GEOGRAFSKI OBZORNIK je Šentvid pod mentorstvom Alenke Dragoš in dr. Luč- ke Kojfež, ter naloga Vpliv daljinskega ogrevanja na onesnaženost zraka v Ljubljani med letoma 1980 in 1994, ki jo je izdelal Miha Jaramaz s Srednje vzgo- jiteljske šole in gimnazije Ljubljana pod mentorstvom Draga Radomana in Boštjana Paradiža. Za najbolj- šo raziskovalno nalogo pa je komisija razglasila na- logo z naslovom Zasipavanje Krnskega jezera, ki sta jo izdelala Matija Klanjšček in Jernej Pavlin z Gim- nazije Tolmin pod mentorstvom Igorja Drnovška. Komisija je vse tri naloge nagradila z možnostjo objave v Geografskem obzorniku, ki jo prispeva Zve- za geografskih društev Slovenije, in z nagradno ekskur- zijo po Sloveniji, ki jo prispeva Ljubljansko geograf- sko društvo. Vsi sodelujoči mladi raziskovalci so bili obdarovani s knjigo dr. Dušana Pluta Brez izhoda? Sve- tovni okoljski procesi, ki je prva v novoustanovljeni knjiž- ni zbirki Geografija, in z več izvodi geografskih revij. Za konec še enkrat čestitamo vsem mladim razi- skovalcem in njihovim mentorjem. PROF. FRANC MARIC - SEDEMDESETLETNIK Milan Natek V začetku letošnjega leta je praznoval svoj živ- ljenjski in delovni jubilej naš priznani in uveljavljeni ter povsod spoštovani kolega, prof. Franc Marič, dol- goletni srednješolski učitelj in inšpektor oziroma sve- tovalec za geografijo in zgodovino na območju ma- riborske enote Zavoda SRS za šolstvo in nesebični društveni delavec v Mariboru. Rodil se je 1. januarja leta 1925 v Puconcih, na skrajnem severnem obrobju Ravenskega, kjer preha- ja v gričevnato Goričko. Gimnazijo z maturo je opra- vil v Murski Soboti leta 1944. V jeseni naslednjega leta je vpisal študij geografije in zgodovine na ljub- ljanski univerzi, ki ga je uspešno končal z diplomo leta 1949. Najprej se je zaposlil na Srednji kmetij- ski šoli v Mariboru, kjer je poučeval do leta 1969, ko je postal inšpektor oziroma svetovalec za geogra- fijo in zgodovino na mariborski enoti Zavoda SRS za šolstvo. To delo je uspešno in v splošno zadovolj- stvo vseh opravljal do sredine leta 1988, ko je od- šel v zaslužen pokoj. Maričevo delo je bilo izredno raznoliko in nad- vse uspešno. S predano ljubeznijo in zavzetostjo je spremljal razvoj obeh strok. Njihove temeljne novo- sti in vsa nova spoznanja je nazorno in z njemu last- no in privlačno človeško toplino posredoval učencem in dijakom ter svojim kolegom, s katerimi se je sre- čeval ob pogostih obiskih na šolah, seminarjih in na drugih oblikah permanentnega strokovnega izpopol- njevanja. Bil je eden izmed tistih svetovalcev, ki so bili tesno in neposredno povezani s specialnimi di- daktiki mariborske Pedagoške akademije. Vedno in povsod se je zavzemal za napredek in uveljavitev ter utrditev stroke v učnih programih in načrtih. V se- demdesetih letih je bil dejaven član slovenske razis- kovalne skupine, ki je delala na prenovi, posodobi- tvi in sploh na modernizaciji zemljepisnega pouka. Iz tega obdobja je nekaj strokovnih člankov, ki so ob- javljeni v Geografskem obzorniku, in več elabora- tov; nekatere je izdelal skupaj s prof. Ludvikom Ola- som. Prav tako je v soavtorstvu z njim napisal učbe- nik »Zemljepis za sedmi razred osnovne šole«, ki je izšel pri Mladinski knjigi kar sedemkrat