo precej več paše za oči.
Sejem bo trajal tri dni (od 1. do 3. maja), vstopnina bo simbolična, pričakujejo pa razumljivo še večji obisk kot lani, ko je portoroški sejem cvetja obiskalo med 15 in 20 tisoč ljudi. Tokrat bo Turistično društvo organiziralo posebno povorko, ki bo prišla iz Pirana in Portoroža, pihalni orkester bo poskrbel za budnico, gostinci za vse kar sodi od pijače do jedačč za take primere zraven.
BORIS ŠULIGOJ
Konzul Mirošič na obisku v Vidmu
Nadaljnja krepitev stikov med videmsko pokrajino in raznimi kraji v Sloveniji, posebej pa še z mestom Ljubljana, To je bila osrednja tema pogovorov ob nedavnem obisku generalnega konzula SFRJ v Trstu Draga Milošiča pri predsedniku videmske pokrajinske uprave Tiziani Venieru. Stiki na razhčnih ravneh obstajajo že vrsto let in se stalno razvijajo, posebej pa na Področju kulturnih izmenjav med univerzama v Vidmu in Ljubljani.
Predsednik pokrajine Venier je napovedal, da bo delegacija videmske pokrajinske uprave še letos obiskala skupščino mesta Ljubljana, medtem ko so bili predstavniki glavnega mesta Slovenije v zadnjem obdobju kar dvakrat na obisku pri videmski pokrajinski upravi.
okraKer
OPREMA
TRST - UL. FLAVIA 53
ENKRATNA■■ ■ PRILOŽNOST ! ! !
od sobote 12. aprila
POŠILJKA 2.500
PERZIJSKIH in ORIENTALSKIH
PREPROG
s POPUSTI do
prodaja bo v teku
SAMO NEKAJ DNI
I
>
S
Marija Vojskovič
Mi smo od tam...
27.
Teta Bernarda pa je rekla, ko sem prišla k njej, da našega očeta ne bi marala, ko bi bil ves zlat od glave do pet. Ja, ja, priden je in zasluži, ma tudi zarubi. in kako pleše Francka okoli njega, je prav šem-pjasto. Je inutile, že viciato, je zaključila.
In če je bilo popoldne se je spet zatopila v bra-ilustriranih revij, ki jih je imela na kupe, saj so jih ji nanosile ženske iz vse hiše. Vedela je za poroke in zaroke princev in princes iz vsega sveta. Tistih, ki so jih že vrgli, in onih, ki jih še niso vrgli s prestolov. Vedela je, kaj dela Lolobrigida, kako se obnaša Lorenka, katera od filmskih zvezd se je ločila,
in katera se namerava, in tako naprej. Nekaj časa je vse njeno zanimanje veljalo Chaplinovi ženi Ooni, ki je rodila deset otrok. To je žena, da se reče... Ne pa tiste, ki se jih branijo, čeprav bi jih imele s čim preživet. Se ti zdi, Francka?
Medtem ko sta trebili radiò, je pripovedovala naši materi novice, ki jih je prebrala, in neko poletje je prišla z novico, da so si ženske v Trstu izmislile nositi hlače »alla pescatora«. Naša mati je zinila: »A res?« In ne vem, kaj si je pod tem predstavljala. Ne vejo več, kaj bi oblekle, da bi več pokazale, je rekla z gnusom teta Bernarda. Se spomniš, Francka, kako so se nekdaj ženske oblačile za kopanje? In je razložila počasi in tehtno: So imele hlače do kolen, in tudi zgoraj vse lepo zakrito, čez obleko so si ogrnile še mantiljo (to je delikatno nakazala z obema rokama). In ko so šle iz morja, so vlekle mokro obleko lepo od sebe, da se ni videlo vse... Zdaj pa... In je udarila po reviji. Tu piše vse, kakšne so, kakšne niso. Vsaka ima svojo slabost. Tudi one trpijo, ko postanejo stare in vidijo okoli sebe mlade in lepe...
Tako je naša mati počasi zvedela vse novice. Tu-
di tisto, da zdaj v Trstu ni več moderno jokati, če ti umre mož. Oh, je bilo tako grdo slišati, ko je kakšna žena na grobu zavijala: »Oh, Jaaakob moj, zakaj si nas pustil saaame...? Kako bomo brez teeebe...?« In tako naprej. Kakor je danes moderno, je lepše. Saj lahko na tihem jočeš, ne? Ma, ja, ma, ja... Mož šjore Margherite je pravil, da je slišal, kako se je neka vdova za pogrebom lamentala-. »Oh, kdo bo zdaj meni grel noge...?« Lahko da ni bilo res,« je rekla teta Bernarda in debelo pometla po nas s pogledom, »ma vseeno je negnusno, se vam zdi?«
* * *
Teti Bernardi, je bilo osemdeset let, ko sem odkrila njen tilnik. Zamolklo bel in gladek je sijal med izrezom njene poletne obleke in navzgor počesanim svitkom sivih las. Čezenj je bila potegnjena verižica iz zlata. Že sem odprla usta, da bi prešerno zaklicala, kako si drzne imeti pri teh letih tak mladosten ^tilnik, pa ne vem, kaj me je ustavilo. Ničesar nisem rekla. Šlo je mimo, kakor mnogo drugih besed, ki bi jih lahko izrekla, pa jih nisem.
Zakaj je sinhrotron resničen problem
Burni dogodki iz zadnjih dni so nekoliko potisnili v ozadje vprašanje sinhrotronskega svetlobnega generatorja. Prav pa je, da tudi njemu posvetimo primemo pozornost, saj gre za zadevo, ki vsekakor ni in ne bo obrobnega pomena za Tržaško. In to prav v teh dneh. Vprašanje se namreč postavlja s časovnega ozira dokaj pereče, saj so znanstveniki, ki načrtujejo stroj, izrazih zahtevo, naj bi čimprej začeli z deh na terenu, in kaže, da jim pohti-ki nameravajo kolikor mogoče ugoditi.
Že uvodoma pa velja podčrtati, v kakšnem smislu predstavlja po našem vprašanje sinhrotrona resničen problem, ki terja globjji razmislek. Sporen ni stroj kot tak oziroma njegova izdelava na Tržaškem. Ne moremo dvomiti o vrednosti načrta, ki ga oblikujejo vrhunski izvedenci, pa tudi ne o pomenu, ki bi ga imela njegova uresničitev za razvoj Trsta kot mednarodnega znanstvenega središča, pri čemer nd gre pozabiti na možnosti tehnološke uporabe napovedujoče se raziskovalne dejavnosti. Kar je sporno, ni torej sinhrotron kot tak. Vprašljiva se nam namreč zdi, kot je sicer znano, namestitev, ki je bila zanj predlagana. Takšno je vsaj naše prepričanje in skušah bomo pokazati, na čem temelji. Marsikaj, kar bomo povedah, ne bo novo. Ponavljah pa bomo v upanju, da repetita iuvant.
Potem ko je pregledal 33 možnih lokacij in posebej poglobil značilnosti 6 izmed njih, se je znanstveni odbor, ki načrtuje stroj, odločil za območje v neposredni bjižini Bazovice s konvencionalno oznako T8. Nimamo razlogov, da bi {»stavljah v dvom vestnost njegovega dela. Toda zdrava pamet in prisand zakoni pravijo, da morajo stvar zdaj vzeti v roke politiki, se pravi tisti, ki so odgovorni za upravljanje teritorija. Njihove vloge nikakor ne gre omalovaževati, saj morajo zahteve znanstvenega odbora uskladiti z drugimi zahtevami in p>otre-bami v okviru celovitejšega pwgleda na obstoječo resničnost in njen bodoči razvoj.
Kot znano, so se proti predlagani namestitvi sinhrotrona pri Bazovici pojavih nekateri ugpvori. Z njimi so se oglasih neposredno prizadeti krajani, točneje oglasilo se je Koordinacijsko združenje kraških vasi, katerega stališče so podprle nekatere slovenske organizacije, predvsem Slovenska kulturno - gospodarska zveza in Slovenska skupnost, čeprav sta obe, mogoče tudi z različnimi poudarki, povedah, da je treba vprašanje še vsestransko poglobiti. V tržaškctn italijanskem dnevniku smo pred nekaj dnevi brali, da je znanstveni odbor že vnaprej računal na to reakcijo, vendar da bi se z njo ne smeli pretirano behti glave, ker da sloni na krhkih temeljih, če že ne na nesporazumu.
S takšnim odnosom se ne moremo strinjati. Prvič zato ne, ker podcenjuje pomen pristanka neke skupnosti, in sicer prav tiste, ki bi bila pri stvari najbolj prizadeta. Drugič pa zato ne, ker tak prezirljiv odnos ne omogoča razumevanja resničnih zahtev in potreb te skupnosti.
Kaj torej žuli krajane, da se tako vztrajno protivijo namestitvi sinhrotrona pri Bazovici in da so pri tem pripravljeni celo požreti marsikatero globoko žaljivo oznako ah vsaj natolcevanje? Koordinacijsko združenje kraških vasi je v svoji resoluciji opozorilo na škodo, ki bi jo takšna lokacija prizadela naravnemu okolju in krajevnemu gospodarstvu. Ne glede na težo, ki jo to lahko ima, ni mogoče zanikati, da bi gradnja sinhrotrona na tistem mestu uničila kmetijske obdelane in obdelovalne površine in da bi predstavljala grob poseg v kraško naravno ravnovesje na enem tistih območij, kjer je najlepše. Za to sicer niso dovzetni le krajani, saj so se s podobnimi argumenti vsaj v preteklosti ob skoraj istem primeru oglašale nekatera pomembne tržaške politične in ekološke organizacije ter gibanja.
Toda prav gotovo je vsem padlo v oči tudi dejstvo, da so krajam v glavnem pripadniki slovenske narodne skupnosti in da v svojih nastopih poudarjajo tudi negativ-
ne posledice, ki bi jim predlagana namestitev sinhrotrona prizadela kot takim. Gre za neosnovane ah vsaj pretirane trditve? Kohkor toliko premišljen in razčlenjen odgovor bi moral najprej upoštevati dejstvo, da posest zemlje pomeni za manjšinsko in povrh ogroženo narodno skupnost veliko več kot gospodarsko dobrino. Z njo legitimira tudi svoj obstoj, saj je eden najoprijemljivejših znakov njene avtohtonosti, brez katere bi jo morah po pravni doktrini in praksi istovetiti s skupino izseljencev.
V	obravnavanem konkretnem primeru vse to dobi še poseben pomen. Območje okrog Bazovice je eno tistih, na katerih Slovenci še živijo kohkor toliko strnjeno, kar jim med drugim omogoča, da svoj jezik in svoj način življenja javno uveljavljajo, kar je spet bistvenega pomena za obstoj neke narodne skupnosti.
Upoštevajoč vse te sicer komaj nakazane okolnosti, ni mogoče reči, da so bojazni narodnostnega značaja krajanov in tistih, ki jih podpirajo, neosnovane. Gradnja sinhrotrona pri Bazovici bi vsekakor pomenila razlaščanje slovenske zemlje, bolj ali manj številen in stalen prihod tujih ljudi pa bi brez dvoma načel strnjenost slovenskega življa. Če poleg tega na celotno zadevo gledamo zgodovinsko in upoštevamo izkušnje iz preteklosti in sedanjosti, postane celo zelo težko zanikati, da bi bile omenjene bojazni krajanov pretirane.
V	tem smislu je dovolj, da pomislimo na politiko, ki jo je doslej vodila in še vodi glavnina upraviteljev kraškega teritorija, človek se ne more ubraniti vtisu, da je bil eden njenih osnovnih ciljev razlaščanje. Redki in skromni so bili posegi, ki bi lastnikom omogočih gospodarsko primemo izkoriščati svojo zemljo, za formalne in neformalne javne razlastitve pa so dajah povod zdaj gradnja gospodarsko spornih infrastruktur in objektov, zdaj ustanavljanje rezervatov in naravnih parkov. In to včasih na istem območju, čeprav gre za očitno diametralno nasprotujoče si urbanistične namembnosti. Takšni usodi se dokaj približuje obravnavano območje pri Bazovici.
Pa še en primer, ki nekaj pove o upravičenosti bojazni narodnostnega značaja krajanov, in sicer prav v odnosu do Raziskovalnega območja pri Padričah, h kateremu bo spadal tudi sinhrotron. Koordinacijsko združenje kraških vasi in druge organizacije so že nekajkrat postavile zahtevo, naj bi napisi na njem bili dvojezični. Seveda tega niso dosegh. Toda dokler bo slovenska beseda za to ustanovo neumestna, če že ne sramotna, kako je mogoče od Slovenca zahtevati, da bi se njenemu širjenju na lastni zemlji ne upiral? Ne gre za upiranje neukega kmetavzerja Znanosti, kot nekateri radi natolcujejo, temveč za odklanjanje poniževalne politike, v okviru katere se predstavlja sicer na sebi vredna znanstvena pobuda.
Seveda predlog o namestitvi sinhrotrona ni kriv za vse to stanje in to je treba upoštevati. Toda prav tako je treba upoštevati stvarnost, v kateri se pojavlja in torej njen širši, kontekstualni pomen. Povrh je znanstveni odbor spregledal nekatere druge okolnosti, ki jih upravitelji ozemlja ne morejo. Tako je npr. zdaj prišlo na dan, da je prav ob robu predlagane lokacije pri Bazovici speljana trasa za avtocestno povezavo s Peskom in Reko. Ne gre za obrobno zadevo, saj je znanstveni odbor navedel vibracije zaradi avtocestnega prometa kot enega pomembnejših razlogov, zaradi katerih bi bilo težko zgraditi sinhrotron v mejah že obstoječega raziskovalnega območja.
Celotno zadevo bi torej kazalo še poglobiti in točneje pregledati tudi alternativne lokacije. 'Pristojni u-pravitelji pa vsekakor ne bi smeh prezirati mnenja in potreb krajevnega prebivalstva, ki jih zastopajo domače organizacije in društva, pa tudi npr. Kraška gorska skupnost.
MARTIN BRECELJ
Drevi v Aristonu začetek tedna češkoslovaškega filma
Danes zvečer bomo v kinodvorani Ariston gledali prve češkoslovaške filme bogatega »Tedna«, ki ga je omogočilo Ministrstvo za zunanje zadeve, priredila La Cappella Underground, podprla pa Tržaška pokrajina. Teden češkoslovaškega filma bo začel z dvema celovečernima ter z kratkim filmom. Ob 19. uri bomo gledali pred zadnji film režiserja Jaromila Jireša Katapult, ki mu bo ob 21. uri sledilo slavnostno odprtje Tedna, ob prisotnosti češkoslovaškega veleposlanika v Rimu Norberta Žideka, nakar bosta m sporedu kratki film Vaclava Mer-gla Raki in zadnje Jireševo delo Podaljšani čas.
Današnji, premierni, večer odpirata dva Jireševa filma, v kolikor bi bil moral prav Jireš predstaviti češkoslovaške filmske ustvarjalce na tržaškem Tednu češkoslovaškega filma. Iz birokratsko-organizativnih razlogov
pa v Trstu ne bo ne Jireša ne režiserja, ki bi ga moral nadomeščati, Svobode. Kljub odsotnosti režiserja, za katerega pravijo (J. Boček), da
»ne poje, ker poje v njem samem, temveč zato ker hoče peti«, pa bomo lahko drevi gledali dva svojevrstna izdelka slavne praške ali FAMU šole. Prvi večerni film Katapult je nadvse prijetna komedija, ki bi jo lahko navezali na Rohmerjevo trditev, da kdor ima več stanovanj oz. ljubezni je ob mir in pamet, ter seveda ob stanovanje in ljubezen. Inžinir Jacek pa si je, poleg ljubke družine, nakopal še pet ljubic v petih različnih lokacijah...
Resnejši je drugi film programa Podaljšani čas, v katerem se Jirešev heroj, starejši profesor umetnostne zgodovine, bori z boleznijo in smrtjo. Tudi v tem primeru lahko pokličemo na pomoč »moralnega« Rohmerja, saj ima profesor Svozil trideset let mlajšo ljubico, piše knjigo o erotiki v slikarstvu in se je že sprijaznil z dejstvom, da ga kmalu ne bo več med živimi. Kaj pa če ti življenje prekriža račune? Jireš bi odgovoril: »Odvisno od človeka.« (ef)
Na sliki: prizor iz »Katapulta«
Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane nocoj v Kulturnem domu
Na nocojšnjem osmem abonmajskem koncertu Glasbene matice, ki bo ob 20.30 v Kulturnem domu, bo kot gost nastopil Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane, ki uživa, zaradi svoje visoke izvajalske ravni in profesionalnosti velik ugled doma in v svetu.
Zbor, ki ga vodi Jernej Habjanič, bo v prvem delu programa izvajal nekatere skladbe iz renesanse, kot tudi Schaferjev vokalni ciklus Felix's Girls, drugi del sporeda pa je posvečen ljudski pesmi in sicer skladateljev Ipavca, Lajovica, Mihelčiča, Kumarja, Mokranjca, Vremšaka, Marolta, Mirka, Srebotnjaka in Šuplevskega.
Gre za izjemen koncert, na katerega opozarjamo vse ljubitelje lepega petja.
o tipični tržaški kuhinji: Tržaška knjigama osvojila 1. mesto
Tržaška knjigama je prejela pred dnevi prestižno priznanje: na natečaju najlepše urejenih izložbenih oken na temo tipične tržaške kuhinje, je osvojila prvo mesto.
Natečaj je februarja letos razpisalo Združenje trgovcev na drobno, namenjen pa je bil izrecno knjigarnam in papirnicam. Udeleženci so morah eno od izložbenih oken v začetku marca »okinčati« na to posebno temo; izložbe si je nato ogledàla posebna komisija in jih tudi ocenila.
Tržaška knjigama se je odzvala natečaju. Uslužbenki v knjigarni Rde Košuta in Liana Drašček sta okusno uredih izložbo z domačim prtom, skledo, lesenim priborom, »mizo« pa sta popestrili s številnimi knjigami o tržaški kuhinji, ki so seveda v knjigami tudi v prodaji.
V ponedeljek je bila v dvorani Tržaške trgovinske zbornice nagrajevanje, med katerim sta predstavnici Tržaške knjigarne presenečalo izvedeli, da je ocenjevalna komisija najvišje ocenila prav izložbo naše knjigarne. Tržaška knjigarna je tako prejela priznanje za najlepšo izložbo in tudi spominski pokal. Uspeh je še toliko večji, če pomislimo, da so se natečaja udeležile vse knjigarne na Tržaškem.
Prijave za junijski obisk v Derendingen ob 400-Ietnici smrti Primoža Trubarja
Društvo slovenskih književnih prevajalcev prireja letos, ob štiristoletnici smrti Primoža Trubarja, enega prvih slovenskih prevajalcev, obisk pri glavnih slovesnostih, ki bodlo 29. junija 1986 v Deren-dingenu pri Tiibingenu in v Urachu, tako kot je že leta 1971 dalo pobudo za poimenovanje novega župnijskega doma v Derendingenu po Primožu Trubarju, oskrbelo zanj kip in organiziralo skupinski obisk ob odprtju doma leta 1973.
Društvo slovenskih književnih prevajalcev se ob tem obrača na posameznike, na društva in ustanove iz vsega slovenskega kulturnega prostora, naj do 30. aprila 1986 sporočijo na društveni naslov (Tomšičeva 12, Ljubljana), kdo jih bo uradno zastopal in kdo se bo sicer udeležil slovesnosti ter kako (z avtobusom ali zasebnim prevozom). Za morebitne dodatne informacije se lahko pokliče številko 003861 312 963 (Janko Moder) ali 003861 329-240 (Alenka Glavan).
Okvirni program potovanja v Tubingen je naslednji: odhod z avtobusom iz Ljubljane v soboto, 28. junija 1986, zjutraj in prihod v Derendingen v večernih urah. V nedeljo, 29. junija, bo ob 9.30 slovesnost v cerkvi sv. Gala, nekdanji Trubarjevi župni cerkvi. Ob tej priložnosti bodo odkrili dvojezično spominsko ploščo. Ob 11.30 bo slovesen sprejem v domu Primoža Trubarja in nato skupno kosilo. Ob 16. uri bo v isti dvorani kulturna prireditev, ob 20. uri pa koncert v cerkvi sv. Gala. Naslednji dan (ponedeljek, 30. junija) bo posvečen izletu v Tubingen z ogledom starega mesta in v Bebenhausen, kjer so v februarju snemali Jančarjev film o Primožu Trubarju. Po kosilu je predviden še izlet v Urach. V torek, 1. julija, je predviden povratek v Ljubljano.
