Tecaj LUI. Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 20. septembra 1895. i pwwwl.....Poiitïàki'"oddeïekr'1'^»l | Badenijevo ministerstvo. Minoli teden je bil pripeljal se grof Badeni na Dunaj, kjer mu je cesar dal nalog sestaviti novo vlado. Kakor se kaže, je Badeni že dobil nove ministre in zato ni imel nobene posebne težave. Pot na Dunaj je pa grofa Badenija vabila preko Prage, kjer je posvetoval se s češkim namestnikom Thunom. Govori se, da se novi ministerski predsednik in pa češki namestnik vjemata v vseh važnejših političnih vprašanjih. Nobenega prijatelja svobodě pač ne more veseliti, da je grof Badeni baš k Thunu šel po svete. Thun je konservativen plemenitaš, kateri se domišlja, da je le plemstvo poklicano za politične vodje, narod pa nima ničesa govoriti. Kdor nima kacega plemenitega pridevka, pri njem še prav za prav člověk ni. Pod Thunovim vladanjem so se razmere na Češkem neznansko pooštrile in prišlo je do izjemnega stanja. Z zanesljivostjo lahko rečemo, da bi razmere na Češkem se daleč ne bile tako pooštrile, da se general baron Kraus ni zaměnil z grofom Thunom. Češki namestnik grof Thun je vse svoje moči posvětil temu, da bi uničil Mladočehe. Vspeha pač poseb-nega ni imel. Mladočeška stranka je sedaj mogočneja, nego je bila kedaj. Izjemno stanje jej ni dosti škodovalo. Mi ne odobrujemo povse mladočeške politike, a politično umno pa ni, če grof Thun porablja vse svoje sile proti stranki, katera ima zaupanje naprednega naroda češkega. Čudimo se mi pač grofu Badeniju ne, da si je grofa Thuna izbral za svetovalca. On je po jednakem receptu vladal v Galiciji, kakor Thun v Pragi, in sicer še z večjim vspehom. V Galiciji se pod Badenijem ni mogla pospeti nobena svobodoljubnejša stranka, vso politično moč ima v rokah poljska šlahta, ki tudi ničesa ne stori za nižje prebivalstvo. 0 kaki svobodni volitvi v Galiciji dosedaj ni bilo govora. Nedavno se je pripetilo, da v Galiciji kandidatov kmetske stranke še na sklicane volilne shode niso pustili politični uradniki, da bi razvili svoj program. Tudi Kielmanseggov ukaz glede političnih pravic uradnikov v Galiciji ne velja. Uradniki agitujejo vse od kraja za vladne kandidate. Po vsem soditi, bode pod Badenijevo vlado se pred vsem gledalo na interese plemstva. Najbrž bodo tudi v državnih službah posebno vspevali plemenitaši. Govori se o njej, da bode stala nad strankami. Vanjo se ne vsprejme noben državni poslanec, pa tudi ne noben sedanjih mi-nistrov izimši deželnobrambovskega ministra, ki se ne briga za politiko. V tem, ko se je Windischgrátz pogajal z vodjami strank o sestavi svoje vlade, se Badeni za vodje strank prav nič ne briga. Njemu ni na drugem, da si le zagotovi prijaznost čeških knezov, grofov in baronov, $ % za kar mu posreduje grof Thun, drugih strank za podporo prositi se mu pa zdi preponiževalno. Celo za grofa Hohenwarta se ne briga. Menda si Badeni misli, da bode drugim stránkám kar zapovedoval, kakor je bil navajen v Galiciji. Vodja Zjedinjene levice Chlumecky je na Dunaji bil Badenija obiskal, a vladni listi so takoj zatrdili, da ga je grof Badeni vsprejel le kot predsednika zbornici poslancev ne pa kot strankarskega vodjo. Radovedni smo, koliko časa bode mogel Badeni plava ti tako nad strankami. Sicer pa grof Badeni ravna s strankami, kakor zaslužijo. V kaki zares parlamentarni državi bi niti 24 ur ne vladal ministerski predsednik, ki bi se tako vpeljal, kakor se bode Badeni. Seveda pri nas je drugače. Mi imamo več strank, ki so pripravljene podpirati vsako vlado, če le nima tište napake, da bi hotela znatno raz-širiti volilno pravico. Grof Taaffe je vedno imel večino, dokler ni přišel z volilno reformo, a potem so mu pa vse večje stranke napovedale boj na življenje in smrt. Tudi Badeni bode dobil večino, ako le z volilno reformo ne bode skušal izpodkopati katero sedanjih velicih strank. Celo rada mu bode hlapčevala, da se le prepreči povrat grofa Taaffeja. 