Bosenski grobovi.
Spisal S. Rut ar.
ajvečja starinska zanimljivost Nove Avstrije so velikanski ka-meniti grobovi nekdanjih slovanskih knezov in bogatašev Bosne, Hercegovine in srednje Dalmacije. Čeravno je o teh grobih N e dic že 1. 1857. pisal v „Arkiv za povjestnicu jugoslavensku", vencler se je začel učeni svet še le zadnja leta, zlasti po okupaciji, natančneje pečati s temi prezanimljivimi starinami, katere zdaj od dne do dne vzbujajo večjo pozornost vsega učenega sveta. Lanskega leta je opisal hercegovinske grobove Moric Ho er ne s (Sitzungsberichte der k. k. Akademie der Wissenschaften, Bd. XCVIT. Hft. 2.) in profesor Luka Zore raztolmačil je in s slikami pojasnil j eden grob nahajajoč se v Konavlji blizu Dubrovnika v programu dobrovniške gimnazije 1. 1881.
Omenjeni grobovi so videti tako starinski in tako primitivni, da so jih bili nekateri za prazgodovinske razglasili. Drugi so mislili, da so to ostanki iztočnogotske vlade v Iliriku (Blau, Keisen in Bosnien und Herzegovina pg. 25.). Ali ni sumnje, da so to čisto slovanski spomeniki, ker se nahajajo na mnogih nadpisi v slovanskem jeziku z neko posebno glagolieo pisani. Vender še niso našli ključa, da bi mogli te nadpise popolnoma raztolmačiti.
Bosenski grobovi raztreseni so v veliki množini po vseh treh zgoraj omenjenih pokrajinah. Najnavadnejši se nahajajo na malih vi-sočinab, na širokih holmih, časi jih je do 300 skupaj na jednem mestu. Jedenkrat leže v dolgih vrstah drug pri drugem, zlasti ob cestah in potih: drugikrat pa kupoma in neredno tu pa tam raztreseni. Nekateri stoje na površji zemlje, drugi na pol ali celo v zemljo udrti in tretji s travo, mahom in grmovjem prerasteni. Mnogi so nagneni ali pa popolnoma prevrneni in odkriti.
Oblika teh grobov je kakor navadnih sarkofagov s strehi podobnim pokrovom, le da so bolj velikanski. Na mnogih se ne more zaslediti nikaka skulptura, nikak nadpis, morda sta dež in zrak vsak sled   zbrisala.    Na drugih pa se nahajajo ob straneh in na pokrovu
726                                              —b— : Zakaj.
razni nadpisi ter slike ljuclij, živalij, mečev, zvezd in meseca, ter grbov (tudi udov kraljevske rodobine). Slike predstavljajo navadno igro „Kolo" na čast mrtvemu, plakajoče žene, lovske prizore, ali sploh.posle, s katerimi se je umrši najrajši pečal.
Čeravno te slike, kakor tudi sploh vsa skulptura bosenskih grobov niso Bog zna kako umetne, vender pričajo, da so se tudi Slovani v teh umetnostih že v starih časih poskušali in da bode moral učeni svet med druge skulpture uvrstiti tudi slovansko. Iz prvih stoletij krščanstva nahaja se po Dalmaciji, Hercegovini in Bosni mnogo poznorimskih grobov. Oblike teh grobov posnemali so v VI. in VIL stoletji doseljeni Slovani in stvarili posebno vrsto grobnih spomenikov, katerim se težko kje nahaja prilike.
Ali kakor je težko brati nadpise na bosenskih grobovih, tako težko je tudi raztolmačiti slike na njih, ker jih je čas zelo pokvaril in zbrisal. Tu čaka slovanskih starinoslovcev še velika naloga. Tudi ni mogoče natančneje zaznamenovati, iz katerega stoletja izvirajo ti grobovi. Izvestno je le, da so jih dali napraviti zase plemiči in oblastniki, ki so zapovedovali nižjemu ljudstvu. Zato pa so dali na grob zapisati, da bodi proklet vsak drugi, katerega bi položili v njih grob, izimši ude njih rodbine („proklet tko če tudjin leči, veče njegovo pleme").
aj?