Cena potovanja (vožnja in tri nočnine z zajtrkom v hotelu) znaša 51.100 din. Prijave sprejema Mercator Turist, Tavčarjeva 6, Ljubljana (tel. 003861 329-240).
Pri nas v zamejstvu pa si je skrb za zbiranje prijav prevzel Sindikat slovenske šole, ki je že razposlal vabila po šolah, istočasno pa poziva tudi druge slovenske ustanove in organizacije ter posameznike na Tržaškem in Goriškem, da se prijavijo za to potovanje na Nemško.
Prijave sprejemajo v uradu Sindikata v Ul. Filzi 8 (tel. 61193) vsak dan od 11. do 12.30, in sicer do vključno 28. aprila.
Okrogla miza na pobudo ZŽI
NEZADOVOLJIV DANAŠNJI POLOŽAJ ŽENSK V TRSTU
»Ocena o današnjem položaju in delovanju žensk v Trstu nikakor ne more biti pozitivna. Pri tem imajo del krivde tudi ženske same, ki so se nekako umaknile v zatišje in ne nastopajo več tako odločno kot so v preteklosti«.
Tako se je glasila izhodiščna ugotovitev na razpravi v odnosu med ženskami in mestom, ki jo je v sredo popoldne v tržaškem Časnikar-koordinacijski odbor Zveze žensk Italije. Poleg predstavnic te najbolj množične organizacije žensk pa so se okrogle mize udeležile predstavnice številnih političnih strank in drugih organizacij, kar kaže na splošno žensko zavest o nuji ponovnega skupnega nastopanja.
O posameznih aspektih kompleksnega ženskega vprašanja s posebnim ozirom na položaj v Trstu so spregovorile v imenu prirediteljic Marita Lauri, nakar predstavnica PSI Pia Frausin, zastopnica sindikalne organizacije CGU. Teresa Mec-chia, Ester Pacor za KPI ter republikanka Anna Volli. V razpravo pa so posegle še predstavnice drugih tržaških ženskih organizacij in pa Angela Paludetto, članica Liste za Trst. Vsaka je seveda pri svojem izvajanju izhajala iz osebnega prepričanja in pa izkušenj, zato je njihove intervencije težko skupno povzeti. Zelo zanimivo pa je njihovo enoglasno poudarjanje nuje po po-
novni povezanosti vseh tržaških žensk, da bi s skupnimi' močmi načele vrsto problemov, s katerimi se mora vsaka posameznica soočati.
Vse pa so v bistvu izpostavile dve osnovni vprašanji: zaposlovanje in pa pohtično udejstvovanje žensk. Na obeh področjih, so soglasno menile vse udeleženke okrogle mize, pa bi morale ženske poiskati nove prijeme, da ne bi še bolj zaostale za tempom današnjega življenja. Kar zadeva žensko zaposlovanje namreč, o tem je posebej razčlenjeno in poglobljeno govorila Teresa Mecchia, bi morale ženske več pozornosti posvečati primerni strokovni izobrazbi in usposobljenosti, še zlasti v času gospodarske krize in velikih tehnoloških sprememb. V pohtični areni pa bi spet morale najti skupni jezik, čeprav se je veliko žensk zaradi negativnih izkušenj prejšnjih let raje odločilo za udejstvovanje v posameznih pohtičnih strankah.
Na okrogli mizi ZŽI, ki se je sicer dolgo rojevala, pa je bila izrečena pripravljenost, da bi se v nekakšnem mestnem odboru ali središču ženske spet redno srečevale in se skupno odločale za specifične akcije. Samo s skupnimi močmi, tudi ob upoštevanju različnih pogledov v ženskih vrstah, so poudarile udele-ženske razprave, so ženske kaj dosegle; kajti še nihče jim v teku zgodovine ni ničesar podaril, (bip)
Po dramatičnih dogodkih v Sredozemlju
Odbor Furlanije - Julijske krajine za pogajanja in mirno sožitje
Včerajšnjo sejo deželnega sveta so v glavnem označili dramatični dogodki, ki so pripeljali Libijo, ZDA in Italijo na rob vojaškega spopada. Splošno željo vseh, ki si v deželi prizadevajo za mir in sožitje, je v imenu deželnega sveta uvodoma izrazil predsednik Biasutti. Posebna lega Furlanije - Julijske krajine, je dejal, nas postavlja v križišče odnosov s sosednjimi državami in zato tudi v nagonsko opredelitev za slogo in sožitje. Dokler je mogoče, je nadaljeval Biasutti, smo za pogajanja in mirovne dogovore, proti konfliktom in proti spopa-dom-_ Zato smo upali, da bodo skupna Stališča držav EGS odvrnila Združene države od takega posega za zatiranje Gadafijevih terorističnih in pro-tiameriških načrtov. Trdno zavračamo in obsojamo nespametno ter provokativno politiko libijskega voditelja, ki je resnično ogrozil mednarodno varnost, z druge strani pa smo prepričani, da je bjl vojaški poseg proti takim provokacijam neprimeren, kajti teka izbira lahko spodbudi procese, ki bi jih bilo težko nadzorovati, je še poudaril Biasutti in zaokrožil svoje stališče s sklicevanjem na izjave predsednika vlade Craxija parlamentu.
V izredno živahno in mestoma tudi polemično razpravo so nato posegli predstavniki vseh strank, ki so iz različnih zornih kotov komentirali Biasut-tijevo izjavo. Najbolj nasprotna sta bila predstavnika DP Cavallo in mi-
sovec Morelli, ki sta bila proti odobritvi tega stališča. Vroč je bil tudi poseg komunista Pascolate, ki je Bia-suttiju očital, da ni omenil besedice v zvezi s palestinskim vprašanjem in da ni ožigosal poseg ZDA. KPI in LpT ste se pri glasovanju vzdržali, stranke večine pa so podprle stališče odbora.
Pozitiven glas sta oddala tudi predstavnika včeraj nanovo nameščene Liste civiche — sad razkola LpT.
Na seji so bili prisotni tudi delavci Aquile, ki so se srečali z načelniki strank in z odbornikom Francescuttom v pripravah za današnji sestanek na ministrstvu za industrijo v Rimu.
Kje zahtevati referendum proti lovu
Združenja, ki so dala pobudo za referenduma proti lovu, sporočajo zainteresiranim, da lahko podpišejo zahtevo po referendumih v naslednjih krajih:
—	na tržaški občini (Trg Granatieri 2) ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 11. do 12.30 v sobi 221;
—	na miljski občini od ponedeljka do sobote od 8. do, 11.30;
—	na dolinski občini od 8.30 do 11.30;
—	na repentabrski občini ob delavnikih od 9. do 12. ure;
—	na zgoniški občini od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure.
—	na devinsko - nabrežinski občini ob delavnikih od 8. do 14. ure;
—	na kancliji preture (Trg Ulpiano 1) od 9. do 13. ure, in sicer v ponedeljek in torek v sobi 90, v sredo in četrtek v sobi 104 in ob petkih in sobotah v sobi 142;
—	na kancliji sodišča (Trg Ulpiano 1) pri kanclistu Rubiniju v sobi 241 od 12. do 13. ure samo do 19. aprila;
—	pri notarju Garganu (Ul. Roma 20) ob torkih in četrtkih od 18.30 do 19.15;
—	pri notarju Liguoriju (Ul. San Nicolò 33) ob ponedeljkih in petkih od
16.	do 17. ure;
—	Wi notarju Dei Rossiju (Ul. San Nicolò 33) ob torkih in četrtkih od 15. do 16.30;
pri notarju Sandrinelliju (Korzo Italia 31) ob ponedeljkih in sredah od
17.	do 19. ure.
Podpišejo lahko polnoletni državljani, ki morajo imeti s sabo veljavni dokument.
Skupščina miljskih občinskih uslužbencev
Miljski občinski uslužbenci, včlanjeni v sindikat CGIL, so na včerajšnji izredni skupščini sklenili, da bodo nadaljevali boj proti sklepu občinskega svete o službenem napredovanju le za 19 občinskih uslužbencev. Domenili so se, da bodo obliko boja spremenili, saj je tridnevna stavka šoferjev občinske uprave povzročila prehude težave,-, šolabus ni namreč vozil več, po mestnih ulicah pa so se kopičile smeti. Sindikat občinskih uslužbencev CGIL se bo proti sklepu občinskega svete boril s pravnim postopkom pred Pokrajinskim nadzornim odborom.
Z ublažitvijo konfrontacije želijo verjetno miljski občinski uslužbenci ponuditi občinski upravi roko sprave, saj so se, posebno v zadnjih dneh, odnosi precej skrhali. Tudi občinska uprava je sicer pokazala precejšnjo mero razumevanja do zahtev občinskih uslužbencev. Odbornik za osebje Campana je namreč med predstavitvijo spornega predloga v isti sapi pristavil namen občinske uprave, da čimprej pripravi interne natečaje, ki bodo nudili občinskim uslužbencem boljše delovne perspektive.
Z reorganizacijo dela, ki ga predlaga dolinska občinska uprava, pa se ne strinja sindikat občinskih uslužbencev CGIL. Poslali so nam tiskovno sporočilo, v kiaterem občinski upravi očitajo površnost in zamudo pri predstavitvi predloga. Od občinske uprave zahtevajo krog posvetovanj za sestavo novega osnutka reorganizacije dela.
Jutri kongres devinsko-nabrežinske ANPI
V Grudnovi dvorani v Nabrežini bo jutri na sporedu kongres devinsko-nabrežinske sekcije VZPI - ANPI; začetek kongresnega zasedanja je napovedan za 19. uro, na dnevnem redu pa je poleg pozdravov gostov in poročil vodilnih odbornikov predvidena razprava in seveda obračun sekcijskega delovanja od zadnjega kongresa 1. 1983. Omeniti gre, da so poleg predstavništev bližnjih sekcij VZPI -ANPI (iz Tržiča, Doberdoba, Jamelj itd.) bili na zasedanje povabljeni tudi zastopniki ZZB iz pobratenih občin Buje in Ilirska Bistrica ter krajevne skupnosti Komen. Po končanem kongresnem zasedanju bo na sporedu zabavni program.
IV.
Mučilna sredstva razstavljena na Gradu
Danes bodo ob 18. uri v podzemskih prostorih gradu sv. Justa otvorili razstavo o mučilnih sredstvih. Razstavo prireja ustanova Meritman Limited ob pokroviteljstvu Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove. Doslej je razstava žela velik uspeh, saj je to nekakšna »enciklopedija« mučilnih sredstev, od srednjeveških do najmodernejših.
Razstava bo odprte vsak delovnih od 10. do 13. ure in od 14. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 20. ure.
S krajevnega političnega življenja
LpT zahteva sklicanje sestanka Izvoljeno vodstvo mestne liste
Referata prof. Pirjevca in prof. Sale
PREDSTAVITEV KNJIGE O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU
Politična negotovost na krajevni ravni je še vedno velika in težko je predvideti, kako se bo razvila. Vendar pa se bližamo obdobju živahnejše razprave, saj bosta občinska in pokrajinska uprava kmalu predstavili proračunska dokumenta. Svoj pokrajinski kongres bodo v kratkem imeli tudi demokristjani; o točnem datumu, najverjetneje 4. maja, bo danes sklepal strankin pokrajinski odbor.
V sredo pa se je sestalo novo vodstvo Liste za Trst in sklenilo zahtevati od strank koalicije čimprejšnji odgovor na vabilo LpT po sklicanju deželnih tajništev na ravni delegacij; na tem srečanju naj bi na predlog LpT sodelovala tudi pokrajinska tajništva, da bi prišlo do izvajanja sporazuma iz lete 1984 o upravljanju tržaških krajevnih ustanov. Kolikor bi lista prejela pozitiven odgovor na to zahtevo, bo njeno tajništvo sklicalo sestanek na pokrajinski ravni s tajništvi strank koalicije, na katerem pa bi razpravljali samo o vprašanjih, ki so povezana s krajevno zdravstveno enoto. Vodstvo Liste za Trst je obenem izrazilo veliko zaskrbljenost za upravno kontinuiteto, kolikor bi v najkrajšem času ne prišlo do predlaganih sestankov, kar bi lahko tudi oškodovalo — dodaja LpT — veljavnost sedanijh koalicij.
Medtem se je sestal tudi pripravljalni odbor nove mestne liste in porazdelil vodstvene nalog enove politične
Naši otroci letos na letovanje tudi v Puntiželo
Na sedežih SKGZ v Trstu in Gorici poteka vse do konca aprila vpisovanje za letošnje letovanje naših otrok, ki ga Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira tokrat prvič na Tatrah v Brkinih in v Tolminu.
Tretje letovanje bo tudi letos ob morju, in sicer v Puntiželi pri Pulju, kjer so naši otroci letovali že lansko leto. Puntižela je letoviški kraj v neposredni bližini Pulja in otokov Brionov.
Tokrat bodo imeli otroci za bivanje na razpolago prostore, v eni novih zgradb v tem kraju, kjer je poskrbljeno za prijetna bivanja tudi V Pflmeru slabega vremena. Morje le čisto, kopanje v njem izredno pri-Iftno, mogoče pa je tudi opraviti več krajših izletov in ekskurzij v Pulj, na Brione in še kam.
Letovanje ob morju je letos nekoliko dražje od letovanja na Tatrah ah v Tolminu, to pa zato, ker so cene letovanj v obmorskih kraha letos višje. Letovanje je namenjeno mladim od 9. do 14. leta, potekalo pa bo od 15. do 29. julija.
formacije. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Paolo Pedlis, na mesto političnega tajnika pa ravno tako soglasno Gianni Giuricin, ki bo na vseh ravneh zastopal politično linijo mestne liste. Na mesti podtajnika ste bila izvoljena Ermenegildo De Rota in Gianni Marchio, ki se bosta podrobneje ukvarjala z organizacijo, tiskam in krajevnimi ustanovami. Na naslednjih srečanjih bo pripravljalni odbor mestne liste proučil vprašanje mladinske in ženske organizacije, že na tem sestanku pa je tudi imenoval Maria Giorginija za načelnika svetovalske skupine v KZE.
Na njem je še govoril o gospodarskem položaju na krajevni ravni in Izrazil zadovoljstvo za uspeh, ki ga je v evropskem parlamentu dosegel poslanec Giorgio Rossetti ob podpori furlanskega demokristjana Mizzauj glede izenačenja tržaške s hamburško prosto cono.
Drevi v Nabrežini seja občinskega sveta
Drevi ob 19. uri se bo sestal devinsko - nabrežinski občinski svet, ki bo imel na dnevnem redu predvsem dve pomembni razpravi: o miru in sodelovanju, ki ste posebno ogrožena po zadnjih dramatičnih dogodkih, in o problemih tržaškega gospodarstva.
V mali dvorani kulturnega doma Albert Sirk v Križu je bilo sinoči informativno srečanje, na katerem so se domačinom predstavili člani Združenja AVAB (Associazione Volontari Antincendio Boschivi).
Združenje protipožarnih prostovoljcev AVAB obstaja od lanskega decembra. Nastalo je iz razpuščene protipožarne ekipe WWF, da bi naprej dala svoj doprinos za ohranitev gozdnega bogastva in njegovo zaščito ter izkoristila že obstoječa sredstva in material, ki jih je imel na razpolago WWF (med drugim tudi terensko vozilo in avtocisterno). Skrb združenja ni izključno gašenje požarov, ampak tudi senzibilizacija in informiranje javnosti, predvsem na šolski ravni.
Združenje šteje približno 50 članov, od katerih se jih 30 bavi izključno s protipožarnimi posegi. Teh 30 članov je razdeljeno v štiri dneve in v tri nočne ekipe, tako da je prisotno vedno določeno število ljudi na posegih. Treba je poudariti, da so v protipožarnih ekipah tudi predstavnice ženskega spola.
Dnevne ekipe delujejo v koordinaciji bazoviške in devinsko-mabrežinske
V sredo je bila v časnikarskem krožku predstavitev knjige o tržaškem vprašanju med leti 1941-45. Napisal jo je zgodovinar Paolo Valdevit, izdal pa založnik Angeli. Predstavitev, kateri je prisostvovalo številno občinstvo, je priredil Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini.
Knjigo sta predstavila prof. Teodoro Sala in prof. Jože Pirjevec, oba docente na tržaški univerzi. Teodoro Sala je podčrtal predvsem celovitost dela, saj je avtor dogodke obravnaval ob upoštevanju njihove medsebojne povezanosti. Poudaril je spoznanje avtorja, da se j© o usodi Trsta odločalo v Londonu, Washingtonu in Beogradu, saj ni imela Italija ne vojaške in niti politične moči, da bi se lahko vključila v pogajanja.
Prof. Pirjevec je podčrtal, da je v primerjavi z doslej objavljenimi študijami na to tematiko, novost knjige predvsem v tem, da nudi vpogled iz drugačnega zornega kota: tistega, ki je bil lasten anglo-ameriškim zaveznikom. Prav zaradi tega je v knjigi tržaško vprašanje, po mnenju prof. Pirjevca, postavljeno v kontekst svetovnega dogajanja.
Uvodnim referatom so sledile pripombe, misli in vprašanja udeležencev. Tako so avtorja vprašali, zakaj v obravnavanih možnostih za rešitev tržaškega vprašanja ni bjla nikoli obravnavana možnost samoodločbe v
postaje deželnega gozdnega korpusa, nočne posege pa neposredno vodi deželni center gozdne službe v Vidmu.
Kljub pomoči raznih ustanov, je glavni problem Združenja pomanjkanje finančnih sredstev. Včasih si pomaga z raznimi akcijami, kot je pobiranje papirja in pločevink, ki jih njeni člani na žalost po večini pobirajo v krajih posegov, to je v goz-dn. ker onesnaževalci ne pazijo, kam mečejo smeti. Združenje tesno sode-luje s protipožarno ekipo Brega iz Doline, vzpostavilo pa je tudi stike s prostovoljci devinsko - nabrežinske občine.
Protipožarni prostovoljci so si zadali nalogo, da bi na razne načine Vzbudili v javnosti zanimanje do narave, predvsem pa, da bi se ljudje zavedali lepote in bogastva, ki nam ga nudi Kras, in kako važna je o-hranitev le-tega tudi s preprečitvijo negativnih faktorjev, kot so požari In onesnaževanje, združenje bo skušalo izboljšati protipožarne posege, predvsem s pridobivanjem novih sil in s posodobitvijo že obstoječega materiala, da bi bili posegi še bolj u-činkoviti.
obliki referenduma. Paolo Valdevit je bil mnenja, da ni nihče zahteval izvedbe mednarodno nadzorovanega referenduma, ker ni bilo to nikomur v interesu. Dodal je : »Italija je pri vseh odločitvah, ki so se ozirale na Trst, predvsem upoštevala notranjo politično stabilnost. Skozi to prizmo lahko razberemo razloge za podporo, ki jo je nudila desničarskim silam«.
Tržaška AGLI za mir in sožitje
Pred dnevi je v Trstu zasedal pokrajinski kongres mladinske sekcije krščanskih združenj italijanskih delavcev (AGLI). Izvolil je tržaške delegate za vsedržavni kongres te organizacije, obnovil je svoje pokrajinsko vodstvo, na čelu katerega je bila potrjena dosedanja tajnica Leda Zocchi, razpravljal pa je na temo »Osvoboditi bodočnost«.