376 Novi ministri se še niso oficijelno naznanili, a vendar je že menda vse ministerstvo sestavljeno. Tudi imena vseh novih ministrov so že prišla mej svet. Grof Badeni bode prevzel notranje stvari, najbrž zaradi tega, ker razume dobro voditi volitve. Finančni minister bode pa Poljak vitez Bilinski. Da pa ne bodo kar trije Poljaki ministri, se pa opusti začasno gališko ministerstvo. Gali-cijo bode že Badeni sam dosti odločno zastopal. Gališko ministerstvo Badeniju tudi zaradi tega ne ugaja, ker bi na to mesto po dosedanjem običaji moral poklicati kakega državnega poslanca, a on je pa trdno prepričan, da državni poslanci niso pravi ljudje za ta posel. Bilinski je finančni minister postal največ zaradi tega, ker za sedanjega finančnega ministra Bohm-Bawerka ne marajo ve-leposestniki in drugi velekapitalisti, ker je na sumu, da je on oče Steinbachove davčne reforme, s katero bi se bile bogatašem precej pristrigle peruti. Bilinski je pa tudi dober govornik in bode prevzel tudi nalogo, da bode v zbornici zagovarjal vladne stvari. Trgovski minister m ® bode sekcijski načelnik za trgovske stvari v vnanjem mi-nisterstvu baron Glanz. O njem se posebnega druzega ne ve, kakor da je sodeloval pri raznih trgovskih po-godbah, ki pa niso izpale povsem v korist naše države. Pri tem, da je Bideni njega izbral, pa niso bile odločilne njegove sposobnosti, temveč jedino to, da Wittek minister ne postane. Tega se boje židovski kapitalisti, kakor hudič križa, ker slutijo, da bi pri podržavljenji železnic ne bránil njih koristij. Gautsch bode učni minister. Slovenci se pač njtgovega imenovanja ne bodo razveselili. Mož pa tudi ne razume duha časa, temveč se rad peča le z ma-lenkostmi, kakšni šolski katalogi, ali kaj podobnega., Slovanské šole se pod njegovim ministrovanjem ne bodo dosti množile. Za nas Slovence je posebno važno pravo-sodno ministerstvo. Za to mesto je izbran predsednik nadsodišču v Gradcu grof Gleispach. Ta mož dosedaj ni kazal nobene naklonjenosti do Slovencev. Že to, da prihaja iz najbolj nemškega mesta Gradca nas ne more razveseliti. Sumljivo se pa nam zdi, da si je tudi izgovarjal, predno se je odločil, neko posebno samostojnost za svoj portfelj, bojimo se, da bode to neodvisnost izkoriščal najbolj proti nam Slovencem. Poljedelski minister bode grof Ledebur, o katerem druzega ne vemo, da je bogat vele-posestnik na Češkem in da ima najbrž jedino tej svoji lastnosti zahvaliti se za svoj portfelj Badeni je cesarju předložil že svoj program. Kolikor izvemo, je njega naloga pred vsem dognati nagodbo z Ogersko. Državni zbor mu v tem oziru ne bode delal nobenih posebnih ovir. Prepričani smo, da bi tudi grof Kielmansegg bil mogel to stvar dognati. Nadalje se misli pod njim dovršiti davčna reforma. Ker se le o dovršenji govori, si moramo misliti, da bode Badeni poskusil Plenerjev načrt spraviti pod streho. Pri tem bode pa zadel na znan Dipaulijev predlog zastran volilne pravice petakarjev. Radovedni smo, kako bode grof Badeni pre-magal to težavo. Mogoče je, da se levičarji udajo, izključeno pa tudi ni, da dobi grci Badeni večino brez nemških konservativcev in petakarji zgube volilno pravico. Naj\ažneje je pi, da pod njim ne zaspi volilna reforma, kakor so želeli nemški konservativci, liberalci in Poljaki. To jasno kaže, da je želja višjih krogov, da se izvrši. Badeni ima svoj načrt za volilno reformo že pripravljen. O njem bodemo govorili, ko se razkrije. Toliko že danes