Pač bila sem srečna, pač bila krasna, Ljubila goreče in zvesto njega, Ki zdaj me smejoč je ostavil. Odšle pa venela ko rožica bom In glasno plakata nbožica bom In nihče ne bo me ozdravil!
Oh mož ti nezvesti, zakaj si nekdaj
Prinesel na ustnih vabljivi smehljaj,
Zakaj si sladko mi govoril?
Zakaj me z ljubeznijo dičil si ti
In srečo potem vso uničil si ti,
Zakaj si radost mi umoril? . . .
—b—
Zak
fam gori na hribu zagledam drevo, ' Drevo oh! otožno in šibko mlado Brez krepke in trdne podpore! In ko ga s solzami mladenka motrim, In bitje primerjam ostavljeno ž njim — Nihče me tešiti ne more!
Slovenski glasnik.
769
do besede preložena iz hrvatskega, kjer jo je napisal odlični hrvatski pisatelj Janko J ur ko vi c podnaslovom ,,Ima i tomu lieka". (Janka Jurkoviča sabrane pripoviesti I. svezak. 1880. str. 63 —97. Izdala Matica Hrvatska.) Pač bi se bilo spodobilo, da bi bil E. Jurjev povedal, odkod je vzel povest.              G. V. K.
„Bosenski grobovi." Ko je bil članek pod tem naslovom v denašnjem listu že natisnen, poslal nam je g. prof. Butar še ta dostavek: Dr. Hoernes je tudi v letošnjem zvezku akademijskih „Sitzungsberichte" (Band 99, Heft 2, pg. 799—946) nadaljeval opisovanje slovanskih grobnih spomenikov po Bosni in Hercegovini. Tu se nahajajo popisani, in deloma tudi narisani taki spomeniki, ki ležijo po mejnih okrajih proti Orni Gori in proti Novemu Pazaru; dalje po okolici sarajevski, travniški in livanjski. Svojemu popisu je pridejal tudi nova pojasnila o rimskih cestah in postajali po Bosni in Hercegovini ter skušal pobiti mnenja prof. T o m as c lika razvita v spisu: „Die vorslavische Topographie der Bosna, Hercegovina, Crnagora und der angrenzenden Gebiete" (Mittheilungen der k. k. geograph. Gesellschaft 1880). — Za razlago brezštevilnih spomenikov in na njih udolbenih podob pa Hoernes ni nič novega priobčil. Samo to poudarja, da so spomeniki tako ogromni in na takih mestih postavljeni, kjer daleč [na okolo ni sličnega kamenja. Iz tega sklepa, da je moralo imeti mnogo večje moči in sposobnosti prvotno, nepokvarjeno pleme, nego denašnji prebivalci Bosne in Hercegovine.
Dalmatinova biblija. Jeden izvod te prekrasne 1. 1584. v Vitenbergu natančne knjige slovenske hrani g. Peter Buchner, knjigar v Furstenfeldu na Štajerskem. Iz knjige je iztrganih nekoliko listov, a sicer je lepo in solidno vezana v usnje. Arhivar Zahn v Gradci cenil je knjigo na 30 gld. G. Buchner išče kupca zanimljivi knjigi.
Preširen v furlanščini. H. Pennove ,,Dichterstimmen aus Oesterreich-Ungarn" priobčujejo v svoji 8. št. 1. 1877., str. 94. Preširnov sonet ,,Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi" v nemškem Pennovem in v furlanskem prevodu. Zadnji slove tako:
Una preson la vita, il timp un boja, Fedei compagns i displases, la noja; Travais di. ogni sorta, sinipri a flane, II pentiinent un sbirro, mai plui stane.
Spessea duncia, muart desiderada; Tu ses la elaf, la puarta, ses la strada. Che fur dai patimenz fin la nus mena, Dula che si distruzz ogni ciadena;
Dula che il fier nimi mai plui no riva, Dula che ogni so dituart nus sehiva, Dula che 1'on a liberassi va;
Cula nel dormitori della tomba,
In eni riposera, ondc la tromba
Dei guais umans no lu spaventera.
Ta furlanski prevod je preskrbel g. Fr. Zakrajšek v Gorici.
49