Kongresisti so se zavzeli za obrambo zaposlitvene ravni na Tržaškem, o-pozorili pa so na potrebo po veliki enotnosti vseh družbenih sil za učinkovito uporabo izrednih sredstev, ki jih tukajšnjemu gospodarstvu nudi »paket za Trst«. Potrebna so nova delovna mesta zlasti za mlade brezposelne, katerim mladinska organizacija AGLI namerava konkretno priskočiti na pomoč, in sicer s pobudo »Gibanje za prvo zaposlitev«. Na kongresu je bila potrjena volja po nadaljnjih prizadevanjih za mir in za prijateljsko sožitje med Italijani in Slovenci, pri čemer so pozdravili nove pobude na tem področju, ki se pojavljajo v okviru škofije. Mladi AGLI so naposled osvojili kongresne teze, ki jih je predlagalo vsedržavno tajništvo organizacije.
• Šolsko skrbništvo sporoča, da bo od 21. aprila na oglasni deski na skrbništvu in na liceju Prešeren na ogled začasna pokrajinska prednostna lestvica prosilcev suplenc v višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1986/87. Zainteresirani imajo pet dni časa za morebitne prizive.
Za zapahi tudi dekle ki je pomagalo tatovom
Karabinjerji so na osnovi zapornega naloga, ki ga je izdal pretor Rei-notti, aretirali predsinočnjim 25-letno Fiorello Lunardis (Ul. Schiaparelli 4), ker je obtožena, da je sodelovala s tolpo zlikovcev, ki so kradli po tržaških stanovanjih in preprodajali dragocene predmete prekupčevalcem iz Milana. Tolpa šestih tatov (dva sta mladoletna) so karabinjerji že prijeli v začetku aprila in so trenutno zaprti v koronejskem zaporu.
Skorajšnje odprtje razstave antikvariata
Od 23. do 29. aprila bo v Trstu, v razstavnih prostorih Pomorske postaje, »četrta prodajna razstava antikvariata«. Tudi letos bo to zanimiva priložnost za ljubitelje antičnega pohištva, zlatnine in srebrnine ter sličnih dragocenosti, ki bodo lahko na razstavi dobili obrežen izbor tržaške in deželne ponudbe antikvariata. Novost letošnje prodajne razstave pa je prisotnost milanskega trgovca, kd prodaja izključno ročno orožje izpred lete 1890.
Prodajna razsteva bo deloma postavljena tudi v »Rdeči dvorani« kongresnega centra, kjer bodo naprodaj manj dragoceni predmeti, ki pa večkrat najbolj mikajo obiskovalca: stare, skorajda antične oblekle, razglednice, fotografije, kovanci in podobno.
Dne 17. aprila nas je zapustil naš dragi
Andrea Bevilacqua
Pogreb bo jutri, 19. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in nato na {»kopališče v Bazovico.
Žalostno vest sporočajo žena, sestra, bratje, nečaki in drugo sorodstvo.
Trst, 18. aprila 1986
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Zapustil nas je
Viljem Pavlina
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 19. t.m., ob 11.45 iz Tržiča v šampo-lajsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sestri, brat, nečaki in drugo sorodstvo.
Prečnik, 18. aprila 1986
Slovensko planinsko društvo Trst se pridružuje sožalju ob izgubi dolgoletne aktivistke in sodelavke goriških društev in organizacij Jožice Smet.
V Križu so sinoči predstavili protipožarne prostovoljce AVAB
Pogovùr s sodelavci o njegovi razvejani dejavnosti
Bogato arhivsko in raziskovalno delo našega Odseka za zgodovino pri NŠK
S čim se pravzaprav ukvarja naš Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, je bilo vprašanje, ki smo ga pred časom slišali.
Prav to vprašanje nam je dalo misliti, da je pravzaprav naša javnost še vedno premalo obveščena o delovanju te ustanove, ki opravlja zelo pomembno delo zbiranja in pisanja dokumentov o zgodovini Slovencev v Italiji. To dejavnost bi morala naša javnost poznati, z njo pa bi morali biti seznanjeni tudi državljani italijanske narodnosti.
Ker dobro poznamo Odsek, saj smo prav novinarji tisti, ki se njegovih podatkov in gradiva pogosto poslužujemo, smo se dogovorili za pogovor, ki se ga niso udeležili vsi sodelavci Odseka, zbralo pa se jih je pet: Mira Rijavec, Giuliano Gerdol, Dragica Maver, Gabriela Caharija in Aleks Kalc. S temi smo potem spregovorili o delovanju, ki je zelo pestro in razvejano, saj zajema bogat arhiv, veliko gradiva iz naše preteklosti, Odsek pa sodeluje tudi pri pripravah raznih razstav in pri raznih raziskavah.
»Imeli bi prav gotovo še veliko več gradiva,« nam je dejala Mira Rijavec (in drugi so ji pritrdili), »če bi se naši ljudje zavedali pomembnosti delovanja našega odseka. Mnogi so, ki imajo doma še veliko starih fotografij, časopisov in drugih dokumentov iz naše preteklosti. Držijo jih v starih skrinjah in škatlah in če se zgodi, da umrejo ali -da se izselijo, gre vse to gradivo ponavadi v izgubo. Na žalost nismo naučili naših mladih, da bi znali vrednotiti stare dokumente in stvari in jih izročiti našemu odseku. Zato smo veseli, ko in če se nam javijo tisti, ki so pripravljeni, da nam takšno gradivo izročijo, ali pa omogočijo, da si napravimo vsaj njihovo kopijo.
Zbiramo gradivo iz raznih področij: političnega, kulturnega, prosvetnega, socialnega, gospodarskega itd. Zbranega imamo že veliko in čim več ga bomo imeli, tembolj bogato bo osvet-
ljena in dokumentirana zgodovina nas Slovencev v teh krajih.«
Tu so nam našteli na primer zelo bogato gradivo iz narodnoosvobodilnega boja, pa še iz časov boja Slovencev proti fašizmu, gradivo o delovanju raznih društev, gradivo iz obdobja preporoda, gradivo iz časov med obema vojnama, številne biografije, fotografski material in še drugo.
Naše delo poteka v tišini ter se ne more postavljati z otipljivimi rezultati, so povedali člani odseka. Je pa zelo pomembno ter bi zahtevalo še številnejši strokovni kader, s katerim pa na žalost ne razpolagamo. Nekaj nas je, ki delamo tu stalno, ostali so nam le v pomoč, predvsem zato, ker kot mladi ne morejo najti druge stalne zaposlitve.
Omenili ste nam tudi razstavno dejavnost. Bi nam kakšno od razstav tudi navedli?
Skupno z ZSKD smo organizirali razstavo «Jaz sem muzikant», pri kateri je šlo za pregled glasbil, ki so jih izdelali otroci iz Pirana. Pripravili smo razstavo ob 60. obletnici Gentile-jeve šolske reforme z naslovom «Ukinitev slovenskih in hrvaških šol», razstavo «Partizanski dnevnik» ob 40. obletnici izida prve številke, manjšo razstavo o Rižarni itd. Redno se tudi udeležujemo raznih zborovanj in posvetovanj na zgodovinsko tematiko.'
Že ti podatki nam pokažejo, da ste opravili na Odseku veliko koristnega dela.
Res je, marsikaj smo opravili, a še vedno je treba poudariti, da v glavnem vse premalo poznamo svojo zgodovino in še premalo o njej pišemo. V italijanščini izhajajo številne knjige o dogajanjih v teh krajih. Seveda so pisane večkrat tako, da potvarjajo resnico in zgodovinsko dogajanje.
Na žalost smo mi Slovenci vedno morali, oziroma še moramo dokazovati svoj obstoj in se boriti za svoje pravice. Če pa hočemo to dobro opraviti,
potem moramo poznati našo zgodovino in predvsem čuvati in zbirati vse gradivo, ki predstavlja to zgodovino.
Večkrat se obračamo tudi na društva, da bi se lotila pisanja in zbiranja gradiva o lokalni zgodovini. Nekaj se je na tem področju že naredilo, a še vedno premalo.
Ko prihajamo k vam se srečujemo z ljudmi, starejšimi, pa tudi z mladimi.
Res je. Veliko je takih, ki se na nas obračajo za razne podatke, mnogi nam prinašajo razno gradivo, oglašajo se tudi študentje, ki pripravljajo svoje diplomske naloge tudi s pomočjo našega gradiva.
Odsek za zgodovino vodi Milan Pahor, ravnatelj NŠK, tajniško delo pa opravlja Anica Udovič, ki je tudi tajnica Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. Pri njej se oglašajo številni aktivisti z raznimi prošnjami in problemi, sama pa je v pomoč raznim slovenskim piscem in zgodovinarjem, ki si žele stika z našimi ljudmi, aktivisti, terenci itd.
Na Odseku je potrebna soba namenjena v glavnem šolstvu, kjer so zbrani podatki s tega področja od leta 1700 dalje do danes. Za to področje odgovarja Minka Pahor, ki nam je naštela tudi gradivo, zbrano v tej sobi. Tu so urejeni posamezni fascikli po časovnem obdobju in snovi, tu je zbrana zgodovina šolstva, tu so hranjena spričevala, seznami članov nekdanjega učiteljskega društva in pevskega zbora, pravila šolskega društva v Trstu, dokumenti o šoli v času NOB, seznami partizanskih učiteljev ter bogata šolska kronika. Tu so tudi biografski zapisi pomembnejših Slovencev in Italijanov in še mnogi rokopisi.
Še in še bi lahko pisali o Odseku za zgodovino in njegovi dejavnosti. Vendar je že to, kar smo tu nanizali, pokazalo, kako dragoceno delo opravlja ta naša ustanova, ki je istočasno bogat arhiv, muzej, raziskovalni inštitut, pa tudi kraj, ki nam je s svojim bogatim gradivom vedno na razpolago. N.L.
MPZ V. Mirk (Prosek - Kontovel) in Tržaški oktet vabita na
PRIJATELJSKI ZBOROVSKI VEČER
Z zborom IDICA iz CIusoneja (Bergamo)
jutri, 19. aprila, 1986 ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku
v nedeljo, 20. aprila ob 17.30, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljun-cu
(sodeluje MPZ F. Venturini od Domja)
Pokrovitelja gostovanja: Zveza slovenskih kulturnih društev
Glasbena matica — Trst
GLASBENA MATICA TRST
sezona 1985-86
8. ABONMAJSKI KONCERT
danes, 18. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
APZ »TONE TOMŠIČ«
Iz Ljubljane
dirigent: JERNEJ HABJANIČ Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SLOVENSKO k- STALNO ^•GLEDALIŠČE V TRSTU
A. de Saint Exupery — M. Uršič MALI PRINC
Režija Mario Uršič
jutri, 19. aprila, ob 9.30 in 11. uri
SLOVENSKO ggggtSfrg.STALNO. v GLEDALIŠČE
IVAN CANKAR
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Režija: JOŽE BABIČ
danes, 18. t. m., ob 11. uri
Danes ob 20.30
Glavna vaja
za nastop v Rižarni in v Furlaniji.
Koordinacijski odbor mladih komunistov zahodnega Krasa
prireja jutri, 19. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu plesni koncert z znano skupino
Plava trava zaborava
iz Zagreba.
Vabljeni!
razstave
V	galeriji Cartesius bo do 24. t. m razstavljala slikarka Liliana Gramberg.
V	galeriji "Malcanton" v Ul. Malcan-ton 14/A bodo jutri, 19. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Friedericha Eig-nerja. Razstava bo trajala do 4. maja.
V	Mestni galeriji Piran razstavlja svoje slike Herman Gvardjančič.
V	galerijah LOŽA in MEDUZA — Koper razstavlja svoja dela Aldo Spoldi.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan DARJO iz Prečnika. Vse najboljše mu želijo mama, tata, sestre, brat in nečaka Alenka in Edvin, ki pošiljata stricu koš poljubčkov.
Danes praznuje na Proseku LJUBA 40 let. Da bi je dobra volja ne zapustila, predvsem pa, da bi bila srečna in zdrava še mnogo let ji želi - klapa.
Na šoli Glasbene matice je diplomiral iz harmonike
ALEKSANDER BELTRAMI
iz razreda prof. Elione Zajec. Iskreno čestita
Glasbena matica
____________izleti_____________
Zveza žena od Banov priredi v nedeljo, 27. t. m., enodnevni izlet v Padovo in Abano Terme. Vpisuje Avgusta Malalan — tel. 212—863. Vabljeni!
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi danes, 18. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave
SILVESTER KOMEL pregledna razstava
Monografijo o umetniku bo predstavil umetnostni kritik
STANE BERNIK.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 18. aprila
POLON
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 19.54 — Dolžina dneva 13.40 — Luna vzide ob 12.32 in zatone ob 3.45.
Jutri, SOBOTA, 19. aprila
EMA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,2 stopinje, zračni tlak 1011,2 mb ustaljen,veter 12 km na uro južnik, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 11 stopinj.
PLIMOVANJE DANES: ob 2.55 najnižja 2 cm, ob 5.21 najvišja 4 cm, ob 12.38 najnižja -29 cm, ob 20.03 najvišja 29 cm. ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Vanessa Maggi, Ludovica Francescina, Stefano Sedani, Paolo Zobec, Nicola Venturini.
UMRLI SO: 78-letni Angelo Mian, 94-letna Antonia Viezzoli vd. Castro, 73-letni Giusto Benevoli, 75‘-letni Danilo Lissiani, 68-letni Oscar D'Orlando, 70-let-na Vittoria Cattin por. Massimi, 80-letna Leopolda Dugar vd. Beretta, 48-letni Livio Battista, 102 leti stara Gisella Canevari.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. aprila 1986
(od 8.3o do 13.00 In od 16.00 do 19.30) (ludi od 13.00 do 16.00)
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino (Sv. Ivan), Mazzinijev drevored 1 — MILJE.
OPČINE (tel. 213—718) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Ul. dell'Istria 18, Ul. Alpi Giulie (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Mazzinijev drevored 1 — MILJE.
OPČINE (tel. 213—718) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Mazzinijev drevored 1 — MILJE.
OPČINE (tel. 213—718) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Tržaška
pokrajina
La Cappella Underground
Od 18. do 23. aprila v kinodvorani ARISTON
TEDEN
ČEŠKOSLO VAŠKEGA FILMA
JUTRI 19. APRILA
ob 17. uri BEŽI! (1980) r. LADISLAV SMOLJAK
ob 19. uri NEPOPOLNI MRK
(1983J- r. JAROMIL JIRES
ob 21. uri ETCETERA (1976) (kf) r. Jan Švankmajer TISOČLETNA ČEBELA (1983) r. JURAJ JAKUBISKO. Film so predstavili na XL. Mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah
kino
ARISTON - 19.00 Katapult (Id.), kom., ČSSR 1983, 85'; r. Jaromil Jireš: i. Jiri Bartoška, Katerina Machackova.
21.00 Raki (Krabi), ČSSR 1976, 12': r. Vaclav Mergl. Podaljšani čas (Prodluženy čas), dram., ČSSR 1985, 80': r. Jaromil Jireš; i. Miloš Kopecky, Tafana Fisero-
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 A cena con gli amici, dram., ZDA 1983, 107'; r. Barry Levinson; i. Mickey Rourke, Steve Guttenberg.
FENICE - 17.00, 22.15 Yuppies - i giovani di successo, kom., It. 1985, 105'; r. Carlo Vanzina; i. Jerry Calà, Massimo-Boldi.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 La vene-xiana, er. dram., It. 1986, 125'; r. Mauro Bolognini; i. Laura Antonelli, Jason Connery. □
MIGNON - 16.00, 22.15 Taron e la pentola magica, ris., ZDA 1985, 80'; r. Ted Berman, Richard Rich, prod. Walt Disney.
EDEN - 15.20, 21.30 Iniziazioni in Vogliosità morbose , porn. □ □
CAPITOL - 15.45, 22.00 L'onore dei Frizzi, dram., ZDA 1985, 108'; r. John Huston; i. Jack Nicholson, Kathleen Turner.
ALCIONE - 16.00, 22.00 2010 L' anno del contatto, fant. ZDA 1984, 116'; r. Peter Hyams i. Roy Schider, Helen Mirren.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.10 Impiegati, kom., It. 1985, 95'; r. Pupi Avari; i. Claudio Botosso, Luca Barbareschi.
NAZIONALE II — 16.30, 22.15 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100'; r. Alan Smithee; Parker Stevenson, Geof-frey Lewis.
VITTORIO VENETO - 16.45, 22.00 Nudo e crudele, dok., It. 1984, 90'; r. Albert Thomas. □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Sogni bagnati di mia zia, porn. □ □
RADIO - 15.30, 21.30 I piaceri proibiti di Jeanette e Vanessa, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18.	letom □ □
razna obvestila
PD Slovenec Boršt—Zabrežec vabi na masovni sestanek za pripravo na 1. maj, ki bo v srenjski hiši v Borštu v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30.
V ponedeljek, 21. t.m., bo v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3 predaval TARAS KERMAUNER o romanu pisatelja Franka Biikviča VOJNA IN REVOLUCIJA. Predavanje organizira Društvo slovenskih izobražencev in združenje Most. Začetek ob 20.30.
razne prireditve
KD Rovte Kolonkovec — UL Monte-sernio 27 priredi jutri, 19. t. m., ob 20. uri večer "Harmonike in tamburice". Nastopata harmonikaški ansambel F. Venturini pod vodstvom Suzane Žerjal in Tamburaška skupina iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala.
KD L Grbec — Škedenj priredi jutri,19. t. m., ob 20.30 LOVSKI VEČER. Ob predvajanju filma na lovsko temo in razstavi nagačenih živali, bo sodeloval moški lovski pevski zbor Doberdob pod vodstvom Janka Simonete. Vabljeni!
KD Lipa vabi v četrtek, 24. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom na koncert zborov V. Mirk s Proseka — Kontovela in Lipa iz Bazovice.
Amaterski oder J. Štoka Prosek—Kontovel vabi na ogled mladinske veseloigre Leopolda Suhadolčana "FI-GOLE FAGOLE ' v izvedbi mladinske dramske skupine SKD Tabor z Opčin, ki bo v četrtek, 24. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku.
šolske vesti
Državni poklicni zavod J.Stefan sporoča staršem, da bodo roditeljski sestanki v ponedeljek, 21. t. m., po naslednjem urniku: ob 16. uri za prve razrede, ob 17. uri za druge razrede, ob 17.30 za tretje, četrte in pete razrede.
_________gledališča________________
VERDI
Danes ob 20. uri (red B/F) četrta predstava G. Viozzijevega dela "Prove di scena" in G. Cambisse "Favola della bella addormentata ", Dirigent L. Rosada.
ROSSETTI
Danes, 18. t. m., ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo delo B. Brechta "Baal". Režija Roberto Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 2 uri in 30 minut.
Od 22. do 27. t. m., bo Teatro Nicolini predstavilo dve enodejanki H. Pintarja "L'amante", režija C. Cecchija in "Una specie di Alaska", režija Q. Solarija. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	četrtek, 24. t. m., ob 10. in 12. uri: Simfonična matineja za glasbeno mladino Slovenije.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 21., v četrtek, 24. t. m., in v ponedeljek, 5. 5., ob 19. uri: Arhivski filmi — predvajanje nemih filmov iz arhiva SR Slovenije.
V	torek, 22. t. m., ob 19. uri: Med Eskimi je življenje — predavatelj Igor Kadunc.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 21. t. m., ob 19.30: Večer Beethovnovih skladb in besedil. Aci Bertoncelj in Lenča Ferenčak.
V	torek, 22. t. m., ob 19. uri: Literarni večer Književne mladine Slovenije.
Srednja dvorana
V	sredo, 23. t. m., ob 20. uri: Poletje v školjki — slovesna premiera novega slovenskega filma, režija Tugo Štiglic.
V	četrtek, 24. t. m., ob 20. uri: Salko Šarić "Ekumena" — (Privremeno pozoriš-te Mostar) — lutkovna predstava za odrasle.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 18. t, m., ob 20. uri: B. Hofman — P. Lužan "Noč do jutra". Predstava bo v Desklah za abonma in izven.
_________mali oglasi________________
PRODAM opel 1000 S kadett familiare, letnik '78, prevoženih 28.000 km, v odličnem stanju. Tel. na št. 040/226-420. PRILETNI upokojenec išče stalno, pridno in pošteno pomočnico za kuhanje in ostala lahka hišna dela. Tel. na št. 040/575-436.
MLADOPOROČENCA iščeta v Trstu tudi majhno stanovanje v najem. Tel. na št. 040/568-037 - v uradnih urah. OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu št.