lahko rečemo, da se v n em gotovo Badeni pred vsem ozira na koristi veleposestnikov. Nad volilno reformo sta se izpodtaknili dve ministerství, kdo ve, če se ne bode še grof Badeni. Nemški liberalci so precej zadovoljni z Badenijem. O svojem času so se izpodtikali že nad tem, da je Poljak Dùnajewski bil finančni minister, sedaj pa že nimajo nič proti temu, da bode poleg finančnega ministra Poljak tudi ministerski predsednik. Gospodje krotkeji postajajo. Slovenci se novega ministerstva ne veselimo, a bojimo se ga tudi ne. Našega napredka ne bode ovrlo. Naši poslanci pa najpametneje store, da svoje postopanje uravnajo po tem, kakeršno stališče bode proti nam za-vzela vlada. Vezati naj se nikakor ne dajo. Proste roke, naj bode njih geslo. Posebno usiljevati se jim vladi ni treba, kajti gotovo bode přišel čas, da jih bode Badeni še močno potřeboval, in tedaj naj pa brez ovinkov povedo, kaj za svojo pomoč zahtevajo. Politični pregled. Celjska gimnazija. — Vpisovanje v celjsko gimnazijo je pokazalo, da je bila dvojezična gimnazija potrebna. V dvojezične gimnazije prvi razred se je vpisalo 112 učencev, v nemške gimnazije prvi razred 20 učencev in v pripravljalnico za nemško gimnazijo 6 Iz povedanega se pač le prejasno vidi, da je celjsko nemštvo le umetno. da pa teh Nemcev še toliko ni, da bi mogli s svojimi olroki gimnazijo napolniti. Nič ni pomagalo, da so vabili na vse načine otroke v nemško gimnazijo in osnovali žanje celo posebno zavetišče. Vidi se, da je že sedaj nemška gimnazija v resni nevarnosti, kajti odločilni krogi se bodo začeli popraševati, Če je sploh potrebna Pri tej priliki se je pokazalo, kako malo „Grazer Tagespost" pozna razmere v Celji, ki je nekoč predlagala, da se celjski Nemci odškodujejo za celjsko gimnazijo z nemško realko. Kje bi pač dobili učencev za to ! Državni zbor snide se okrog 20. oktobra in tedaj mu bode pojasnil Badeni svoj program Let03 se pač državni zbor druzega ne bode posebnega lotil, kakor rešenja proračuna. Državni zbor se bode nekoliko razloČeval mimo tedaj, ko se je razšel Manjkalo bode več znamenitejših poslancev, zlasti na levici, ker so vid^č napad stranke se odtegnili politicnemu življenju Grofa Franca Coroninija ne bode več v zbornici in s tem pač preneha njegov klub. Govori se, da se zjedini s klubom južnih Tirolcev, tako da bodo vsi italijanski poslanci v jednem klubu Ta klub se bode potem postavil na odloc-nejše narodno stališče. Vloge pa Italijani najbrž ne bodo v zboru niti tako važne igrali, kakor so jo dosedaj Grof Coro-nini je imel zaupanje raznih strank in višjih krogov in je znal lepšati italijansko postopanje Sedaj bodo pa na Dunaji pač bolje Italijane spoznali in jim ne bodo več toliko zaupali. Volitve na Goriškem. — V torek so volile na Goriškem kmetske občine. V tolminskem okraji voljena sta dr. Anton Gregoičič ili pa zemljemerec Lapanje, v goriškem okraji 311 prof. Berbuč in pa župnik Grča. Vse te štiri je kandidovala sija, Francija in Anglija so zahtevale od Turčije, da napravi društvo „Sloga" in so odlični narodnjaki Na Krasu sta pa ondi red in tudi kristjanom da pravice. Turska vlada je dolgo voljena dr. Abram in pa župan Muha, sta tudi Slovenca, časa cincala in skušala vse reforme zapreciti, ali vsaj njih a jih društvo „Sloga" ni bilo kandidovalo, ker sta preveč izvedbo za nedolocen čas zavleči. Nova poročila pa vedo sedaj vladna, posebno prvi. Žanje je pa delala vlada, duhovščina in povedati, da se je Turčija deloma udala zahtevam evropskih pa dr. Josip vitez Tonkli, ki ima še vedno precej vpliva na velevlastij. Vlada je že potrebno odredila, da kristjani pridejo kaj većem. Mi le želimo, da bi slovenski poslanci v deželni zbor- stori za