v zadnjih de- setih letih. Skupaj z L. Olasom je pripravil še Didak- tični komplet za zemljepis v 7. razredu in zbirko 1 80 diapozitivov in 36 prosojnic z ustreznimi me- todičnimi navodili. Dve desetletji je sodeloval v komisijah za strokov- ne izpite, in čestokrat jim je tudi predsedoval. Tudi pri tem delu je bil strokovno zavzet in predan, vesten, objektiven, pošten in človeško plemenit. S temi vrli- nami, s katerimi je nenavadno bogato obdarjen, je povezoval in navduševal svoje učence in dijake ka- kor tudi kolege. Eni in drugi soglašajo s spoznanjem, da je prof. F. Marič izjemno pošten in plemenit člo- vek. Prof. F. Marič pa se ni razdajal samo na strokov- nem področju, kar je bilo povezano s službenimi ob- veznostmi in dolžnostmi, temveč je bil opazno deja- ven in prizadeven še na drugih področjih. Dolga de- setletja je bil v upravnem odboru mariborske podruž- nice Geografskega društva Slovenije (danes Geograf- sko društvo Maribor). Srečevali smo ga skoraj v vseh organizacijskih in pripravljalnih odborih prireditev, ki so jih prirejali mariborski geografi bodisi za vse- slovenska, jugoslovanska ali mednarodna znanstve- no-strokovna srečanja. In takih prireditev v Maribo- ru oziroma v Severovzhodni Sloveniji res ni malo. Prav tako ne moremo prezreti Maričevega aktiv- nega delovanja v planinski organizaciji. S prihodom na univerzitetni študij v Ljubljano se je včlanil v pla- ninsko društvo. Čeprav rojen Prekmurec, z obrobja Panonskega nižavja, je vzljubil gore in planinski svet. Slovenske gore je prepotoval po dolgem in počez in tako neposredno spoznaval in z melanholično panon- sko dušo vsrkaval njihove enkratne in neponovljive 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK lepote. Sam ali skupaj z družino je prepešačil naše številne planinske krožne poti (transverzale). Skozi dolga leta je bil dejaven v odborih mariborskega pla- ninskega društva in nekaj časa tudi njegov predsed- nik. Njegova zavzetost za raznovrstne dejavnosti ni ostala brez odziva v javnosti. Za svoje delo je do- bil mnoga strokovna in družbena priznanja. Le- ta 1976 mu je Geografsko društvo Slovenije pode- lilo Pohvalo in dobil je državno odlikovanje Red de- la s srebrnim vencem, v kasnejših letih pa še prizna- nje Zavoda SRS za šolstvo, in sicer za uspešno in zav- zeto svetovalsko delo na področju geografije in zgo- dovine. Ob stoletnici slovenskega kmetijskega šol- stva je prejel posebno priznanje. Za delo v planin- stvu je leta 1967 prejel srebrni in leta 1974 zlati čast- ni znak Planinske zveze Slovenije, leta 1982 pa je postal častni član Planinskega društva Maribor - ma- tica. Ob tem »okroglem« življenjskem jubileju se tudi slovenski geografi zahvaljujemo prof. F. Mariču za njegov bogat prispevek, ki ga je vložil v vzgojo in izobraževanje našega mladega roda. Obenem mu želimo, da bi še tudi v prihodnje spremljal in s svo- jimi bogatimi izkušnjami pomagal usmerjati in boga- titi vsa nova prizadevanja za kakovosten dvig in raz- cvet šolske geografije na Slovenskem. VODE V SLOVENIJI Anton Gosar Prispevek k razumevanju planetarne obnove je razmišljanja ob izidu knjige Vode v Sloveniji avtor- jev Matevža Lenarčiča in dr. Dušana Pluta, ki jo je izdalo podjete EPSI. Po prvem pregledu