44. Toči belo vino in teran.
PRODAM plastični motorni čoln, 4 m, z motorjem evinrude 20 KS, za štiri osebe, pogonska naprava in volan z razstavljenim pokrovom za 2.500.000 lir. Tel. na št. 413—576.
PRODAM 20 stotov nebaliranega sena.
Tel. na št. 040/227—411.
PRODAM travnik v Ricmanjih, 3500 kv. m - prodam hišo z garažo in kletjo v Ricmanjih. Tel. na št. 040/281-230 v popoldanskih urah.
PRODAM BMW 520, letnik 1978, bele barve v zelo dobrem stanju s hifi-stereo napravo, edini lastnik. Tel. na št. 211—505.
DNE 11. t. m. se je izgubil psiček Yeki, eno leto in pol star, okoli vratu nosi pasek proti bolham. Ima svetlorja-vo—črno kratko dlako. Registriran v Dolini št. 00053. Lepa nagrada za najditelja. Tel. na št. 040/228-260 ali 228—232.
IZGUBILA se je govoreča papiga sive barve s temnordečim repom, sliši na ime Artù. Najditelj naj telefonira na št. 911—787 v večernih urah. Nagrada. PRODAM renault 5 GTL letnik november 83 v odličnem stanju. Telefonirati med urnikom trgovine na tel. (0481) 311-77.
IZKUŠENA URADNICA import—export z delovno prakso v Jugoslaviji, zna-' njem slovenščine, nujno išče zaposlitev. Tel. na št. 040/200—970.
PRODAM gorilnik na plin riello za centralno kurjavo. Tel. na št. 422—128. MED RICMANJI IN LOGOM se je izgubil pes ovčar — samec, sliši na ime Igor. Najditelj naj telefonira na št. 746—449 ob uri kosila ali večerje. Nagrada.
MARKETINŠKI IZVEDENEC z univerzitetno izobrazbo, samski, urejen in zelo plemenit išče prijetno, atraktivno in izobraženo nevezano dekle višje postave od 20 do 32 let za poslovno sodelovanje, prevajanje, pomoč pri vodenju podjetja in za prijateljstvo. V poštev lahko pride tudi moška izkušena oseba. Pišite na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 — 34137 Trst , pod šifro "Upanje". PRODAM fiat 131 L, letnik '78, tel. 040/822—877.
PRODAM vespo ET 3, letnik '82, v odličnem stanju. Tel. na št. 040/229—484. PRODAM lepo balirano seno. Tel. na št. (040) 226-309.
___________prispevki_______________
V	spomin na Zelko Ban daruje družina Križmančič 10.000 lir v isti namen.
V	spomin na drago gospo Olgo Pertot darujeta Ladi in Jurij Vodopivec 100.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na strica Martina Guština darujeta Bruno in Milena Cossutta 20.000 lir za ŠD Mladina in 20.000 lir za moški pevski zbor Vesna,
Namesto cvetja na grob Martina Guština darujeta nečaka Luciano Košuta in Gigka_ Košuta—Milič z družinama 25.000 lir za ŠD Mladina.
V	spomin na g.o Karolino Smotlak darujejo učiteljice osnovne šole F. Venturini iz Boljunca 35.000 lir za dekliški zbor iz Mačkolj in 35.000 lir za osnovno šolo F. Venturini.
avtomobil in človek
ivan fischcr
Nova serija Lanciine prisme: več avta za manj denarja
t lordili /~\/9 O f -v s, / ^ A ^ A V > »	_..
Četrto leto že teče odkar so predstavili Lanciino prismo, ki je bila drugi model prenovljene Lanciine ponudbe. Delta je že šla dobro v denar, od prisme pa so pričakovali še večji dobiček. Statistike zadnjih let so pokazale, da se v Turinu niso motili. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bila Lancia po prodajah druga hiša na italijanskem tržišču: z delto, prismo, the-mo in z majhnim Y10 je bila Lancia takoj (seveda v primerni razdalji) za velikanom Fiatom.
Pri Lancii pa nimajo najmanjšega namena zaspati na lovorikah. Kljub velikemu uspehu prisme so se odločili za nekatere spremembe, ki sicer na prvi pogled niso vidne, so pa zelo pomembne. Predvsem sta tu dva povsem nova modela: prisma 1600 i.e. in prisma 4WD. Gre seveda za prismo z elektronskim vbrizgavanjem goriva ter za prismo s štirimi pogonskimi kolesi. Slednjo poganja dvolitrski bencinski motor, prav tako z elektronskim vbrizgavanjem: zmore 115 KM in 16,6 kpm, kar ji zagotavlja najvišjo hitrost 184 km/h ob seveda izredni legi na cesti.
Premalo prostora imamo na žalost, da bi se lahko obširneje razpisali o novi ponudbi Lancie, naj pa povemo, da imata motorja 1300 in 1500 nova uplinjača z napravo cut-off, medtem ko sta motorja 1600 in 1600 i.e. sedaj nagnjena naprej za 18 stopinj, izpušni zbiralnik pa je obrnjen naprej, kar prispeva k hlajenju in boljšim zmogljivostim.
Pri vsem tem pa je treba poudariti, da se je cena pri vseh modelih znižala ali ostala nespremenjena. Prisma diesel stane celo 300.000 lir manj kot doslej. Omeniti moramo vsaj ceno obeh novih modelov: prisma 1600 i.e. velja 18.706.000 lir, 4WD pa 25.237.000 lir.
Na sliki: zunanji videz nove serije prisme se v bistvu sploh ni spremenil, če izvzamemo majhne razlike v nosu. Posamezne modele razlikujemo le po napisih v zadku in na nosu.
Končno range diesel!
dalj časa
‘ ^ '*“*i >-««=>«• so govorili o dizelski različice luksuznega terenskega vozili range rover. Sedaj so se govorice uresničile: motor je zračno hlajeni štiri valjnik s skupno prostornino 2400 kub. cm in turbinskim polnilnikom, zuna njost pa je na las tako kot doslej.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
PLAVA TRAVA ZABORAVA - COUNTRY LP
Po nadvse uspešnem long-playu Live se ansambel Plava trava zaborava predstavlja ljubiteljem blueg-rassa z novim albumom Country. V tej LP plošči ni zaslediti nič novega, edina posebnost je, da so ga Georgev in tovariši posneli v studiu. Seveda so zelo premišljeno izbrali repertoar, tako da je poslušanje še vedno prijetno in dovolj privlačno, tudi zaradi izredno dobrih tehničnih sposobnosti posameznih članov. Ploščo, ki jo je izdala diskografska hiša Jugoton, so snemali in miksirali v zagrebškem studiu SIM pod vodstvom Dragana Čačinoviča, producent pa je Stipica Ka-logjera. Za aranžmaje vseh pesmi so poskrbeli sami člani ansambla PTZ, ki si zaslužijo priznanje za delo na res izrednem nivoju.
Električna kitara "Jimmyja" Malešiča neutrudno in iznajdljivo dopolnjuje bogati aranžma, v katerem se mojstrsko prepletajo "Pif" Bogu-novič z akustično kitaro, Vlado Georgev z basom in banjom, Mirta Pleteršek z violino, Davor Rodik s pedal-steel-kitaro, Rajka Sutlovič z glasom in "Bibi" Galenovič na bobnih. Tudi kar se tiče vokalov so Jimmy, Davor in Rajka ob sodelovanju ostalih poskrbeli za glasovno brezhibno uglajenost in dovršenost. Dvomim vsekakor, da bo ta LP plošča doživela isti veliki uspeh
kot prva, ker je country pač glasbena zvrst, ki lahko postane monotona ali dolgočasna.
Kot sem že prej omenil, so pesmi več ali manj znane, ker jih je ansambel PTZ že večkrat izvajal na
koncertih. Vsekakor bo skupina znova nastopila pri nas, in sicer v soboto zvečer v Križu. Tako si bo lahko marsikdo ogledal in seveda prisluhnil showu tega zanimivega in tudi kvalitetnega ansambla.
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov:.......
Glasujem za:...
Moj predlog:...
I
nc rai i	~i
10.30	Nadaljevanka: Arabella (1. del)
11.30	Nanizanka: Taxi - Un orribile pettinatura
11.55	Vreme
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni spored: Pronto... chi gioca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - Tri minute...
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15 Variete: Pista!, vodi Maurizio Nichetti, vmes film Texas oltre il fiume (vestern, ZDA 1966, r. M. Gordon, i. D. Martin, A. De-lon, J. Bishop)
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Variete: Pista! (2. del)
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.55	Vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Conan il barbaro (pust. ZDA 1981, r. J. MiliUs, i. A. Schwarzenegger, S. Bergman)
22.45 Dnevnik
22.55	Aktualnosti: Italia sera - Effetto Conan
23.40	Dnevnik
23.55	Dokumentarna oddaja: Veleni nel mondo degli animali
^ RAI 2	___ |
11.55 Zabavni spored: Cordialmente, vodi Ena Sampò
13.00	Dnevnik
13.25 Dnevnik. C'è da salvare
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes aktualnosti in igra Super
15.15 Kviz: Il tiro mancino
16.00	Dokumentarna oddaja: L'Italia delle regioni
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Turistični tednik: Sereno varia-bile
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco - Poliziotto mancato
19.45 Dnevnik
20.20 Športne vesti
20.30	TV film: Fort Seganne (pust., Fr. 1984, r. A. Corneau, i. G. Depar-dieu, C. Denevue)
22.05 Dnevnik - večerne vesti
23.35	Aktualnosti: Moda
0.25 Dnevnik
0.35 Film: Doppio gioco - Criss Cross ' (dram., ZDA 1949, r. R. Siodmak, i. B. Lancaster, Y. De Carlo)
HiN RAI 3	_____
12.45	Nanizanka: Lettere al direttore
13.45	Tečaj ruščine 14.15 Tečaj francoščine
15.00	Dok. odd.: Metodio e discepoli
16.30	Dok. odd.: Un museo per gli oggetti un museo per la gente
17.05	Zabavna odd.: Dadaumpa 18.10 Glas. odd.: L'orecchiocchio
19.00	Dnevnik
19.35 Dok. oddaja: Luigi Bonazza
20.05	Inf. odd.: Čomputermusic
20.30	Gledališče: Sogno di una notte di mezza estate (W. Shakespeare)
22.30	Dnevnik
23.05	Glas. odd.: Sonata a Kreutzer
SBATTI IL MOSTRO IN PRIMA PAGINA - r. Marco Bellocchio. Canale 5, ob 24.30.
Tema filma je novinarstvo, oziroma časopisno napihovanje vesti. Zgodba pripoveduje o uredniku, ki je izkoristil zgodbo dekleta, da bi obtožil političnega nasprotnika. Ustavi ga natančnejši kolega, ki točneje razišče zadevo. Film so posneli 1. 1973 in odraža tedanje vroče politično ozračje v Italiji. Film je dober zapis nekega obdobja, učinkuje pa precej necelovito in raztrgano.
I jfcr RTV Ljubljana _______________
9.00 Poročilo z X. kongresa ZKS
9.05 TV mozaik
9.35 Puntarska pesem (6. oddaja)
10.20	Poročilo z X. kongresa ZKS
15.50	Poročilo z X. kongresa ZKS
16.05	TV mozaik (ponovitev)
17.20	Risanka: Beli delfin
17.35	Poročilo z X. kongresa ZKS
17.50	Izobraževalna oddaja
18.20	Nadaljevanka: Merlin (11.del)
18.45 Risanka
19.00 Danes. Obzornik ljubljanskega območja
19.30 Dnevnik
19.55 Vreme
20.05	Kronika z X. kongresa ZKS
20.35	Dokumentarec: Anatomija
21.05	Nanizanka: Bergerac
22.05	Dnevnik
22.25 Film: Cifra mož (Pismo glava -Jug. 1983, r. Bata Čengič, i. Mladen Nelevič, Mira Furlan, Vlada Milosavljevič, Šenka Sokolović) Po odsluženem vojaškem roka se Baja ne vrne v rodno vas, temveč si poišče delo v gradbenem podjetju. Kasneje se odloči za še donosnejši posel med sarajevskimi hazarderji. Čengič, ki je bil znan predvsem po filmih z ostro družbeno kritiko, se je s tem filmom predstavil po dolgoletnem zatišju.
(*^*) TV Koper___________________
14.15 TV novice
14.25 Nanizanka: Uboga Klara
15.10 Film: Mohawk (vestern, ZDA, r.
K.	Neuman, i. S. Bready, R. Gam,
L.	Nelson
16.45 Otroški spored, vmes risanka Pegaso Kid, dokumentarec Mala zgodovina glasbe, nanizanka Samotni jezdec
18.30 Nanizanka: Odprava Marchand 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja
Med drugim bodo v današnji oddaji naslednji prispevki:
TRST — Ciklus predavanj NŠK: Italijani v Istri
TRST — Predstavitev knjige Tržaško vprašanje v letih 1941 - 1954 Paola Valdevita
GORICA — Razstava kiparja Negovana Nemca
19.30	TVD Stičišče 19.50 Odprti prostor
20.30	Nadaljevanka: Verdi (4. del)
22.00 TVD Vsedanes
22.15 Dokumentarec: Časovni stroj 23.05 Film: Zakaj mačke? (krim., ZDA, r. F. Rademakers, i. B. Marchall, A. Stewart)
LUI CANALE 5
8.30 Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo
16.15	Nanizanki: Alice in 16.45 Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: Zero in condotta
18.30	Kviz: C'est la vie
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag
20.30	Nadaljevanka:
Dynasty
oo ™ Nanizanka: Hotel
22.30	Zabavni spored: Mau-n rizio Costanzo Show 0.30 Film: Sbatti il mostro
in prima pagina (dram., It. 1972, r. M. Bellocchio, i. G. M. Volontà, C. Tato)
L© RETEQUATTRO
8.30 Nanizanka: Strega per amore
a Po Nadaljevanka: Marina 9.40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00 Film: Napoli sole mio (kom., It. 1958, r. G. Si-monelli, i. T. De Filippo, T. Pica)
11.45 Inf. odd.: Magazine
12.15	Nanizanka: Mammy fa per tutti
12-45 (Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Il tulipano nero, She-ra
14.15	Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva
15.50	Film: Il bacio di una morta ( dram., It. 1949, i. V. Belmonte, G. M. Canale)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30 Nagradna oddaja: Il buon paese
22.50	Nanizanke:	Mash,
23.20 Cassie & Co., 0.10 Ironside in 1.00 Mod Squad

ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quin-cy, 12.40 Agenzia Rockford 13.20 Kviz: Help!
14.15 Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Lovely Sara, Hello Spankn, Mila e Shiro
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole dolce Memole
20.30	Film: Cane e gatto (kom. , It. 1982, r. B. Corbucci, i. B. Spencer, T. Millian)
22.20	Športna oddaja: A tutto campo
23.20	Nanizanke: Cannon, 1.00 Strike Force in 1.50 Quincy
fiMaM TELEPAPOVA
12.00	Nadaljevanka: Andrea CslGStG
13.00	Risanki: Devilman, Gigi la trottola
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi, 15.00 Andrea Celeste
15.45 Risanke:	Calvin,
Lamù, Peline story, Gigi la trottola, Vol-tron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Candy Can-dy
20.30	Film: La prima notte del dr. Danieli, industriale col complesso del giocattolo (kom., It. 1971, r. G. Grimaldi, i. L. Buzzanca, F. Pre-yost)
22.30	Šport: Eurocalcio
23.30	Film: Nel fango della periferia (dram., ZDA 1957, r. M. Ritt, i. J. Cassavetes)
1.00 Nanizanka: Missione impossibile
P^	TELEFRIULI [
12.30	Nanizanka: La grande barriera
13.00	Risanka: Lamù
13.30	Nadaljevanka: Sonorità Andrea
14.30	Risanki: Lamù, 15.00 Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: G TX Music
18.30	Aktualnosti: Regione verde
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Informativna oddaja: Le circoscrizioni
21.30	Nanizanka: California Fever
22.15 Dnevnik
22.45 Nanizanka: Arrivano le spose
24.00	Dnevnik
H# telequattro"
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
10.00,	14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro: koledarček, pravljica, zabavna glasba; 8.10 Almanah: Na goriš-kem valu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba; 14.10 Cas in prostor: Povejmo v živo; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva, nato Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Primorska poje 1986; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola ; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Iz jugoslovanske glasbene tradicije; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Amaterski zbori ; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju ; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Iz glasbene skri-nje; 22.50 Literarni nokturno; 0.05—4.30 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
3.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.00 Človek v človeku;15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vasi; 8.15 Val na valu; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.05 D.Y. tour adventure; 10.35 Vstop prost; 10.55 Val na valu,- 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Val na valu; 14.35 Popoldanska glasba; 15.00 Vrtiljak kulture in umetnosti; 15.45 Glasba; 16.15 La Vera Romagna; 17.15 Val na valu; 17.45 Glasba; 18.10 Evergreen; 20.00—6.00 Nočni program Koper.
RADIO OPČINE
10.00 Glasbena matineja, vodi Majda; 16.30 Oddaja brez naslova, vodi Maša; 19.00 V svetu fantazije, vodi Roža; 20.00 Mix Time, vodita Paolo in Roberto; 21.00 Nočni val, vodijo Vesna, Ester in Igor; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
S seje teritorialnega odbora SKGZ za Goriško
Potreba po južnem šolskem centru Podpora staršem dijakov zavoda Galilei
Precej pozornosti so na zadnji seji teritorialnega odbora SKGZ za Goriško posvetili problematiki odnosov med Slovenci in Italijani v Gorici, še zlasti ob poizkusih izkrivljanja naše polpretekle zgodovine s strani nekaterih političnih krogov, ki podpirajo gradnjo spomenika deportirancem. V to akcijo so se vključile vse protislovenske in protijugoslovanske sile. SKGZ je o tem izdelala stališče, ki ga bo posredovala tisku in političnim strankam.
Na tej seji je bil tudi govor o šolski problematiki. Kar se tiče vprašanja stavb za slovenske šole v mestu je bila potrjena že pred leti sprejeta premisa o nujnosti gradnje juž-. nega šolskega centra tam, kjer je to določeno v regulacijskem načrtu goriške občine. Ta načrt je pred leti izdelala konzulta za slovenska vprašanja, ta načrt so osvojile politične sile, zaradi tega je bila na določenem kraju tudi navedena ustrezna lokacija. Ni nobenih razlogov, da bi sedaj spreminjali takratno odločitev in izbiro. Na seji TO SKGZ je bilo še naglašeno, da bi morala občinska konzulta za slovenska vprašanja, takoj ko bo potrjena v občinskem svetu pričeti z delom. To je tembolj važno tudi zato, ker je prav sedaj v
ospredju zanimanja vprašanje stavb za slovenske šole.
G šolski problematiki je bil govor tudi v zvezi z slovenskimi paralelkami na industrijskem zavodu Galileo Galilei. Kot je znano smo tik pred odprtjem triletnega njadaljevalnega tečaja. Slovenske komponente so zahtevale, da bi bil to tečaj informatike. Pri tem so tako v Gorici kot drugod naletele na težave in s strani ministrstva za šolstvo je prišla pobuda, da ne bi tu načeli triletnega nadaljevalnega študija za informatiko, marveč, naj bi šlo za triletni tečaj poskusnega značaja nekje med informatiko in elektroniko. Šolski sindikat in starši ter enotni šolski odbor, ki so se sestali v začetku tega meseca, pa so tak predlog zavrnili in zahtevali, da pride do ustanovitve predhodno zahtevnega tečaja. Izrečena je bila tudi kritika na račun tistih, ki bi bili morali o tem obvestiti sredstva javnega obveščanja in s tem vso slovensko javnost, pa tega doslej niso naredili. Prav tako je bila s strani gospodarstvenikov izrečena kritika, da se šola, oziroma tisti, ki bi morali skrbeti za razvoj našega šolstva, sploh ne sodelujejo z gospodarstvom, da bi od tega izvedeli kakšne možnosti zaposlitve to nudi.