Armenijo Do teh korakov je slednjič privel Turčijo složno delovali, da bi nesloga pri volitvah ne vplivala strah pred silo. Že itak se vedno boji sultan za svoje pre- Primorskem, če tudi so ga nekateri položili k političnim mrt- do svojih pravic in da se v narodnogospodarskem oziru ni ci stolno mesto Carigrad in na svojo žalost vedno mora misliti, V torek so na Du- kedaj mu bo treba odriniti iz Evrope, potem naj bi pa še ne-naji bile obcinske volitve v tretjem volilnem razredu. Voljeni potrebno dražil sicer mirne duhove Močno vznemirjajo turške slabo na delovanje v deželnem zboru. Občinske volitve na Dunaji. so sami protisemitje v vseh devetnajstih volilnih okrajih Li- kroge velike ruske vojaške pomorske vaje v Ćrnem morji. beralci so jako potrti, kajti upanja nimajo nobenega, da bi še Turčija že misli, da je to šola Rusije, kako dobiti v pest ohranili v mestnem zastopu većino, čehi so bili postavili svoje Carigrad. kandidate, a ti kandidatje niso dobili dosti glasov Slovani Kuba. Španiji je pred vsem zaradi tega toliko za tega poraza liberalcev ne moremo obžalovati, veseliti se ga pa Kubo, ker ima ondi dobre vire dohodkov. Umevno potem tudi, tudi nimamo povoda, kajti protisemitje v narodnem oziru niso zakaj Spanija toliko žrtvuje za to naselbino. Minister s pred- nič pravičnejši, nego liberalci, temveč baš nasprotno. Po na- sednik španjski se je izjavil, da se mora na Kubi mir nare- šem mnenji pač pridemo le z dežja pod kap, ko bi nemške diti, naj stane kar hoče Spanija pobira na Kubi velike davke liberalce v državnem zboru zaměnila močna stranka protise- in uživa razne druge ugodnosti od strani Kube. Ko bi se od-mitov. Zato pa moramo Slovani delati na to, da se državno- cepil ta bogati otok od Spanije, bi ta to v financijelnem oziru pa že itak financijelno močno propala Šoa- zborski red tako prestroji. da Nemci sploh zgube veČino, poleg preveč občutila. tega je pa treba, da se slovanské stranke vedno bolj zhližujejo. nija, še bolj propade, potem je pa res nevarno, da republi- Italija praznuje danes 251etnico, odkar je združena, ozi- kanci planejo ondi na dan. Čuje se, da Kube drugače ne bo roma se je vzelo papežu svetovno gospodstvo trgal Rim. To slavlje bo, sojeno po pripravah, velikánsko, se pa tega ne bo upala storiti, ker se bo bala, da b[ Kubanci Vendar ne bo vse vsem šio iz srca. Kdo pač naj bo zado- ne uporabili te samouprave za popolno odločitev od Spanije. se mu lz- moč resiti za Španijo, kakor če ji ta da samoupravo. Spanija voljen s sedanjo Italijo Naj podložniki hvalijo sedanjo upravo Crispijevo, pod katero toliko trpi blagostanje italijanskega naroda. Slab finančni položaj, neredi in nemiri, ki se pojavljajo tu pa tam, ne morejo ob 251etnici združene Italije navdušiti tudi najvročekrvnega Italijana Kdo ve, če bi ne bilo bolje za narod italijanski, ko bi bilo ostalo pri starem. Se manj kakor italijanski narod, morejo proslavljati ta dan katoličani, kateri vsi se moramo z žalostjo obrniti od te demonstracije naperjene proti sv. Očetu. li mi 9 Obrtnija. ......................■■■Illlllllllï.....S Kroj ni vzorci. Slovensko obrtno slovstvo ni bogato in za to mo Socijalizem v Belgiji. Belgijski škofje so izdali ramo biti hvaležni vsakemu, ki nam spiše v tem oziru pastirski list, v katerem pred vsem obsujajo kršanske socija- kako knjigo. Zadnja leta je posebno gosp. Matija Kune liste, ki nečejo poslušati škofov. Škofj e naj bi bili za vse ka- » toličane avtoriteta, kateri bi se naj morali klanjati tudi v vseh političnih javnih zadevah. Krščanski socijalisti nečejo pripo-znati te avtoritete. Značilno je, da je krščanski socijalizem delo klerikalcev, in da so voditelji krščanskih socijalistov