slikovno in vsebinsko boga- te monografije o vodah na Slovenskem se zdi, da so tri prvine knjige še posebej izstopajoče: • grafično in uredniško oblikovanje, • umetniška vrednost slikovnega gradiva in • bogata, ponekod celo enciklopedična informativ- nost spremnega besedila. Urednik Vojko Strahovnik je vedel in znal pove- zati izrazno moč slike z besedilom, ki mu ga je av- tor dostavil. Ne glede na vsebino teksta, povsod je vedel umestiti pravo prvino elementa vode oziroma prikazati ustrezno pokrajinsko podobo ob njem. Mla- da oblikovalka Ivanka Kadivec, ob tem bi opozoril na stran 205, je inovativno uporabila vedenja o so- sledju barv, velikosti in vsebini slik, napisov in gra- fičnih prilog. Ob strani ji je stala Jerneja Fridl z Geo- grafskega inštituta ZRC SAZU, ki je izdelala zemlje- vid, in ilustrator Jaka Modic. Vsem, ki se bodo nav- dušili nad fotografijami in tekstom ter se bodo žele- li sami preizkusiti, je na strani 202 in 203 v pomoč kartografska priloga z oznako krajev oziroma podob. Tej so dodani še kratki opisi slik v angleškem in slo- venskem jeziku. Ne gre namreč prezreti, da so pov- zetki prevedeni v odlično angleščino, kar je bila do- slej redkost naših strokovnih publikacij, in da gre zah- vala za to domačinki Mojci Soštarko ter t. i. »native speaker-ju« lanu Wraightu. Prevode je v enako od- lično nemščino prispeval Wolfgang Zitta. Splošno znano je, da profesionalni fotografi ra- di ščejo motive, v katerih je voda eden od elemen- tov kompozicije. Voda in odboj svetlobe v njej po- pestrijo sliko! Nedvomno velja to tudi za to knjigo. A v njej je še nekaj več! Ne, ne mislim na vse mož- ne oblike agregatnega stanja H20, ki poteka vzpo- redno s spremnim besedilom. Ne. Mislim predvsem na številne barvne odtenke vode, ki jo ima voda na fotografijah v knjigi. Voda je tu rdeča ali vijoličasta, a je tudi rumena in oranžna. Dejali bi, da se v njej odseva svet. Da: voda je zrcalo sveta! V dobesed- nem in prenesenem pomenu besede. Posebno sem navdušen nad sliko na strani 33, ki prikazuje, kako se vodna kapljica razprši na podzemnem stalagmi- tu. Slika je tako ostra, da smo kar razočarani, ko ne vidimo še minerala, ki se je na kamnu odložil. A, saj vemo: kapljic mora biti milijon in več, da v 20 letih spoznamo spremembo v višini kapnika za 1 milimeter. Za vso umetnost in znanost v in na fotografijah je bil odgovoren njih avtor, fotograf Matevž Lenarčič. In sedaj še k avtorju besedila. Prispevek Dušana Pluta je lahko ocenjen le z oceno: izjemno. Proble- ma voda se avtor besedila loteva iz planetarnega in kozmičnega vidika. Piše: »verjetno je Zemlja edini planet z vodo v našem osončju«. Pomenu vodnega krogotoka in samoobnove tega naravnega vira pos- veča v nadpovprečno veliko prostora. Avtor želi, da bi se bralec zavedal, da je ta prvina ena izmed naj- bolj dragocenih, ki jo ima človeštvo. V namočeni Slo- veniji temu argumentu v preteklosti nismo pretirano verjeli. Onesnaženja, od Dravskega polja do Ljub- ljanice, so v ljudeh, ne le strokovnjakih, vsaj deloma vzbudili topogledno skrb. V nadaljevanju avtor siste- matično in enciklopedično obdela slovenske vodne posebnosti: od podzemnih tokov ter nadzemnih sla- pov, rek, močvirij in jezer do morja. Avtor opušča pre- 28