Na seji TO SKGZ so tudi govorili o prvomajskih manifestacijah, ki bodo 1. maja v Števerjanu v priredbi tamkajšnjega kulturnega društva Briški grič. Prireditve bodo tekle v že ustaljenem okviru, pa čeprav z nekaterimi novostmi, še zlasti kar se tiče prijateljskega pohoda med Števerjanom In Gonjačami, ki bo v nedeljo, 4. maja. 1. maja popoldne pa bo pred spomenikom padlih tradicionalna manifestacija, ki bo letos dobila še poseben pomen, tudi zaradi tega ker praznujemo 45-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte. SKGZ vabi zaradi tega zamejske Slovence, da pridejo v čimvečjem številu 1. maja v Števe-rjan.
Na začetku seje se je predsednik teritorialnega odbora dr. Mirko Primožič spomnil umrle Jožice Smetove, dolgoletne požrtvovalne odbornice Slovenskega planinskega društva, Podpornega društva, Slovenske prosvetne zveze. Slovenske kultumo-gospo-darske zveze, prizadevne uradnice v nekdanji knjižnici in čitalnici, razna-šalke raznih slovenskih listov, ki je dobila tudi pomembne nagrade za njeno prizadevno delovanje. Odborniki TO SKGZ so se je spomnili z e-nominutnim molkom.
Spomladanski filmski spored goriškega Kinoateljeja
Kot so napovedali že ob januarskem Film video monitorju, na katerem so predstavili slovensko filmsko in video ustvarjalnost v preteklem letu, se člani Kinoateljeja oglašajo sedaj s pomladanskim filmskim sporedom, s katerim želijo ugoditi željam in okusu kar najširšega občinstva ljubiteljev filma. Kakovostni spored filmov je zato namenjen tako zahtevnejšemu filmskemu občinstvu, kot tudi gledalcem, ki sicer redkeje zahajajo v kinodvorane in imajo tokrat priložnost za ogled nekaj res dobrih del, ki bi jih v rednem programiranju verjetno ne mogli gledati v Gorici.
Spored filmov se je pričel sinoči in se bo nadaljeval do 7. maja. Vsi filmi, spored obsega izbor dvanajstih med najboljšimi filmi novejše svetovne produkcije, bodo na sporedu v Verdijevi kinodvorani v Gorici. Pobudo je namreč Kinoatelje uresničil v sodelovanju z upravo kinodvorane. Člani Kinoateljeja bodo imeli pri ogledu vseh filmov poseben popust na vstopnini.
Vse filme bodo predvajali v okviru rednega programiranja v kinodvorani, torej z več predstavami dnevno. Večina filmov bo na sporedu po en dan, nekateri pa po dva. Uprava kinodvorane si je sicer pridržala pravico do spremembe vrstnega reda oz. datuma programiranja posameznih filmov, zato bomo program predstav vsak dan sproti objavljali v naši na-
Tudi letos dijakom podpore deželne vlade
Na osnovi deželnih zakonov št. 10 iz leta 1980 in št. 26 iz leta 1984 je pokrajinska uprava razpisala natečaj za dodelitev denarne pomoči dijakom, ki obiskujejo šole izven kraja, kjer imajo bivališče. Za pomoč lahko zaprosijo:
1.	dijaki višjih srednjih šol, tudi bivajoči izven pokrajine, ki imajo denarne stroške pri obiskovanju šole v goriški pokrajini, če ni nobene šole iste smeri bližje njihovemu bivališču;
2.	dijaki z bivališčem v goriški pokrajini, ki zaradi izbrane študijske smeri morajo obiskovati višjo srednjo šolo izven naše dežele;
3.	dijaki, tudi bivajoči izven pokrajine, ki so kot zunanji ali notranji gojenci gostje zavodov, dijaških domov, zasebnih družin in podobnih inštitu-cji v naši pokrajini. Lahko zaprosijo za prispevek učenci, dijaki nižjih in višjih srednjih šol, konservatorijev in zasebnih šol, katerih diplome so u-radno priznane;
4.	dijaki višjih srednjih šol, ki obiskujejo šolo, kakršne ni v naši deželi in so zato gostje zavodov ali dijaških domov v drugi deželi.
Podpore bodo podelili na osnovi lestvice, ki jo bodo oblikovali med prosilci. Prošnje je treba predstaviti na posebnem obrazcu do 31. maja na sedežu pokrajinske uprave v Gorici. Vse podrobnejše informacije kot tudi obrazce za prošnje dobijo zain-
teresirani na pokrajinskem uradu za šolstvo, Korzo Italia 55, tel. 385227.
Drevi posvet FGS
Goriška socialistična mladina je že pred časom oživila svoje delovanje. Imeli so nekaj posvetov o splošnih vprašanjih. Med temi tudi o slovenski narodnostni skupnosti v Gorici. Na teh posvetih je vprašanje slovenske prisotnosti v Gorici osvetlil novinar Marko Waltritsch. 0 tem vprašanju bo med mladinci FGS še govor. Drug tak posvet bo danes ob 20.30 na sedežu socialistične stranke v Ulici 9. avgusta v Gorici. Govoril bo Daniele Ungaro, raziskovalec pri departmaju za sociologijo na univerzi v Bologniji. Govoril b,o o današnjem pojmovanju političnega delovanja.
Iz bolnišnice
Približno mesec dni se bo moral zdraviti 29-letni Loris Titonel iz Tržiča, Ul. Tiepolo 1, zaradi poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči, v sredo zvečer v Tržiču. Titonel se je peljal na motornem kolesu, ko je, iz zaenkrat nepojasnjenih razlogov, silovito trčil v parkirani avto.
Kmalu pričetek urejevanja Attemsovega parka v Podgori
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701.
Na zadnji seji rajonskega sveta v Podgori je bil prisoten tudi občinski odbornik za javna dela Mario Del Ben, ki je odgovarjal na številna vprašanja v zvezi s stanjem nekaterih javnih del v rajonu. Iznešenih vprašanj je bilo kan precej, posebnih novosti pa ni bilo, tako da bodo morali za ureditev nekaterih cest in za druge posege Podgorci počakati na večjo finančno razpoložljivost v občinskih blagajnah.
Del Ben je napovedal, da bodo kmalu, verjetno v teku kakih dveh mesecev, prešli na izvajalni del posega za ureditev Attemsovega parka. O tem je bil že večkrat govor v zadnjih letih, po dolgem času pa kaže, da je končno izdelan načrt. Med drugimi je odbornik za javna dela povedal, da bodo park opremili z avtomatskimi toaletami, ki ne zahtevajo čiščenja ali vzdrževanja.
Govor je bil o prepovedi parkiranja v delu v Ul. Attems, kar se da uresničiti brez posebnih stroškov ali težav. Za dokončno ureditev Ul. 4. novembre in razširitev Ul. Monte Calvario bo treba počakati na boljše (finančne) čase. Za ureditev odtoka v Ul. Brigata Cuneo je treba počakati na gradnjo novega jeza čez Sočo. O problemu pokopališča, kjer se v ilovnatih tleh ustavlja voda, je Del Ben povedal, da sanacija ni možna: razširitev predpostavlja zamenjavo sedanje zemlje z novo, vprašanje
pa je, če se strošek izplača. Svetova-ci so opozorili tudi na problem čistoče okolja: zahtevo nadzorstvo nad odlagališčem odpadkov v Ul. Brigata Sassari, očiščenje odtočnega kanala predilnice in naj Občina preveri, ali je res, da so se nekatera podjetja na območju bivše predilnice priključile na staro greznico, po kateri spuščajo odplake naravnost v Sočo. Občinski odbornik je zagotovil posredovanje za razčiščenje in rešitev navedenih problemov.
Na seji so tudi sklenili, da na pobudo krajevne sekcije VZPI - ANPI skličejo sredi prihodnjega tedna razširjeno sejo, na katero povabijo tudi župana, o vprašanju gradnje spomenika deportirancem v goriškem spominskem parku.
Vzpodbudni
podatki
Podatki o obsegu prometa v pristanišču Portorosega v prvem letošnjem trimesečju so vzpodbudni. V primerjavi z istim obdobjem lani, so v pristanišču pretovorili za več kakor 18 odst. več blaga. Količina tovora je letos dosegla 516 tisoč ton, lani pa samo 435 tisoč ton. Če se bo promet v prihodnje dvigal z istim ritmom, bodo ob koncu leta presegli 2 milijona ton tovora.
Goriški planinci obiskali Zadružno klet na Dobrovem
Vreme je prejšnjo nedeljo precej ponagajalo planincem, ki so imeli v načrtu prijeten pomladanski izlet v Goriška Brda. Bolj kakor pomladanski, je bil izlet v skoraj zimskih razmerah. S pohodom v dopoldanskem času zato ni bilo nič, pač pa se je popoldne, ko se je tudi vreme nekoliko izboljšalo, pred Zadružno kletjo na Dobrovem zbralo lepo število članov SPD, ki niso hoteli zamuditi priložnosti za obisk vinske kleti.
Okrog petdeset se jih je zbralo ter z zanimanjem sledilo razlagi o tehnološkem procesu v podjetju, kjer letno predelajo okrog tisoč vagonov grozdja, izključno iz briškega vinorodnega okoliša.
Zadružno klet na Dobrovem so zgradili leta 1953 in si je v dobrih tride-setih letih ustvarila sloves resnega in zanesljivega proizvajalca kakovostnih briških vin. Seveda so v tem času v podjetju bili primorani kar nekajkrat povečati zmogljivosti, saj so bile v začetku predvidene le za okrog 400 vagonov grozdja. Stalna pa so prizadevanja po posodabljanju opreme.
Ekskurzija v kleti se je seveda končala z obvezno pokušnjo odlične briške kapljice.
Sindikalni prvomajski shod ne bo v Gorici, ampak v Tržiču
Pred dnevi smo poročali, da bo letošnja prvomajska delavska manifestacija enotna in da bo potekala v Gorici. Žal pa je prišlo v vrstah sindikalnih zvez CGIL - CISL - UIL po prvem načelnem soglasju do drugačnih stališč. Manifestacija bo še zmeraj enotna, vendar pa jo bodo priredili v Tržiču in ne v Gorici, kakor je bilo prvotno določeno. Razlog spremembe je, kot je slišati, v različnem gledanju med predstavniki CGIL in CISL. Ob prvomajskem zborovanju v dopoldanskem času naj bi bilo, tako je bilo namreč v prvotni zasnovi, popoldne tudi družabno srečanje na goriškem gradu. Za tako rešitev so se ogrevali predstavniki CGIL, medtem ko so predstavniki CISL vztrajali, da mora istočasno ostati tudi njihova družabnost v Moraru, ki jo sicer prirejajo že vrsto let. Na račun ohranitve enotnosti je bilo kajpak treba sprejeti kompromis in zborovanje so zato iz Gorice preložili v Tržič.
Dve enodejanki v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici bo drevi ob 21. uri drugi od treh gledaliških večerov, ki jih prireja krožek Micron C v sodelovanju z Deželno gledališko ustanovo. Nastopa Teatro Niccolini iz Firenc z dvema enodejankama Harol-da Pinterja. Prva, L’amante, je iz
začetka 60. let in predstavlja zapleteno igro simuliranja zakoncev okrog namišljenega varanja. V drugi, Una specie di Alaska, si je avtor zamislil skrivnostno epidemijo, ki zajame vso Evropo, in ki postane osnova za metaforo o stanju človeka v odnosu do resničnosti.
razstave
V razstavni galeriji Meblo v Novi Gorici bodo v petek, 18. aprila, ob 18. uri odprli razstavo slikarskih del Lojzeta Logarja. Slikarja bo predstavila umetnostna kritičarka Tatjana Pregelj. Razstava bo odprta do 10. maja.
Jutri, v soboto, ob 18.30, bodo v galeriji H Torchio odprli razstavo slikarja in kiparja Giulia Ottavianija iz Foligna.
razna obvestila
Jutri ob 16. uri se v športno - rekreacijskem središču na Vrhu prične brezplačni teniški tečaj, ki ga bo vodil prof. Boris Cotič. Prijave pri šport-ntm referentu KD Danica Marjanu Grilu.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
povedi filmov v kinodvoranah.
Seznam dvanajstih filmov, ki se bodo zvrstili do 7. maja je sledeč (po abecednem redu). ALAMO BAY, režija Louis Malie; BIRDY, r. Alan Parker; CHORUS LINE, r. Richard Attenborough; FANDANGO, r. Kevin Reynolds; ISKRE (Piccoli fuochi), r. Peter Del Monte; PLENTY, r. Fred Schepisi; PLES Z NEZNANCEM (Ballando con uno sconosciuto), r. Mike Newell; PO GLEDALIŠKI VAJI (Dopo la prova), r. Ingmar Bergman; TANGOS, L’EXIL DE GARDEL, r. Fernando Solanas; V VOLČJI DRUŽBI (In compagnia dei lupi), r. Neil Jordan; MASKA (Dietro la maschera), r. Peter Bogdanovich; ZAPLET ŽENSK, OZKIH ULIC IN ZLOČINOV (Un complicalo intrigo di donne, vicoli e delitti), r. Lina Wertmiiller.
Spored bodo sklenili 8. in 9. maja v Kulturnem domu s posebno predstavitvijo mojstrovine italijanskega nemega filma Cabirie (1914), prve velike produkcije italijanske kinematografije. Film je dal na razpolago Državni filmski muzej iz Turina, ki je pred kratkim poskrbel za restavracijo dragocenega originala.
SLOVENSKO STALNO^ GLEDALIŠČE V TRSTU
v Kulturnem domu v Gorici
Ivan Cankar
Pohujšanje
v dolini šentflorjanski
Režija Jože Babič
v nedeljo, 20. t. m., ob 16. uri -ABONMA RED A v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 -ABONMA RED B v torek, 22. t. m., ob 20.30 -ABONMA RED C
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 6. do 12. aprila 1986:
RODILI SO SE: Alberto Romano Sartori, Gianna Polladore, Francesco Miclausig, Greta Devetak, Aniello Mauro.
UMRLI SO:	69-letna gospodinja
, Celestina Glessi por. Bastiani, 65-let-ni živinozdravnik Virgilio Sfiligoj, 83-letna upokojenka Gisella Leghissa, 98-letna upokojenka Marianna Pa-gnucco, 76-letna upokojenka Maria Dosta! vd. De Palma, 70-letni upokojenec Pietro Terrana, 65-letni šofer Livio Devetak, 63-letna gospodinja Almira Pacorini por. Bressan, 78-letni upokojenec Ottavio Sgubin, 85-letna upokojenka Adele Tomasin, 75-letni upokojenec Alfonso Olivo, 80-letna upokojenka Teresa Toso, 75-letna gospodinja Marija Pahor, 80-letni upokojenec Fiore Grinover.
OKLICI: financar Rosario Scalcici in uslužbenka Paola Fattori, prodajalec Francesco Bernardis in ,slugi-nja Laura Zanin, tehniški uslužbenec Stefano Bressan in bolničarka Sonda Figar, orožnik Lido Capraro in vzgojiteljica Manuela Bortolin, inženir Roberto Vidoni in profesorica Marialuisa Ria vis.
POROKE: radiotehnik Angelo Candeloro in uslužbenka Claudia De Monte, vulkanizer Antonio TofMetti in gospodinja Erina Veronese, uslužbenec Giuseppe Minella in uslužbenka Marta Mosca, zobni tehnik Mario Franzò in gospodinja Giuliana Madotto.
prispevki
Namesto cvetja na grob Jožice Smetove daruje Silvana Malalan 20.000 lir za Slovensko planinsko društvo Gorica.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Piramide di paura«.
CORSO 18.00—21.00 »La mia Africa«. VITTORIA 17.30—22.00 »Sexy incontri proibiti«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Troppo forte«.
COMUNALE 20.30 Koncert: Trio Čajkovski.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Poletno zapeljevanje«.
DESKLE 19.30 »Rdeči in črni«.
POGREBI: Danes v Gorici, ob 11. uri, Maria Riul iz splošne bolnišnice; ob 12.30 Jožica Smet, iz splošne bolnišnice.
Upravni odbor Slovenske matice
Predlog za postavitev spomenika generalu Maistru v Mariboru
novost na knjižni polici
Jacques le Goff:
Za drugačen srednji vek
Slovenska matica se obrača — kot najstarejša slovenska organizacija z nalogo skrbeti za kulturo in znanost na vsem slovenskem ozemlju, že po svojem na-stanku najtesneje povezana z Mariborom, od koder je pnsla prva pobuda za njeno ustanovitev — na Mestno konferenco SZDL Maribor z odločno podporo javnemu predlogu, da je treba prav v tem mestu čim prej postaviti spomenik generalu Maistru, ki ga je že 1955 izdana zgodovina Maribora imenovala »osvoboditelja« mesta ter s tem dovolj jasno izpostavila vzrok za predlog o spomeniku, ki se postavlja že od njegove smrti 1934 naprej. K temu naj podčrtamo, da je bil spopad med t> ovenci m nemško-avstrijsko oblastjo v Mariboru spo-pad za slovensko svobodo v središču, v katerem se je ocilocalo o osvoboditvi Slovencev v vsem koroškem in Štajerskem Podravju do Boča in Donačke gore, kar si je izrecno prisvajala kot svoje ozemlje 12. nov. 1918 republika »Nemška Avstrija«, posredno pa najbrže tudi v vsej pomurski regiji.
Gotovo je res, da je bila slovenska zmaga v Mari-boru rezultat več komponent slovenskega razvoja od srede 19. stol. naprej (pomen Maribora v življenju vse slovenske Štajerske, razvoj slovenske narodne zavesti m gospodarske moči, pripravljenost prostovoljcev za boj za slovensko svobodo predelov ob severni meji itd.). Vendar je zgodovinsko raziskovanje boja za severno slovensko mejo povsem jasno dokazalo, da brez Maistrovega tveganega, hrabrega in odločnega nastopa na seji mariborske nemške komandature 1. novembra 1918, ko je proglasil Maribor za jugoslovansko posest in s presenečenjem uspešno odpravil nemško-avstrijsko poveljstvo in vojaško premoč v mestu Slovenci v Mariboru in v vsem omenjenem prostoru ne bi dosegli svoje narodne svo-bode. Nihče drug namreč tedaj ne bi zmogel doseči v tej odločilni tocla spopada tega, kar je dosegel tedanji mnjor Rudolf Maister, poveljnik črnovojniške posadke v mestu. Tudi temu sledeči boj za severovzhodno slovensko mejo je bil do srede 1919 pod njegovim pogumnim in preudarnim vodstvom, seveda omogočen le zaradi narodne zavesti borcev za severno mejo, ki so se hitro odzvali njegovemu klicu pod orožje v boj za slovensko svobodo. Kakor gotovo ne bi bHo zmage brez tega od-Pra^ tako gotovo tudi brez Maistra ne bi bilo »Maistrovih borcev«, borcev-prostovoljcev za severno
mejo 1918-1919. Meja svobodnih Slovencev bi potekala bistveno drugje, kot jo je začrtala mirovna pogodba po meji, ki je bila dosežena s slovenskim orožjem že novembra 1918. Toda ta meja se ne bi spremenila niti po drugi svetovni vojni, kakor se ni spremenila meja proti Koroški. To neizbrisno povezuje slovenski upor v Mariboru in Podravju 1918/19 pod Maistrovim poveljstvom in socialistično revolucijo v istem prostoru po 1941 in v tem smislu je zgodovinsko pomenil prvi upor že tudi boj za zmago socialistične revolucije med tem delom Slovencev. Seveda pa tudi njihovo tedanjo rešitev izpod germanizacijskega pritiska, ki je postal usoda neosvo-bojenih koroških Slovencev.