večinoma duhovniki Kaj naj storijo sedaj ti duhovniki, naj ■ proti volji svojih škofov še nadalje ostanejo to. Umevno je, da jim to ne bo kazalo. In kaj bo posledica vsega tega ? Krščanski socijalisti bodo brez voditeljev zdirali v socijalne demokrate, še veliko nevarnejše državne prekucuhe. krojaški mojster in imejitelj strokovne krojaške šole v Ljubljani, spisal več knjig o krojaštvu. Te knjige so se večinoma dobro razprodajale, kar nam kaže njih prak- tično porabo. njegovimi knjigami je gospod pisatelj mnogo pripomogel k povzdigi krojaškega obrta na Kranj skem zlasti k racijonalnemu jemanju mere. Nemških knjig v tej stroki se ne manjka, a vendar tudi nemški strokovnjaki priznavajo, da Kunčeva me Anglija. — Angleška zbornica je zaključila svoje delovanje toda merjenja in prikrojevanja jedna najjednostavnejših in do 18. novembra. Sedaj je resila le proračun. Pri prihodnjem jedna najboljših. Izdal je svoje knjige namreč tudi v zasedanji utegnejo priti v razpravo važne notranjo-politiške zadeve angleške pred vsem tudi irsko vprašanje. Da sedaj vla-dujoča konservativna stranka ne bo nič storila za Irce oziroma hotela bo zaprečiti teh samostalnost, je umevno, toda dolgo se nemščini. Po mnogih krojaških delarnah v Nemčiji se sedaj rabi njegova metoda. Nedavno je pisatelj izdal knjigi „Krojni vzorci za temu ne bo mogla več ustavljati. Irci ne bodo mirovali, da perilna oblačila" in pa „Krojni vzorci za otroška obla- se njih vprašanje konečno ugodno reši. Sicer razdruženi hočejo čilaa. biti edini v boju proti vladi, ki nece ničesar slišati o home-ruli. Dobro je nastopil Irec Healy proti novi vladi, vaša večina razpade, kakor so že mnoge, toda irsko vprašanje ostane in bode preživelo tudi vašo večino Mi, ki se borimo za prosto s tema knjigama je gospod pisatelj gotovo jako za pošteno stvar, mi se ne razbijemo ob vaši vešini, pač škega strokovnega krojaškega pisatelja Klemma. ustregel slovenskim šiviljam, pa tudi tištim gospodinjam, ki same delajo perilo in otroška oblačila za domačo rabo. Ti dve knjigi sta bolj pisani po metodi znanega nem- Gospod pa razbijemo mi vas. Irsko vprašanje nikdar ne zaspi. Ta odločen govor je napravil velik vtis in poparil nasprotnike, ko so uviděli, kako jekleno voljo in upanje imajo Irci. pisatelj pa ni kar přesadil tuje rastline na domač vrt » Turčija. Trdovratno postavila se je Turčija začet- na pi temveč ju je po svoje predelal. Ti dve knjigi pa bodeta dobro služili ne sateljevem krojaškem učilišči kot učni knjigi temveč tudi razmere za krščansko prebivalstvo. Evropske velevlasti Ru- za razne dekliške šole, ki se bodo po njih učile lahko koma proti vsaki reformi v Armeniji, kjer vladajo neznosne 378 prikrojevalnega risanja. Vgajale bodo tudi za dekliški oddelek strokovne šole v Ljubljani. Vsaki teh dveh knjig pridejanih je po 8 vzorčnih tabel, po katerih se lahko šivilje uče prikrojevanja in pa prikrojevalnega risanja. Vsaka boljša šivilja v mestih ima sedaj ta ali oni modni časopis, ker se hitro menjajo mode ne more Praška črevljarska zadruga je bila sklenila v občnem zboru, da ;imajo vsi člani vsled podraženja usnja podražiti čevlje in jih ne smejo prodaj ati ali delati na upanje in obroke. Tištim ki bi proti temu sklepa ravnali, se je zapretilo z glo- razdasila. bami. Namestništvo Ta sklep je zadruga s posebnim razglasom sklep razveljavilo in proti zadrugi se je za- čela kázeňská preiskava, ker ni dobila uradnega dovolj razširj omenjenega razglasila drugače ustrezati svojim naročnikom. Poraba teh časo-pisov pa ni tako lahka, treba je imeti nekaj pojma o krojnem risanji in ta pojem pridobi se lahko iz Kunčevih učnih knjig. Seveda posebnih mod take knjige ne opisu-jejo, ker je jim namenjena stalna vrednost. Ozirajo se bolj na to, kar ostaje stanovitno in nepremenljivo. Vsaka šivilja bode pa potem že vedela, kako je semtrtja treba premeniti, da se vreže po tej ali oni modi. Perilo in otroška oblačila tako pogostoma ne menjajo mode, kakor druga ženska oblačila, a vendar tudi tukaj se marsikaj s časom premeni. Šiviljam in našim gospodinjam ne moremo dovolj priporočati teh dveh knjig. Pomen Kunčevih del pa ni praktičen, temveč tudi naroden. Z njegovimi deli udo-mači se tudi slovenska terminologija mej Slovenci. Dosedaj je pri naših šiviljah, ki so sicer dobre rodoljub-kinje, navadno vlada nemška terminologija. Čast našega naroda in jezika pa zahteva, da povsod odpremo pot našemu jeziku in tako pokažemo, da tudi brez nemščine izhajamo. Cena obema knjižicama je razmeroma nizka, gld 70 kr. velja namreč vsaka. nakupom teh dveh knjižic se pač vsaka najložje priuči prikrojevanju omenjenih predmetov. Ne moremo pa kaj, da bi pri tej priliki ne opo- zarjali na knjige, katere pisatelj že poprej izdal » Knjigi krojaštvo" poučuje prikrojevanje moških oblek. Knjiga „Toaleta" pa poučuje prikrojevanje ženskih oblačil. Poleg teh je pa pisatelj izdal „Krojne vzorce" za moške in ženske obleke. Že višje smo omenili, da se omenjene knjige dobro prodajajo in kakor čujemo, bode prva kmalu pošla in je želeti, da jo pisatelj izda v novi izdaji. Na razstavi v Plovdivu je delo, kar tudi spričuje vrednost. bil da pisatelj odlikovan za svoje vnanji svet priznava njih Obrtnijske raznoterosti. Naprava raztopljivega škobra. Dene se škroba v zredčeno solno kislino tako solue pasta. da pride na 100 delov del kisline in vsemu primeša vode, da se dobi nekaka Zmes se posuši v gorkoti od 21 do 40° in se poskus raztopi v gorki vodi. Zmes se potem izpere z gorko vodo, ka- teri se pridene kake sode) ogljikovokisle alkalije (pepelike se posuši. ali Ko se tako oprosti solne kisline, Niagarski slapovi in obrtnija. Dne 1. septembra so îjo, niasrarski ■I 9 Kmetijstvo. Potreba deželne kemične preskuševalnice v Ljubljani. (Spisal poljedelski inžener Fr. Pour.) Vsakemu omikanernu in praktičnemu poljedelcu je znano, da je velikanski prevrat, ki se je pojavi! v zad njih desetletjih v celem poljedelstvu, v mnogem tudi posledica delavnosti deželnih preskuševalnic. Omenjene preskuševalnice nam podajajo nauk, kako je odbrati pravo vrsto in količino žitnega polja, kako se to obdeluje v racijonelnem gospodarstvu, nauče nas umetnega gnojenja in preiskave prstnih sestavin ter uporabe sredstev, s katerimi se povrne ali nadomesti zemlji redilna moč in katera so postala za sedanje poljedelstvo neobhodno potrebna. prevažnem vplivu, katerega imajo preskuševal- nice pri umnem hranjenji domaćih živalij, pri ohranjenju in gojitvi za poljedelstvo koristnih rastlin, pri priprav-ljanji gnoja, kakor tudi gospodarskem obrtu, posebno pri pivovarstvu, vinarstvu, mlekarstvu itd., nam ni potrebno še posebej omenjati. Prvo preskuševalnico je ustanovil v letu 1851 prot A. Stockhardt v Mockern na Saksonskem. Ta preskuše-valnica se je prav izredno obnesla, ker so spoznali njeno Nem- praktično vrednost tudi širši poljedelski krogi. čiji je potem naglo rastlo število jednakih preskuševalnic, tako da jih je sedaj nad 80. Tudi v vseh drugih kulturnih državah so se jele naglo razširjati. Francija, Anglija, Belgija, Italija, Švica m " . itd. imajo posebno izvrstno vrejene preskuševalne zavode. Njihovo število ze bode pa vsekako še znatno povišalo, ker so vsi poljedelski krogi že zdavna sprevideli, da spa-dajo preskuševalnice mej najpotrebneja pospeševalna sredstva za poljedelstvo. deželah, koder .