Med naloge Slovenske matice spada tudi skrb za moč in resničnost slovenskega zgodovinskega spomina kot ene izmed bistvenih sestavin slovenske narodne zavesti. V tem imenu zaslužita Maistrovo vzgledno ravnanje in zavestno tveganje novembra 1918 in njegovo mesto v širšem zgodovinskem razvoju severovzhodne Slovenije v zavesti mladih ljudi poudarek, ki ga bo dovolj podčrtal in neprestano obnavljal le osebni spomenik generalu Maistru v kraju njegovega zgodovinskega dejanja. Mesto Maribor je dolžno uresničiti ta dokaz hvaležnosti voditelju in poveljniku borcev za svojo svobodo toliko bolj, ker so se neki krogi pri Slovencih in posebej v Mariboru toliko časa zapirali zoper priznanje zgodovinske resnice (najprej med 1935 in 1941, nato drugi krogi po 1945) s sklicevanjem na stvari, ki so se vedno znova in vedno jasneje izkazale kot ničeve. Čeprav so ga skušali dušiti, je zgodovinsko raziskovanje vedno jasneje kazalo zgoraj orisano podobo Maistrovega ravnanja — od Udetovega raziskovanja okr. 1960 mimo objave spominov Maistrovih borcev 1968/69 in Šnuderlove romanopisne zgodovinske podobe do zborovanja zgodovinarjev v Mariboru 1978, ko so bili zavrnjeni dobesedno vsi nasprotni glasovi. Tako dosežena zgodovinska resnica zahteva tudi ustrezno ravnanje za svojo uveljavitev v slovenskem zgodovinskem spominu.
Zaradi tega se Slovenska matica pridružuje predlogu, da Mestna konferenca SZDL Maribor takoj imenuje odbor za postavitev spomenika generalu Maistru v Mariboru.
UPRAVNI ODBOR SLOVENSKE MATICE
V okviru zbirke Studia Humanita-tis, o kateri smo pred kratkim že poročali, je izšla tudi peta knjiga prvega letnika, to je delo francoskega avtorja Jacquesa Le Goffa, Za drugačen srednji vek. Ker gre za obširno, zajetno knjigo, ki se odlikuje tako po metodološkem pristopu, širini obravnavanih tem, znanstveni kompetentnosti in nenazadnje živahnem in kvalitetnem slogu pisanja avtorja, se nam zdi umestno, da delo posebej predstavimo. Pomembnost knjige pa z drugega zornega kota bržkone utemeljuje tudi velika sprememba, ki jo, vsaj v nekih širših dimenzijah, doživljamo zadnji čas, ko se nam srednji vek odkriva v popolnoma drugačni luči.
Obdobje, ko- od propada Rimskega imperija pa do vznika zavesti renesančnega človeka zahodno Evropo preplavlja krščanska kultura in tako imenovana vita contemplativa, je bilo, vsaj v nekih splošnih ozirih, obravnavano in interpretirano kot obdobje mračnjaštva, kot čas, v katerem se Evropa pogrezne v molk in stagnacijo. Takšna predstava pa je zmotna in je lahko le posledica, bodisi velikega pomanjkanja virov in dokumentacije, pisane zapuščine te tistega časa, ali pa tudi same nedoslednosti pri obravnavanju znane zgodofvine.
Danes se nam, nasprotno z uveljavljenimi mnenji, srednji vek kaže kot svetlo obdobje, obdobje ali čas otroštva, če že uporabljamo takšne sintagme, ideološke namreč, ko se med deželami vzpostavljajo živahne komunikacije, v številnih družbenih, socialnih pretresih pa se
Prof. Priestly z Edmontonske univerze
pripravlja slovar selskega narečja
So trenutki, ko človek živo občuti, da še tako bujna domišljija ne more biti vedno kos pestrosti živ-jenja. Tak trenutek nam je podarilo srečanje s Prof. Tomom Priestlyjem. Da je res nenavadna osebnost, je mogoče sklepati že iz nekaj skopih podatkov, ki bi jih v dobršni meri lahko prebrali fr v njegovi osebni izkaznici. Po narodnosti je Anglež, po rojstnem kraju Ugandec, po državljanstvu Kanadčan, po izobrazbi jezikoslovec in sla-Vist, po poklicu univerzitetni profesor in — kar se nas pobliže tiče — med drugim tudi raziskovalec slovenskega narečja, ki ga govorijo v Selah na Koroškem.
Na obisk našega uredništva ga je pred nekaj dnevi pripeljal prof. Aleš Lokar. Spoznala sta se lani v Washingtonu na 3. svetovnem kongresu sovjetskih in vzhodnoevropskih študijev. Na njem je prof. Priestly sodeloval tudi kot rusist, saj na uni-verzi v Edmontonu v jugozahodni kanadski pokrajini Albeirti poučuje predvsem ruski jezik.
»Smisel za jezike sem najbrž pridobil v rodni Ugandi,« nam je povedal. »Tam je bil moj oče odvetnik natanko 20 let, in sicer do smrti, ki ga je doletela 1942. leta. Ko sem kot sedemletni deček kmalu nato odšel z družino v Anglijo, točneje v Sunderland v durhamski grofiji, sem poleg angleščine, ki je med drugim v Ugandi uradni jezik, že precej obvladal tudi tamkajšnja krajevna jezika svahili in buganda.«
Priestlyjevo nagnjenje za jezike je potlej stalno naraščalo. V vojaški službi se je učil francoščino, na univerzi v Cambridgu pa je študiral francoščino in nemščino. Po krajšem učiteljevanju v Bristolu je odšel v Kanado, kjer je začel študirati slovanske jezike na univerzi Simon Fraser v Vancouvru. Tu je doktoriral iz rusistike. Njegovo najpomembnejše delo s tega področja je knjiga Russian Readmg Rules (Columbus, Ohio 1980), napisal pa je šet kakih 20 člankov in razprav o ruskem jeziku, zgodovini slovanskih jezikav in o primerjalnem slovanskem jezikoslovju.
Za naš jezik se je prof. Priestly začel zanimati 1973. leta, ko se je udeležil tečaja iz slovenščine v Ljubljani. »Za študij vašega jcEika sem se odločil preprosto zato,« nam je dejal, »ker je — tako se mi vsaj zdi — od ruščine najbolj oddaljen slovanski jezik, kar mi je koristilo v mojih raziskavah na področju primerjalnega jezikoslovja. Poleg tega je slovenščina tako rekoč politično »dostopnejša« od drugih slovanskih jezikov.«
Že istega leta 1973 se je prof. Priestly začel posebno zanimati za selsko narečje, ki ga zdaj odlično obvlada. V Selah je doslej prebil skupno okrog 7 mesecev in poleg jezikovnega znanja pridobil tudi številne prijatelje. »Selsko narečje je zame zanimiv jezikovni fenomen iz vrste razlogov,« nam je pojasnil. »Je staro, spreminja se tako rekoč od hiše do hišo, poleg tega pa je podvrženo vplivu nemškega jezika, ki ga tudi obvla-
dam. Problem dvojezičnosti, Id se postavlja na Koroškem, je zelo aktualen marsikje drugod po svetu in tudi v Kanadi, kjer živim.«
Prof. Priestly zdaj med drugim sestavlja slovar šolskega narečja, za katerega je zbral že več kot 3 tisoč besed. O slovenščini na Koroškem je doslej napisal kakih deset člankov in razprav. V glavnem jih je objavil v Ameriki, in sicer v reviji Slovene Studies, katere je zadnje leto glavni urednik, dva pa sta izšla v ljubljanski Slavistični reviji. V kratkem bo Celovški zvon priobčil predavanje, ki ga je imel lanskega junija v Selah z naslovom »Hubrajtati se ud svoji špraši«. V njem je med drugim poudaril ugotovitev, do katere je prišel tudi med raziskavo o dvojezičnosti, pri kateri je sodeloval s kolegom iz Toronta, prof. Davidom Stemoletom, ki je slovenskega izvora: Kdor se dodobra ne nauči svojega materinega jezika, ima ter zave tudi pri osvajanju tujega (večinskega) jezika.
Kljub vsem tem in drugim pojasnilom, ki nam jih je prof. Priestly nanizal v dveumem pogovoru, se kar nismo mogli znebiti uvodoma zabeleženega ohčutkla, da je naš sobesednik nekakšna čudežna pojava. Kako je mogoče, da človek, čigar materinščina osvaja svet, kaže tako izredno živo zanimanje za majceno narečje jecika, ki ga govori bore dva milijona ljudi, ki se v vsej svoji zgodovini in še danes bori za svoj obstanek? Kako je to v skladu s procesom vsesplošne planetarizacije, ki je zajel vsa področja človeškega dedovanja? Moramo potemtakem sklepati, da je ob njem danes v teku tudi proces v nasprotno smer, se pravi v smer ovrednotenja partikularnega, tistega, kar ljudi razlikuj« in jim hkrati tudi daje neko oprijemljivo istovetnost? »Menim, da je res tako,« je odvrnil. »Mnoštvo jezikov predstavlja vsekakor bo gastvo, če kateri izmed njih zamre, je to izguba, ki bi jo lahko primerjali izumrtju biološke vrste.«
MARTIN BRECELJ
tvori polje, ki odpira pot intelektualnemu razvoju. Mogoče bi brez Sv. Avguština in Tomaža Akvinskega sploh ne bilo modeme znanosti. Svojevrstno občutje o srednjem veku je na literaren način prikazal tudi Umberto Eco v svojem romanu Ime vrtnice, vendar pa, kot pravi avtor naše knjige Le Goff, moramo paziti, da ne zapademo v naivno evforijo in črne legende o minulih stoletjih nadomestimo z zlato legendo o srednjem veku.
Drugačen srednji vek ni mišljen tako. Predvsem si avtor prizadeva podati celotno sliko obdobja, ujeti strukturo sistema v procesu svojega formiranja, nastajanja, tvorbi njegovega imaginarija, vsakdanjih navad, verovanj, kulture, ko je skozi zgodovinsko kontinuiteto človekova zavest in kolektivna identiteta dobila nekatere bistvene značilnosti. Le Goff, ki se trenutno uvršča med najboljše in najbolj ustvarjalne me-dievaliste, skuša kot zgodovinar izdelati podobo drugačnega — celostnega srednjega veka na podlagi različnih virov in pristopov: literarnih, antropoloških, umetnostnih, arheoloških in drugih. Knjigo razmejujejo štirje deli, katerih vsak je razdeljen na številna poglavja. V teh je zaobsežen zelo širok pogled, z vselej partikularnimi posegi pa je uspešno ekspliciran predvsem vidik dela in sistema vrednot. Funkcije časa in dela v zgodnjem srednjem veku. Znotraj teh poglavij je slikovito tematiziran tudi razvoj mest v XII. stoletju in nastajanje prvih univerz v Bologni, Padovi, Parizu in Ox-fordu. Z analizo, kolikor je glede na ohranjeno dokumentacijo in vire te mogoče storiti, univerzitetnih stroškov v Padovi v XV. stoletju, pa je podana tudi ideološka funkcija nastajajoče laicizirane srednjeveške inteligence v razmerju z javnimi o-blaspmi.
Osrednji del knjige in pa tema, s katero se pravzaprav vseskozi srečujemo; pa je kajpak odnos in konfrontacija med Oerkveno, kleriško kulturo in ljudskim, folklornim izročilom. Seveda je vprašanje, koliko je ta odnos in vzajemna prepletanja sploh mogoče odkriti in dosledno prikazati v podobi, ki je živela v ima-ginariju srednjeveškega človeka. Avtor se tega povsem zaveda in se zato ne spušča v nikakšna pospeševanja, pojavom, ki se nam zdijo zgolj simbolični in morda tudi samo površinski, na primer motiv kače — zmaja, kot satana, pa posveti skrbno analizo, ob kateri se nam čele odpre sicer težko razpoznavni svet miselnosti in včasih tudi nezavednih intenc takratne civilizacije ali kulture razvijajočih se slojev.
V okviru kolektivne psihologije srednjeveškega Zahoda obravnava tudi sanje nekaterih pomembnih mož, junakov in mislecev, na primer Karla Velikega, svetega Hieronima in drugih, pa sanjske vizije in iluzije o Indiji in Vzhodu nasploh, kolikor so ga poznali in hoteli poznati. Vendar pa avtor ostaja tu le na robu psihoanalize, ki pa bi, vsaj po našem mnenju, morala biti skorajda nujno prisotna pri analizi takšnih pojavov. V zaključnem delu knjige se avtor zaustavi še pri razmerju etnologije do zgodovine in nakaže problematičnost nekaterih zaključkov, pogosto vse preveč posplošenih, do katerih prihaja včasih antropologija v svojih okornih shemah.
IGOR ŠKAMPERLE
kulturne beležke - kulturne beležke - kulturne beležke
V Tržiču se nadaljuje glasbeni ciklus »Beethovnov klavir«, ki ga pri-reja Tržiška občina. Tako bo v torek, 22. aprila ob 20.30 koncert liederjev, nastopila bosta bariton Michael Schop-Per in pianist Benedikt Koehlen. 29. aprila bo recital pianista Michela Delberta, 2. maja pa bo koncert skupine Ensemble Kreisleriana s pianisto-™a Brunom Caninom in Antoniom Ballistom.
CANKARJEV DOM — LJUBLJANA Ponedeljek, 21. aprila ob 19.30, Večer Beethovnovih skladb in besedil, zvajata Aci Bertoncelj in Lenča Ferenčak. Okrogla dvorana. Torek, 22. nprila ob 19.00 — Literarni večer književne mladine Slovenije Okrogla dvorana, vstop prost. Sreda, 23. aprila, ob •00 Poletje v školjki — slovesno Predvajanje novega slovenskega fil-f13' žija Tugo Štiglic, scenarij Vi-fan Mal. Srednja dvorana.
Gorica — avditorij — razstava del akademskega kiparja Negovana Nemca iz Bilj. Razstavljena je predvsem mala plastika iz carrarskega. kamna in marmorja.
* * *
Koper — galerija Loža — razstavlja italijanski umetnik Aldo Spoldi iz Milana: Razstavljene so risbe za scenografijo in 15 velikih sestavljivih platen. * * *
Na Dunaju so te dni predstavili naj» novejšo knjigo Janka Messnerja »Ein Kartner Heimatbuch«. Knjigo je v nemščini natisnila dunajska založba Evropaverlag, ob avtorju pa jo je predstavil tudi Peter Tunini.
* * *
Trst — gledališče Cristallo — do nedelje, 20. aprila Dunajski tango. Režija Francesco Macedonio, izvajata Ariella Reggio in Dario Penne. Predstave se pričnejo ob 20.30.
V	Sarajevu se je končal 27. MES. Na tem festivalu jugoslovanskega teatra se je z največ nagradami proslavila Brechtova »Malomeščanska svatba« v izvedbi ljubljanske Drame, nagrade pa sta dobili tudi predstavi EG Glej in SMG.
* * *
V	vseh prostorih II. preddverja Cankarjevega doma bo od 22. do 24. t.m. od 10. do 16. ure prvi VIDEO SEJEM. Svojo najnovejšo ponudbo bodo razstavljali Fisher, Blaupunkt, ITT, Sony, Panasonic, Schneider, Revox in Ampex. Vsi eksponati bodo prikazani posebej na strokovnih demonstracijah in prezentacijah.
BERITE
»Novi Matajur«
Najbolj prodano v Tržaški knjigarni
1.	Stanko Vuk: SCRITTURE D’AMORE (Založništvo tržaškega tiska)
2.	Fulvio Tomizza: GLI SPOSI DI VIA ROSSETTI (Arnoldo Mondadori editore)
3.	Janez Mušič: SILA SPOMINA — Dr. France Prešeren v spominih svojih sodobnikov (Mladinska knjiga)
4.	Anton Trstenjak: ČLOVEK BITJE PRIHODNOSTI (Slovenska matica)
5.	Gustav Dorè: BIBLIJA (Mladinska knjiga)
DOMA
iSm IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
Nogometni skandal s črnimi stavami
Govori se o novih imenih
Finalna srečanja v evropskih nogometnih pokalih
V znamenju španskih ekip
Letošnja finalna srečanja v evropskih nogometnih pokalih bodo v znamenju španskih enajsteric, saj je Španija edina država, ki bo zastopana v vseh treh klubskih tekmovanjih. V zadnjih 24 letih tak podvig ni uspel nikomur. Tedaj, pred 24 leti, je uspel prav Španiji, ki je v finalnih tekmah imela celo štiri svoje ekipe.
Španski nogomet je torej dokazal, da si je opomogel po krizi na svetovnem prvenstvu leta 1982, o čemer je že pričalo drugo mesto, bi ga je osvojil na evropskem prvenstvu v Franciji. Kar pri sedanjem uspehu preseneča, je tudi način, kako so si Real, Barcelona in Atletico izborili mesto v finalu. Barcelona (pokal prvakov) je proti Gdteborgu najprej nadoknadila 3 gole zaostanka iz prve tekme, a zatem je bila hladnokrvnejša pri izvajanju enajstmetrovb. Vendar ne gre niti prezreti, da so imeli Švedi zvrhano mero smole, saj so zadeli drog in vratnico, Casarin pa jim je razveljavil gol, ki ga je prvi trenutek priznal.
V pokalu pokalnih prvakov je Atletico Madrid sicer v prvi tekmi doma zmagal s skromnim 1:0, zato pa se je izkazal na tujem, kjer je zahodnonem-ški Bayer Uerdingen odpravil s 3:2.
Skoraj bi rekli z »običajnim« podvigom na domačem igrišču je Real Madrid v pokalu UEFA proti Interju najprej izenačil izid iz Milana (3:1), v podaljških pa je dosegel še dva zadetka. Pekoč poraz pa ni edino, kar je Corsijevo moštvo utrpelo v Madridu: v dvomu je sedaj nastop Rum-meniggeja v zadnjih dveh prvenstvenih srečanjih s Comom in Sampdorio, za udarci bo moral počivati tudi Alto-helli, Ferri si je pretegnil mišico, Man-dorlini ima morda celo zlomljen prst na nogi. Zdravstveno stanje v ekipi je torej vse prej kot rožnato, in to prav v trenutku, ko bi Inter moral računati na vse razpoložljive sile, da se na lestvici prebije vsaj na mesto, ki bi mu prihodnje leto zagotavljalo nastop v pokalu UEFA, sicer bo letošnja sezona pravi polom.
Ob Špancih se gotovo vaseh jo tudi Romuni, saj je Steaua doslej prvo romunsko moštvo, ki se je prebilo v finale pokala prvakov, potem ko je premagalo nič manj kot belgijski An-derlecht.
V	pokalu pokalnih prvakov ima kijevski Dinamo po desetih letih znova priložnost, da osvoji končno zmago. Dinamo je namreč zmagal leta 1975. že tedaj pa je zanj igral Blohin.
V	pokalu UEFA se bo Real srečal s Kolnom, ki je proti Waregemu v prvi tekmi zanesljivo zmagal s 3:0, v povratni tekmi na tujem pa se je »zadovoljil« z neodločenim 3:3. Schumacher, Allofs, Littbarski bodo Špance skušah zaustaviti v dvojnem finalu in mu tako preprečiti, da drugič zaporedoma osvojijo prvo mesto.
Na koncu naj omenimo, da bo finale v pokalu prvakov 1. maja v Sevilli, v pokalu pokalnih prvakov 2. maja v Lyonu in v pokalu UEFA 30. aprila in 6. ah 8. maja.
TURIN — »Podoba, ki smo si jo ustvarih o nogometnem svetu, je vse kaj drugega kot spodbudna,« je včeraj izjavil namestnik državnega pravd-nika iz Turina Giuseppe Marabotto, potem ko je zaslišal namestnika trenerja Pro Vercellija Antonia Pigina ter trgovca Santa Moriggija. Tako sodni organi kot policija že govorijo o novih imenih, na katere naj bi se širila preiskava. Trgovec naj bi na primer s svojo izpovedjo še poslabšal položaj predsednika 'Vicenze, Daria Maraschina, in nasploh društva iz Ver neta. Zgleda, da je obstajal »načrt« za njegovo napredovanje v B ligo.
Glede Moriggija pravijo, da je bil strasten igralec, kar naj bi ga privedlo v krog črnih stav. Sam naj bi začel zbirati stave. Imel je stike s številnimi igralci, ki naj bi postali njegovi »klienti« in morda »sodelavci«. Veliko teh igralcev naj bi bilo stavljalo na tekme, o katerih so vedeh, kako se bodo končale, kar naj bi pridno izkoriščal tudi sam Meriggi. Govori se o zelo visokih vsotah: na neko tekmo naj bi stavili pol milijarde lir.
Vsekakor se preiskava ne bo tako kmalu končala. Namestnik državnega pravdnika namerava najprej zaslišati vse aretirance, zatem naj bi bili na vrsti tisti, katerim so poslali sodna obvestila in končno nekatere priče. Poleg tega morajo oceniti vse telefonske pogovore, ki so jih registrirah, kot tudi vse izjave.
Včeraj pa so pri Perugii morah celo poklicati varnostne sile, da so lahko opravih trening. Nekateri navijači so začeh žaliti igralce v zvezi z afero črnih stav, kar je vratarja Pazzagho tako razburilo, da se je spravil na nekega navijača. Da bi preprečih morebitne pretepe, so poklicali karabinjerje.
Evropski Totocalcio
KVOTE
13 (52 dobitnikov) 20.617.000 lir 12 (1221 dobitnikov) 878.000 lir
kratke domače vesti
Košarka: jutri v promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Brežani in Kontovelci na vse ali nič
Disciplinski ukrepi
RIM — Prvo tekmo play offa proti Silverstoneju bo Scavolini moral igrati na nevtralnem igrišču. Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze se je namreč odločila, da po izgredih na finalni tekmi med Simacom in Scavolinijem, kaznuje društvo iz Pesara s prepovedjo igranja enega srečanja na lastnem igrišču. Poleg tega mu je naložila dva milijona hr globe.
Toivonen v vodstvu
PORTO CERVO (Sassari) — Ob koncu druge etape avtomobilskega
(ne)športni močnik
Ravnodušnost
Letos je brez dvoma leto velikih dogodkov, čeprav je že res, da je prav vsako leto leto velikih dogodkov. Pa tudi leto obletnic in Haìleyevega kometa, ki pravijo, da prinaša nesrečo. To bo najbrž že res, saj se je Reagan spremenil v Ramba, dinar še naprej neustavljivo pada, pa tudi april nas obiskuje samo z dežnikom. A to so seveda majhne stvari, nesrečice, najhujše nesreče, ki vzdramijo pesimizem v vseh srcih so — športne.
In obletnice: koga brigajo Trubarjeva 400-letnica smrti, Gregorčičeva 80-letnica, Kosovelova 60-letnica... To so samo nadloge šolarjev, kulturnih delavcev in sploh »kulturnikov«. Pomembno je, da je letos svetovno prvenstvo v nogometu, za kar bodo mno -gi izkoristili celo dopust ali se podajali v službo krmežljavih oči. Kraljeval bo ekran, kraljevale bodo grozne diskusije, ki jih bomo najbrž tudi zalivali po barih in kavarnah, če se bo vino do takrat izčistilo...
In ker je že letos mundial, so hoteli to v italijanskih nogometnih krogih svojevrstno proslaviti: s še enim škandalom. To je argument, o katerem danes vse govori in dokazuje ravnodušnost ljudi do vsega, kar nas vrednega obdaja ali nas dejansko prizadeva. (Marij Čuk)
rallyja po Smaragdni obali, veljavnem za evropsko prvenstvo, je Toivonen z lancio solidno v vodstvu. Neuradna lestvica je naslednja: 1. Toivonen (lancia delta S4) 4.35’05”; 2. Zanussi (peugeot 205 turbo 16) po 10’17”; 3. Cerrato (lancia delta S4) po 10’51”; 4. Tabaton (lancia delta S4) po 16’26”;
Conti še ni okreval
RIM — Po včerajšnjem treningu je trener 'Rome Eriksson dal razumeti, da Contija na nedeljski tekmi proti Lecceju ne bo verjetno niti na klopi, kaj šele na igrišču. Po Erikssonovem mnenju Conti naj ne bi bil še pripravljen za igro.
Tudi Moser v Bassanu
BASSANO DEL GRAPPA (Vicenza) — Na šestdnevni kolesarski prireditvi na dirkališču v Bassanu del Grappa (12. - 17. juhja) bo nastopil tudi Francesco Moser.
Danes se pričnejo meddeželne kvalifikacije za nastop na absolutnem državnem prvenstvu mladinske kategorije. V štirih italijanskih mestih se bodo v treh dneh zbrah vsi najboljši juniorji in juniorke v državi, ki so izšh iz deželnih kvalifikacij.
V Senigalhi bo zastopanih pet ita-hjanskih dežel, med katerimi bo tudi Furlanija - Julijska krajina. V ostalih treh mestih pa bodo na vrsti ostale. V obalno mestece je optimistično razpoloženo odpotovalo tudi številno Krasovo zastopstvo in oči vseh so uprte v Tanjo Ukmar in Borisa Štoko, ki sta edina, ki lahko posežeta po vidnejših rezultatih, čeprav ne smemo pozabiti, da potujejo na državno prvenstvo le prvi štirje iz posameznih tekmovanj in je potemtakem njihova naloga izre-
Položaj v promocijskem prvenstvu je tik pred koncem (na sporedu bo zadnje kolo), še zapleten, vsaj za tiste ekipe, ki se še borijo za vstop v »play-off«. Na dnu naj bi bilo že vse odločeno, čeprav upajo Brežani še vedno na obstanek. V D ligi pa je Barcolana v preteklem kolu doma izgubila s Trevisom in se bo morala verjetno posloviti od četrto-Ugaškega prvenstva.
Miljski Inter je v preteklem kolu izkoristil zastoj Kontovela in premagal Ferroviario, tako da deh 4. mesto s Kontovelci. Frutetna pa jima sledi s točkama zaostanka. V zadnjem kolu se bosta v dolinski spoprijeli Breg Adriatherm in Inter Milje. Brežani so tega nasprotnika že premagali v prvem delu lige in ga lahko premagajo tudi sedaj.
dno težka, Že uvrstitev med prvo o-smerico bi pomenila za Krasova predstavnika izreden uspeh.
Danes se bo tekmovanje pričelo z ekipnim delom, v katerem bo Kras A zastopan s Tanjo Ukmar, Damjano Guštin in Alenko Obad. Jutri bodo na sporedu dvojice, kjer bodo za zeleno mizo stopili naslednji Krasovi pari: Štoka - Doljak (moške dvojice), Ukmar - Obad, Mosetti -Čok in Ravbar - Guštin (ženske vo-jice), ter Štoka - Ukmar, Legiša -Obad, Doljak - Guštin ter Štoka -Prosen (mežane dvojice). V sklepnem delu bodo med posamezniki v nedeljo nastopih Štoka med moškimi in kar šest Krasovih dekhe, in sicer: Tanja Ukmar, Alenka Obad, Damjana Guštin, Tanja Ravbar, Katja Čok in Monika Mosetti. (Z.S.)
Kontovel Electronic Shop bo tokrat nastopil na tujem, in sicer proti fcnetjeiuvrščenemu Libertasu, ki je uvrstitev v »play-off« dosegel že predčasno.
Bor Radenska bo igral v gosteh proti Ferroviariu, ki ima isto število točk in trenutno zavzema 7. mesto na lestvici. Kot vidimo, bo potrebno še počakati prav do zadnjega kola in mogoče še dlje zato, da bo slika povsem jasna. (Cancia)
NA GORIŠKEM
Promocijsko prvenstvo na Goriškem se je končalo prejšnji teden. Ostale pa so še na sporedu dve zaostali srečanji. Damovcd bodo v sredo, 23. t.m. igrali v Gradežu proti istoimenski ekipi v športni palači ob 19.30.
To srečanje bo v glavnem že odlo-
Mladinska prvenstva v nogometu se tudi na Goriškem nagibajo h koncu. Kar zadeva naše tri predstavnike, je treba povedati, da sta igra-h le postavi začetnikov Juventine in najmlajših Mladosti.
ZAČETNIKI
IZIDI 4. POVRATNEGA KOLA: San Lorenzo - Itala 0:1; Juventina - Mo-raro 1:0. Ostale tekme niso odigrali zaradi blatnih igrišč.
LESTVICA: Cormonese 28; Azzurra in Itala 24; Juventina in Medea 22; Lucinico 21; Pro Romans 15; Natisene 14; San Lorenzo 8; Moraro 7; Torriana 6; Poggio 3; Sanrocchese 2.
NAJMLAJŠI
IZIDI 10. POVRATNEGA KOLA: Aurisina - Begliano 1:0; San Canzian -Fogliano 0:1; Gradese - San Marco 1:2; Staranzano - Fossalon 2:1; Mla-
čalo, kdo bo zasedel končno drugo mesto, saj je prvo že oddano, in to povsem zasluženo ekipi POM iz Tržiča. Če bi domačini danes zmagali, bi dohiteh na skupni lestvici Ardito, ki trenutno zaseda sama 2. mesto. Če pa bi slavili domovci, bi dohiteli ekipo Corridonija, ki zaseda 7. mesto. Menimo pa, da bo naloga »belo-rdečih« res težka, saj igralci Gradeža so na domačih tleh še nepremagani.
(M. Čubej)
1. MOŠKA DIVIZIJA
V repenski telovadnici bodo jutri Igrah derbi Polet - Sokol, v katerem so domačini nesporni favoriti. V C skupini bodo Kontovelci spreje-h v goste Santos, borovci pa bodo na svojem terenu srečah Ferroviario. (Cancia)
dost - Pieris 1:1; San Polo - San Michele 0:5; Turriaco - Ronchi 0:0.
LESTVICA: San Michele 37; San Marco 35; Aurisina in Fogliano 31; Staranzano 24; Romana, Gradese in San Canzian 21; Ronchi 20; Pieris 19; Turriaco 17; Mladost in San Polo 14; Begliano 13; Fossalon 12.
CICIBANI
Zaradi slabega vremena so odigrali le srečanje, Turriaco - Ronchi, ki se je končalo v korist prvih kar z 11:0.
LESTVICA: Turriaco 18; Fincantie-ri 17; Staranzano in San Polo 16; Romana 10; Mladost 9; San Marco in Ronchi 3; Vermeghano 0.
Vstopnice za »mundial«
CIUDAD MEXICO — Vstopnice za nekatere stadione, kjer bodo tekme svetovnega nogometnega prvenstva v Mehiki, so že pošle,
Namizni tenis: na meddešelnih kvalifikacijah
Mladinski nogomet na Goriškem
Tudi Krasovo predstavništvo Igrali le Juventina in Mladost
V sredo na 16. rednem občnem zboru ŠD Breg pred lepim številom članov
Igor Cuk: »Večje ovrednotenje vloge sekcij in potreba po masovnosti«
Občni zbor ŠD Breg na dan TV-pre-nosa važne nogometne tekme je bil »hud izziv« članstvu, ki pa se je v zadovoljivem številu odzvalo klicu ter obiskalo občni zbor. Dokaj velika je bila tudi prisotnost mladih.
Preusčdnik društva Igor Čuk je v uvodu svojega poročila omenil težave, ki so botrovale zamudni izvedbi 16. rednega občnega zbora. V dveh letih hi pol je moral odbor premosti-titi organizacijske in finančne težave. Pri organizaciji so se tudi pri Bregu opredelili za večje ovrednotenje vloge sekcij in v ožji odbor vključili tudi načelnike sekcij.
»Akcija je skoraj popolnoma uspela,« je povedal Čuk, »saj so pri smučarski, rekreacijski, košarkarski in odbojkarski sekciji dobro izpeljali to nalogo. Pri nogometu obstajajo določene težave, kajti zaradi številne prisotnosti ekip v vseh kategorijah in specifičnosti problematike nastaja več problemov in zato si nihče ne mara prevzeti takega bremena.«
Glede delovanja odbora je čuk pristavil, da sta »... po prvem letu redne
in številčne prisotnosti odbornikov na sejah počasi upadli zanimanje in sodelovanje tudi v ožjem odboru.«
Predsednik Igor Čuk je v nadaljevanju svojega posega omenil potrebo, da se izboljšajo pogoji, v katerih društvo deluje, da bi si zagotovili masovnost in napredek. Podčrtal je vire dohodkov, med katerimi gre omeniti tiste iz sodelovanja pri organizaciji praznikov in mesečne samoprispevke športnikov. Kot napotek za nadaljnji razvoj Brega so bile navedene enotnost, priprava kadrov in jasnost pri finančnih razpoložljivostih.
Tajnik društva Boris Gombač je v svoje poročilo sklenil več drobnih podatkov. Med probleme sodi znatno nižje število članov (tudi podpornih), kar pa naj bi izhajalo tudi iz pomanjkljive obdelave teritorija. Znaki vitalnosti so v približno 300 aktivnih športnikih. Odbojka in košarka sta postali enakovredni (ali skoraj) nogometu.
Iz poročil načelnikov sekcij (Leo Koren za košarko, Boris Boneta za smučanje, Evgen Maver za odbojko in
Predsednik ŠD Breg Igor Čuk
Tatjana Turko za izvenšportne dejavnosti) so izšle zanimive ugotovitve. Pri košarki se je z uspehom izvedla poživitev mladinskega delovanja, pri odbojki pa je ob pretežno ženski dejavnosti po 15 letih začel delovati zametek moške. Smučanje velja kot važen element družabnosti. Za nogo-
met je Boris Gombač predstavil bližnji začetek nogometne šole pri Do-mju. Izbira Domja ni bila zgolj tehnična. V bolj decentraliziranem objektu izglodajo možnosti za delovanje na obrobnih krajih (Milje in tudi prva naselja tržaške občine) boljše. Za nogomet je posegel tudi Igor Čuk, ki je omenil rezultate načrtnega dela pri mladih in sedanjega zelo dobrega stanja ekipe, ki igra v 3. AL, kjer so igralci skoraj v celoti domačini.
Občinski odbornik Boris Mihalič je pozitivno ocenil številke, ki so prikazale delovanje ŠD Breg, in poudaril nujnost, da se v okviru celotne skupnosti rešujejo problemi, da bi ne bilo zapravljeno delo 20 let. Mihalič je tudi omenil izrabljenost športnega centra in potrebe po obnovitvenih delih, za katera bo treba upoštevati počasnost birokratskih postopkov.
Na občnem zboru so bili prisotni tudi predstavniki pohtičnih sil, ki delujejo med Slovenci (KPI, SSk in PSI) ter predstavniki KD Primorsko iz Mačkolj, Slovenec iz Boršta in Za-
brežea, V. Vodnik iz Doline, F. Prešeren iz Boljunca in Slavec iz 'Ric-manj. Vsi so prinesli želje in voščila za plodno delovanje.
V diskusiji je Marino Pečenik omenil potrebo, da se prodre tudi na-Kras, v Gročano, na Pesek in Drago, Miran Kuret je priporočal vpliv Brega, da se tudi v Trstu osnuje slovensko nogometno društvo. Drago Ota je poudaril potrebo po enotnosti politikov v reševanju problemov društva. Mario Rapotec je predlagal ponovno uvedbo otroške telovadbe in večjo prisotnost ŠD Breg na šolah.
ZSŠDI je predstavljal prof. Ivan Peterlin. Med drugim je pozitivno o-cenil uvedbo nogometne šole, kot sredstvo proti nakupovanju nedomačih i-gralcev in poživitev moške odbojke.
Izvoljeni, 53-članski odbor se bo sestal v naslednjih dneh, da bi izvolil predsednika in ožji odbor. Predviden je po izdelavi okvirnega delovnega načrta tudi sestanek z občinsko upravo.
BRUNO KRIŽMAN
V priredbi KD »Kras« Dol-Poljane
2. memorial R. Devetak
mladinska košarka - v središču pozornosti
Jadran Parco: vzroki slabših dosežkov
DOL - POLJANE — Štandrež bo o-tvoritvena tekma 2. memoriala »Ro-man Devetak«, ki se bo v organiza čiji KD »Kras« Dol - Poljane začel v nedeljo na nogometnem igrišču v Dolu. Na turnirju v malem nogometu bo kot lansko leto nastopalo osem e-kip, šest iz zamejstva, Dol - Polja-ne, Jamlje, Vrh, Sovodnje, Štandrež, in Števerjan, in dve iz Slovenije, Opa-tije_ Selo in Vojščica. Kot lani bodo moštva igrala z osmimi igralci (sedem + vratar) in tudi druga pravila so ostala nespremenjena. Tekme se bodo odvijale ob sobotah in nedeljah, oziroma po štiri srečanja na dan. furnir se bo zaključil v nedeljo, 4. maja Ekipe so bile z žrebanjem, ki je bilo v petek na seji, ki so jo organizatorji imeli s predstavniki moštev, razporejene v dve skupim po štiri. V prvi skupini so Dol - Poljane, Štan-
drež, Sovodnje in Opatje Selo. Drugo skupino sestavljajo Števerjan, Vojščica, Vrh in Jamlje. Po kvalifikacijskih srečanjih bodo prva štiri moštva, pr-vouvrščeni in drugouvrščeni vsake skupine, odigrala polfinlane tekme, zmagovalca se bosta pomerila za prvo mesto, ostali ekipi pa za tretje.
Sodeč po lanski izkušnji bi moral turnir tudi letos žeti precej navdušenja s strani nastopajočih moštev in uspeha glede prisotnosti občinstva na tekmah. Edini problemi bi lahko nastali zaradi hudomušnega deževnega vremena, tako da bi organizatorji morali spreminjati urnik tekem.
Na koncu omenimo še celoten spored tekem za nedeljo, 20. aprila, v Dolu. Ob 13.00 Dol - Poljane - Štandrež; ob 14.30 Opatje Selo - Sovodnje; ob 16.00 Števerjan - Vojščica; ob 17.30 Vrh - Jamlje. (zf)
Pred enim letom smo v tem času poročali o zmagovalni poti Jadrana Parco v deželnem kadetskem prvenstvu, ki so ga Rasenijevi varovanci sklenil z osvojitvijo naslova deželnega prvaka. Letos se Jadran Parco ne more postaviti s takšnimi, niti s podobnimi rezultati. Zakaj pa? Naša združena kadetska ekipa se je letos udeležila državnega kadetskega prvenstva, v katerem je konkurenca kakovostnejša, ostrejša, ekipe so tehnično, taktično in fizično popolnejše in že v teh podatkih tiči vzrok za del Jadranovih težav. Naša združena ekipa je od vseh nastopajočih tista z najmanjšo povprečno višino (približno 180 cm), to pa kar precej negativno vpliva na uspeh v igri, predvsem ko se srečuje še z nasprotniki, ki uvr-
ščajo znatno višje posameznike in celo dvometraše.
Drugi vzroki za slabše letošnje u-vrstitve jadranovcev so vezani na volumen in na gostoto treningov v letošnji sezoni. V primerjavi z lanskim prvenstvom so jadranovci prav količinsko vadili mnogo manj in to se je odražalo tudi v igri. Plavi pa so letos manj trenirali zaradi prostorske stiske v Borovem športnem centru in pomanjkanja drugih ustreznih telovadnic v neposredni bližini.
Moštvo je v začetku letošnje sezone izgubilo tri igralce, Davida Žet-ka, ki je prestopil k Poletu ter Fabrizia Korošca in Andreja Pierija, ki branita barve Bora Radenske. Odsotnost navedenih treh košarkarjev
je bila težko nadomestljiva, čeprav sta po drugi strani moštvo okrepila Marko Lokar in Gianfranco Carbonara. Marko Lokar pa je treniral in nastopal tudi s članskim moštvom, tako-da ni mogel vedno vaditi s svojimi sovrstniki in ni mogel doseči optimalne stopnje uigranosti v kadetskem moštvu.
Vse to je letos največ pestilo našo mladinsko združeno ekipo, ki je v drugi fazi lige osvojila le eno zmago in doživela poraz tudi proti precej slabšemu Staranzanu. Do konca povratnega dela druge faze manjkajo še tri kola. Naši pa se lahko še potegujejo za šesto mesto v skupini osmih ekip. V soboto bodo igrali doma prav proti Staranzanuu. (Cancia)
Odbojka: 1. moška divizija na Goriškem
Sočani utrjujejo vodstvo
Društveno tekmovanje 8D Mladina iz Križa
Na odlično pripravljeni progi v Sap-padi je bilo v nedeljo društveno tekmovanje športnega društva Mladina iz Križa, člani so se pomerili v veleslalomu, in sicer v devetih kategorijah. Ponovno so se izkazali člani meddruštvene združene tekmovalne ekipe. Vendar ne gre zanemariti tudi rezultatov ostalih.
Nagrajevanje je bilo v večernih lirah v domu A. Sirk. Pred tem se je predsednik društva E. Bogateč zahvalil prisotnim za udeležbo ter v imenu odbora pozdravil predstavnike SKS ter predstavnika SPDT P. Fachina.