še nimajo jednakih zavodov tijo že zdavna njihovo potrebo, pozabíjeni Dalmaciji so si želeli celo v oddaljeni takega zavoda ču- pol in vlada jim je ustanovila državno c. kr. poljedelsko kemično preskuševalnico v Spljetu. Le na Kranjskem, kjer žive prebivalci skoro iz- ključno le od poljedelstva in kjer more poljedelec pri skromno shajati, ako seje vprvič pričeli vporabljati električno moč, ktero dajejo niai slapovi v Ameriki. To moč so uporabili za Pittsbuig Reduk-tion Comp., ktera izdeluje novo kovino aluminij. Naravna moč slapov bode sčasom kapitalistom polnila žepe, siromaki bodo °brtu ali v tovarnah, tedaj sedanjih nizkih cenah žitnih pridelkov le na ta način še sadi bolj plodonosne trgo vinske rastline in je potem uporablja pri gospodarskem na Kranjskem nimamo do- pa-smeli k veceinu vodo piti sedaj še nobene preskuševalnice. »70 Kako zelo so se navadili na Avstrijskem polje- seme požveplja, da dobi potem bolj sveže lice. Mesto delci in trgovci poljskimi pridelki na preskuševalnice, semen dobrih travniških rastlin se primešavajo slaba se razvidimo iz tega, ker se leto za letom množe razna pre- mena gozdnih trav. skuševalna opravila, katera v glavnem v tem obstoje, da V novejšem času se proda vsako leto velika mno- dajejo praktična pojasnila in nasvete. V vzgled navajamo žina ameriške rudeče detelje pod imenom „štajarske ru-sledeče podatke. kr nica izvršila v letu 1870 letu 247, leta 1889. 12.180, in tako gre vedno dalje. poljedelska kemična preskuševal- deča detelja". Ta detelja provzroča poljedelcu dvojno 81 analiz, v naslednjem škodo: prvič se znižajo cene domače detelje vsled koňku- pa se je zvišalo število analiz na rence ameriške detelje, drugič ima poljedelec, ako dobi mesto štajarske detelje, ameriško, tudi pri tem veliko Preskuševalnica pri Sv. Mihaelu za Tirolsko dovrši škodo, ker ameriška detelja pod našim podnebjem rada vsako leto nad 1000 analiz. Semenska preskuševalnica pozebe. c. kr. dunajské kmetijske družbe letu preiskala v prvém î 1881 423 vzorcev in plombovala 278 vreč sebno Vsako deteljno seme mora biti prosto plevela, popa tako zvane predenice, kar pa se žalibog ne 1889. pa se ji je doposlalo 4468 vzorcev in je plom- godi s semeni v naši trgovini. Takih nedostatkov more bovala 3945 vreč. jednakem razmerji se je povišalo delovanj obvarovati jedino le preskuševalnica. Ako se ta nahaja v vseh deželi tedaj ostalih preskuševalnic trgovec lahko jamči za svoje blago in je Ako torej pomislimo, da imajo najmanje dežele kupovalec lahko da še jedenkrát preiskati. Tudi reelnemu trgovcu prinaša preskuševalnica kakor Istrija, Goriško, Predarlsko, Koroško in Šlezija že mnogo koristij, ker si s tem, da daje preiskati svoje vec let take zavode ? katere dežele so se dosedaj odliko blago î za katero potem lahko jamči, pridobi in obdrži vale po svoji rodovitnosti, bilo bi vprašanje popolno času mnogo kupčev. primerno, ali bi se ne ustanovila tudi na Kranjskem jed Izkuševalnica pospešuje nadalje izvoz domačega se naka preskuševalnica s sedežem v Ljubljani in pod na- mena in sicer s tem, da plombuje vreče in na ta način slovom „poljedelska kemična preskuševalnica c. kr. kme- onemogoči vsak dvom > ga morda imeli kupci glede tijske družbe", eventuvalno, ko bi država ne hotela do- proizvajanja ali kakovosti dotičnega semena. voliti potrebne podpore, ali bi se ne prosilo visoko po kako 2.) Umetna gnojila. Vsakemu poljedelcu je znano, se ponarejajo pri sedanji veliki uporabi umetna ljedelsko ministerstvo za ustanovitev c. kr. poljedelske kemične preskuševalnice v Ljubljani, kakoršno ima Dal- gnojila. Zelo potrebno bi bilo torej, da bi se trgovina z macija v Spljetu. Bodoča preskuševalnica bi morala U3trezati sledečim namenom : Morala umetnimi gnojili neprestano