Spregovoril je tudi vodja smučarskega odseka R. Šuber in med drugim povabil člane k aktivnejšemu sodelovanju. Dejal je, da bo treba resno pomisliti na naraščaj, mlade člane pa je povabil, da pristopijo k društvu, m da se bolje seznanijo z njegovim delovanjem.
Po nagrajevanju je bila zakuska, za katero so poskrbele pridne članice ter upravitelj bara.
Člani in prijatelji društva so se razšli z upanjem, da se prihodnje leto ponovno in še v večjem številu srečajo.
Na sliki: člani ŠD Mladina na društvenem tekmovanju v Sappadi.
konjske dirke - konjske dirke
danes igra za vas
Menimo, da bi lahko v Milanu prevladal Diceria (skupina 1), s čimer bi potrdil uspehe z zadnjih dirk. Od skupine 2 bi omenili hitrega Dajan-forteja, ki starta v ugodnem položaju. Kostantni Camperò je nosilec skupine X.
V	Montecatiniju je naš favorit potencialno res dober Basca (skupina X). V skupini 2 prednjači Bertrand, naše simpatije gredo tudi Dubrovniku, ki Pripada skupini X.
Kljub visoki startni številki in pe-nalizaciji bi se moral v Padovi uveljaviti Cedrinca (skupina 1). Gotovo se mu bo uspešno upiral Corbeil Torre iz iste skupine.
V	Trstu bi se moral uveljaviti De-dro CM, čeprav starta s št. 6. Od skupine X ima dobre možnosti tudi Anko-gel. Tudi Deyla (skupina 2) bi nas ne presenetil.
V	Rimu bo galop. Favoritov je dosti. Tvegamo napoved za Roma Ban-nerja (skupina
THdi v Firencah je na vrsti galop. Največ možnosti ima Yorkshaire Mo-
ores (skupina X). Od skupine 1 naj omenimo Dalanndala.
DIRKA TRIS
V Modeni je vpisanih 21 konj (tri vrste). V prvi vrsti omenimo za 40 metrov penaliziranega Keystone Satyr (št. 20), ki ga vozi Gerard Kruger. Drugi naj bi bil hitri Tacambaro (št. 3), tretji pa zanesljivi Artù (št. 16). Za sistemiste: Baschenis OM (št. 6), Corano OM (št. 7) in Bolide (št. 10).
totip
1.	— prvi	1	
	drugi	X	2
2.	— prvi	X	2
	drugi	X	
3.	— prvi	1	2
	drugi	1	
4.	— prvi	1	X
	drugi	X	2
5.	— prvi	1	2
	drugi	X	
6.	— prvi	X	
	drugi	1	2
Gabrijel Sedmak
V odbojkarskih pokrajinskih prvenstvih na Goriškem je treba v 1. moški diviziji beležiti ponovno zmago Soče Čerimpex, ki je tako še bolj utrdila prvo mesto na lestvici. Na žalost pa moramo zabeležiti prvi poraz Olynapie (I. ženska divizija), ki je zdrknila na 3. mesto.
I. MOŠKA DIVIZIJA
Izidi 13. kola: Intrepida - Olympia odg., Cassarurale - Caldini 1:3, Arredo - Soča 1:3, Julia - Adi Ronchi 0:3.
LESTVICA: Soča 24, Adi Ronchi 20, Arredo 16, Caldini 14, Julia 10, Olympia in Intrepida 8, Copriva 2, Cassarurale 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI 6. KOLA: Ldbertas - Soteco odg., Olympia - Lucinico 2:3, Arte Bianca - Farra 0:3, Grado - Capri-va 3:0.
LESTVICA: Arte Bianca in Lucinico 10, Olympia 8, Farra in Grado 4, Soteco in Capriva 0.
totocalcio
Atalanta - Torino	1	X
Bari - Avellino	1X2
Fiorentina - Udinese	1	X
Inter - Como (p.p)	1	X
Juventus - Milan	1
Napoli - S am pil ori a	1
Roma - Lecce (p.p.)	1
Verona - Pisa	1	X
Prato - Ancona	1X2
Rimini - Parma	2
Casertana - Salernitana	2
Massese - Lucchese	X
Macertese - Teramo	1
UNDER 16. MOŠKI
TORRIANA — VAL	1:2
(15:12, 12:15, 0:15)
VAL: Bensa, Gaeta, Gulin, Pete-jan, Vogrič, Zavadlav, Kuzmin, Makuc.
Igra je bila v začatku dokaj statična in pri gostih ni bilo opaziti prave zagrizenosti. Na srečo pa so se v drugem nizu opomogli, v odločilnem pa so povsem nadigrali nasprotnika. (A. Kuzmin)
IZIDI 10. KOLA: Val - Naš prapor 2:1, Ronchi - Julia 2:0.
IZIDI 11. KOLA: Grado - Ronchi 2:0, Tomana - Val 1:2.
LESTVICA: San Luigi 20, Ronchi in Grado 18, Val 12, Julia 10, Olympia 8, Naš prapor 6, Fincantieri 2.
UNDER 14 MOŠKI
SOČA SOBEMA — ACLI RONKE 3:0 (15:0, 15:6, 15:9)
SOČA: Čaudek, Černič, Milocco, Pisk, Klade, Monti Tommasi.
Mladi igralci Soče so brez večjih težav odpravili neizkušene odbojkarje iz Ronk, ki niso bili kos igri, ki so jo predvajali Sovodenjci.
(P. Černič)
Prijateljska tekma
SOČA SOBEMA — VAL	0:4
(3:15, 12:15, 10:15, 5:15)
VAL: Bensa, Gaeta, Gulin, Pete-jan, Vogrič, Zavadlav, Šturm, Kuzmin, Makuc, Volčič, Černič.
SOČA: čaudek, Milocco, Pisk, Kle-de, Muscai, Tomšič, Černič, Tomasi, Grilj, Monti.
V	prijateljski tekmi sta se srečali mladinski postavi Vala in Soče. Čeprav je bilo srečanje prijateljske narave, sta ekipi zaigrali dokaj odločno. Valovci so imeli rahlo premoč, ki se je poznala tudi v rezultatu. (A. Kuzmin)
NA TRŽAŠKEM UNDER 16 ŽENSKE
SLOGA A SKLAD MITJA ČUK — INTER	2:0 (15:4, 16:14)
SLOGA A SKLAD MITJA ČUK: Dmovšček, Guštin, Križmančič, Lupine, Maver, Milkovič, Miot, Sosič, Susič, Viđali.
V	predzadnjem kolu so slogašice sicer zmagale, vendar so se morale krepko potruditi preden so v drugem nizu strle odpor Interja in so tako tudi prvič v tem prvenstvu o-svojile set z minimalno razliko.
(Inka)
Gabrijel Sedmak (letnik 1962) je znano ime v domači atletiki in časovno zadnji predstavnik serije odličnih metalcev kopja, ki so izšli iz šole Bora. Na tekmovanjih v mladinskih kategorijah se je pred leti občasno uvrščal med najboljše v državi. Med člani pa je dosegel svojo najboljšo znamko — 58,44 m. Zaradi delovnih obveznosti se je v zadnjih sezonah njegova dejavnost nekoliko zmanjšala. Svojčas je pri kriški Mladini igral tudi namizni tenis. Prejšnji teden je Drago Antončič pravilno napovedal 7 izidov.
is planinskega sveta
Izvoljen nov odbor SPDT
Po petkovem 32. rednem občnem zboru SPDT je društvo na svoji prvi redni torkovi seji izvolilo svoj nov odbor. Potrjene so bile vse funkcije lanskega odbora, ki so torej sledeče: predsednik je Aleksander Sirk, podpredsednik Ugo Margon, tajnik Ervin Gombač, blagajnik žar-ko Vecchiett, odgovorna za predavateljsko sezono Marinka Pehot, odgovoren za tisk Dušan Jelinčič, odgovorni za izlete Zvezdan Babič, Mario Mili, in Zvonko Vidau, gospodar k rane Armani, v odboru pa so še Lojze Abram, Silvij Birsa, Stojan Glavina, Angelo Kermac in Vojko olavec.
V odbor so še kooptirani načelniki odsekov in sicer Igor Castellani (al-Pinizem)' Pavel Fachin (smučanje), t°]an Sancin (jamarstvo), Boris aoli in Luka Vuga (mladlina).
Ostalo delovanje SPDT
Predavateljska sezona SPDT se bo vadaljevala v sredo, 23. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv- Frančiška 20/2, nad.), ko bo
predavala odbornica društva prof. Marinka Pertot na temo »Kraška flora in vegetacija«. Predavanje, ki se bo pričelo ob 20.30, bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni! ■» * *
To soboto in nedeljo bo, kot je že večletna tradicija, odprta meja pri Botaču v Dolini Glinščice. SPDT vabi svoje člane in prijatelje na izlet v nedeljo, 20. t. m., po Dolini do Beke. Zbirališče ob 13.00 na Jezeru (San Lorenzo).
Alpinistični tečaj SPDT
V torek se je začel alpinistični tečaj SDPT. Vanj se je vpisalo 12 tečajnikov, v torek pa je načelnik odseka Igor Castellani predstavil delovanje odseka samega, medtem ko je vodja šole Ivo Kafol že orisal program tečaja ter govoril o alpinistični opremi. V nedeljo bo že prva praktična vaja v Glinščici. Praktični del tečaja se bo še enkrat nadaljeval v Glinščici, nakar se bo za naslednje tri vikende premaknil v bližnje gore. Predavanja pa bodo vsak petek v društvu.
Stene Slovenije
Cankarjeva založba ima pripravljeno in zbrano že vse gradivo za prvo edicijo »Stene Slovenije«, ki bo po vsebini sicer podobna vodnikom, bo pa vendar nekaj več. Mineta Miheliča in Rudija Zamana, ki sta jo pripravila s sodelavci, so pri izbiri smeri vodili tri kriteriji: estetsko načelo, regionalna zastopanost in zgodovinska osnova. Sicer pa precej pove že naslov Stene Slovenije — Sto izbranih plezalnih vzponov. (Ob natančnejšem pregledu vsebine pa je moč ugotoviti, da jih bo predstavljenih celo kako četrtino več).-
Anketa, ki je bila za slovenske alpinistične razmere zelo uspešna, je bila osnova za izbor, drugo pa so dodali še poznavalci. Kar 49 gora oz. sten je zajetih, vse od Pece in Raduhe ter vrste sten v Savinjskih in Kamniških Alpah do Osapske stene. Ne manjkajo pa seveda tudi »velike« stene, Travnik, Site, Ste na itd.
V knjigi bo tudi veliko fotografij
in pa seveda sheme za vse smeri, če upoštevamo še kvaliteto Miheličevega pisanja, potem je jasno, da bomo, morda že letos iz Cankarjeve založbe planinci dobili še eno izjemno delo. (dj)
SHINKAI KARATE KLUB
obvešča člane in zainteresirane, da v soboto', 19. t. m., organizira izlet z osebnimi prevoznimi sredstvi v Palaverde v Treviso, kjer bo ob 20.30 tradicionalni prikaz orientalskih veščin. Odhod bo ob 18.30 izpred spomenika v Zgoniku. Za informacije tel. na št. 227-342.
ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 21. t.m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 seja nogometne komisije. Dnevni red: 2. nogometni turnir za osnovnošolce in nižje srednješolce.
Nov sedež
CONI v Trstu
Pokrajinski odbor CONI v Trstu se bo z 21. aprilom preselil v nov sedež, ki bo odslej v Ulici Fabio Severo 14. Nova telefonska številka je: (040) 64956.
MEBLO
sporoča, da bo odhod avtobusa za jutrišnje letošnje zadnje gostovanje združene odbojkarske ekipe Meblo v Padovi ob 16. uri s Trga Oberdan. Avtobus se bo kot ponavadi okrog 16.36 ustavil v Sesljanu.
ŠD PRIMOREC
vabi na občni zbor, Id bo danes, 18. t. m., ob 20.30 v prostorih Ljudskega doma v Trebčah. Dnevni red: pozdravi, poročila, diskusija, razrešnica, volitve in razno.
TPK SIRENA
naproša člane, naj poravnajo čimprej članarino. Tajništvo deluje vsako soboto od 17. do 18. ure ter vsak ponedeljek od 19. do 21. ure (tel. 040/422696).
obvestila
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1.modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi- 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ui. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	zn
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
18. aprila 1986
»Srečen sem kot igralec«
WASHINGTON — Enainšest-desetletnemu ameriškemu igralcu Jacku Lemmonu, nepozabnemu protagonistu v tolikih uspešnih filmih, med katerimi naj omenimo Nekaterim je všeč toplo, Prva stran, Kako ubiti vašo ženo, je za njegovo dolgoletno uspešno umetniško udejstvovanje ameriški kongres podelil nagrado Congres-sional arts causus.
Ko ga je republikanski kandidat Tom Downey vprašal, če bo, kot Reagan in Eastwood, obrnil hrbet umetnosti in se lotil politike, je Lemmon odgovoril: »Nimam teh ambicij, ker sem srečen kot igralec.«
Sondi SZ v vsemirju
MOSKVA — Sovjetski sondi Vega 1 in Vega 2, ki sta sb 6. in 9. marca »srečali« s Halleyevim kometom, uspešno nadaljujeta poverjeno jima raziskovalno misijo v vsemirju. Zdaj sta medsebojno oddaljeni nekaj več kot 25 milijonov kilometrov, od Zemlje pa 93 oziroma 181 milijonov kilometrov in letita okoli Sonca. Vse naprave in aparati na sondah delujejo brezhibno, to velja tudi za televizijske in optično—elektronske aparature. Vega 1 in Vega 2 sta pred nekaj dnevi oddajali na Zemljo posnetke Jupitra pa še vrsto drugih podatkov, ki bodo sovjetskim strokovnjakom veliko koristili pri raziskovanju planetnega sistema.
• NEW YORK — Na tisoče turistov je prisostvovalo ustoličenju novega župana v Carmelu, Ulmskega igralca Clinta Eastwooda. Ni bilo drugače, kot da je župan prisegel na trgu, čeprav je želel ta obred oporaviti zasebno in v skladu s tradicijo. Kljub slabemu vremenu (deževalo je kot iz škafa), je množica napol-mnila trg.
Popularni igralec, ki ima 55 let, bo za opravljanje svoje nove dolžnosti prejel mesečni honorar 220 dolarjev. Med volilno kampanjo je obljubil, da bo omejil svojo kinematografsko dejavnost in se posvetil razvoju svojega kraja.
»Nimam namena čakati turiste na trgu in se jim nasmihati,« je izjavil igralec. To puščico je novi Župan očitno naslovil na turistične agencije, ki že prirejajo turistična potovanja v Carnei, da bi ljudem razkazovale to svojevrstno čudo Amerike.
Med Bangladešem in arabskimi državami
Trgovina z belim blagom
NEW DELHI — Trgovci z belim blagom tihotapijo dekleta iz Bangladeša v Indijo, od tam pa jih prodajajo dalje, povečini v arabske države kot sužnje ali kot konkubine. To srednjeveško trgovino so obtožile nekatere žrtve in indijske humanitarne organizacije. Voditelj indijske študentovske organizacije Dhirendra Pratap je povedal, da so marca iztrgali iz rok trgovcev neko deklicó.Pakistanski agenti, je povedala deklica, so ji rekli, da jo bodo prodali in izročili novemu gospodarju. Cena se ponavadi suče okoli 700.000 lir, če je lepa , pa je še enkrat večja.
Dekletom ponavadi obljubljajo zaposlitev ali poroko. Ilegalno jih pripeljejo v Indijo. Ko trgovci dobijo ponudbo, jo preučijo in se posvetujejo s kolegi iz Bangladeša. Policija v tej državi zanika ta pojav. Njihov glasnik je rekel, da so nekaj slišali o tem in da so indijske oblasti vprašali, naj jim pošljejo seznam teh domnevnih emigrantk,a vendar jim doslej še niso odgovorili.»Morda je kakšen primer podaljšanega ilegalnega bivanja v Indiji,«je izjavil.
Patrap dodaja, da so v zadnjih dveh mesecih v suženjstvo prodali tri dekleta. Ce jih trenutno ni na trgu in kakšen bogat trgovec hoče lepo dekle, ga grejo iskat v javno hišo, saj so javne hiše v Indiji polne tega blaga. Sodijo, da jih je okoli enega milijona.
Kako zagotoviti prijateljske in mirne odnose
»Samozvani« odposlanci v medarabski diplomaciji
To vlogo ponavadi opravljajo časnikarji
KAIRO — Na Bližnjem vzhodu se je v zadnjem času ustalila praksa, da posamezniki prevzemajo vlogo odposlancev. S takšnim naslovom najpogosteje odhajajo na mirovna potovanja. Povsod jih je veliko, v Kairu, Kartumu, Amanu, Tel Avivu, Riadu in Bagdadu. Večinoma imajo takšne misije mirovne naloge, vendar jih dosledno spremljajo sumi. Včasih režimi preko takšnih odposlanikov sporočajo drugi strani določene signale, zagotovo pa tega ne priznajo. Primerov je na pretek. Najnovejša dva dovolj zgovorno ilustrirata vlogo teh svobodnih strelcev.«
Prvi primer je iz izraelske prakse. Znani izraelski časnikar Uri Anveri, sicer urednik tednika HAOLAM HAZEH, je istočasno razjezil Tel Aviv in Aman. Ta časnikar je pred kratkim odpotoval v Jordanijo, česar po izraelskih in jordanskih zakonih ne bi mogel storiti. Kljub temu je prišel v Jordanijo in je tam ostal cel teden. Ob povratku je opisal to potovanje. Tako je javnost izvedela, da se je srečal z jordanskimi in palestinskimi uradnimi predstavniki.
Njegove članke so zavrnili tako v Tel Avivu kot v Amanu.Kolegi iz drugih listov so ga napadli , ker je storil korak, za katerega pa ni imel pooblastil. On se je branil, rekoč, da mu je potovanje v Aman dovolil predsednik Perez. Iz Amana pa so sporočili, da ni bil pri njih noben izraelski časnikar.Dejansko ima Anveri dva potna lista, izraelskega in zahodnonemškega, takrat pa je za Jordance bil zahodnonemški državljan.
Vihar se je nekoliko polegel in težko je verjeti, da bi se Anveri ponovno odločil za takšno potovanje. Kot sam pravi, je imel najboljše namere, sedaj pa ga obtožujejo tako Izraelci kot Jordanci.
Drugi primer se nanaša na egipčansko—libijske odnose. Vsi vedo, da ti odnosi niso dobri. V Kairu pogostoma poudarjajo, da »Egipt goji globoke prijateljske in bratske odnose do libijskega ljudstva, težave pa nastajajo samo zaradi režima v Tripolisu.« In prav v tako težkih odnosih z režimom je voditelj egiptovske opozicijske delavske socialistične stranke Ibrahim Shukiri odšel prejšnji teden v Tripolis k polkovniku Gadafiju osebno izkazat podporo v sporu z ZDA.
Ob povratku v domovino so Shukrija pričakali z nožem. Glavni urednik tednika MAIO, glasila vodilne narodno—demokratske stranke, je nanj streljal z vsem orožjem.
»Kdo je dal pravico voditelju neke opozicijske stranke, ki v egiptovskem parlamentu nima niti enega svojega predstavnika, da govori v imenu 50 milijonov Egipčanov,« se je vprašal urednik tednika.
Dnevnik z največjo naklado AL AKHBAR je bil še odločnejši: »Čestitamo!,« se je glasil dokaj zbadljiv naslov polemičnega članka o Shukrijevem obisku Libije. »Gospod Shukri se je vrgel pred Gadafijeve noge, pa čeprav je dobro vedel, da libijski voditelj sploh ne goji simpatij do Egipta.«
Tako kot Uri Anveri se tudi Shukri brani s tem, da ni storil nič slabega,saj je bil obisk v funkciji zbliževanja Egipa in Libije. Toda na to malokdo pomisli. Vsebina je v njegovi misiji, za katero predhodno ni dobil dovoljenja. Očitno se nekoliko izplača biti svobodni strelec.
À
Električni grelniki vode Gorenje Tiki
Jože Trobec
58.