nadzorovala. Umetna gnojila nam podajajo namreč samo one snovi, ki pospešujejo rastlinsko rast, posebno pa fosfor-nadzorovati trgovino s poljedelskimi jevo kislino, dušik in kalij. Po množini teh snovij se do- semeni, umetnimi gnojili in sredstvi za redilno krmljenje; 2.) morala bi delovati kot prava preskuševalnica ; 3.) bila bi analitični laboratij za poljedelske in ločuj 3 vrednost umetnih gnojil. Lahko je umljivo, da je še jedenkrát toliko vreden stot superfosfata, v katerem je 20 kilogramov raztopljive obrtne namene, in 4.) bila bi posredovalno sredstvo med teorijo prakso s poučevanjem in spodbujanjem Preskuševalnica kot nadzorovalnica. m Nadzorovanje se raztezalo na trgovino s polje- delskimi semeni, umetnimi gnojili in takozvanimi sredstvi za redilno krmljenje. i.) meni nadzorovanjem trgovine s poljedelskimi se-združena preiskava vseh preskuševalnici vpo- slanih poljskih semen ; tu se določi njihova vrednost ? kakovost, čistost, kaljivost in kadar je mogoče, tudi njihov proizvod. tem je prodajalcem in kupovalcem omogo- čeno, da spoznajo njihovo vrednost pri vporabi in zamo-rejo jamčiti za prodano blago. Potrebo takih strokovnih preiskavanj uvidi vsak kdor nekoliko pozna goljufije, katere se doga fosforjeve kisline, kakor pa stot z le 10 kilogrami iste snovi. Tovarne za umetna gnojila sicer navadno nazna-nijo, koliko odstotkov da se nahaja redilnih snovij v posameznih gnojilih, toda na take podatke se dandanes ne sme ozirati in zanesti poljedelec, ko se le prepogosto ponarejajo vsakovrstna gnojila. On mora biti popolno za-gotovljen, da se nahaja v kupljenem gnojilu res toliko redilnih snovij, kakor mu je povedal prodajalec. Da se pa more poljedelec obvarovati škode pri na-kupovanji gnojil, se more posluževati le jednega sredstva, da namreč kupi dotična semena ter vpošlje vzorec preskuševalnici, da ga preišče. Ako se pri preiskavi dokaže, da blago ni take kakovosti, kakor je rekel trgovec tedaj nazaj. ta dolžan povrniti škodo, oziroma vzeti blago (Konec sledi.) jajo v trgovini s semeni. Vsakemu strokovnjaku je znano, kako se deteljnemu semenu primešavajo umetno barvani kamenčki, ki se s prostim, nevajenim očesom skoro ne Kmetijske raznoterosti. Nasipanje svežega žita. Svežo žito sme se nasuti in sicer toliko koliko tanjše, čim svežej je Sp tanko va se morejo razločiti od pravega semena. , Ravno tako se po- mora žito slednji dan z lopato premetati, pozneje pa v štiri gosto dogaja, da se staro, nekaljivo detelnjo in travno najstih dneh. Nikoli se kupi žita ne smejo ugreti, ■ -— 38© Mrzla voda. V vročem letnem oasu naj se živini ne daje premrzla voda, ker potem rada zboli. Posebno brejim kravam je mrzla voda jako škodljiva. Potem kaj rade povržejo I Sl^ajL^^TOS I ïfyïtyi îffifë ty? îjfê ty ty ty ty tytytyty ty W ty Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) X. (Dalje.) Vzlic temu so angleški kapitalisti in angleški sindikati vseh vrst tako mnogobrojni, da se čutijo v mnogih krajih, posebno kadar ž njimi gospodarijo rojeni Američani. Ti vodijo vse zadeve na ameriški način. Včasih de-lajo take dobičke in tako brezozirno postopajo, da se mora oglašati javno mnenje. Anglež je popolnoma brez-silen, ako delà samostalno, a vsemogoč je, ako se zveže z Američanom. V južnem Illinoisu je obširni poljedelski okoliš, kateri je last jednega angleškega sindikata, na katerih so zakupniki na angleški način ; v državah Mon-tani, Nebraski in obeh Dakotah je na stotine štirijaških milj ograjenih z žico za pašnike živine angleških posestnikov, ogradili so celo več državnih posestev; v Arizoni in Novi Mehiki so zaseli po zakonu o namakanji obširnih posestev kraje, ki so poprej bili puščave. V Montani in Iđahu so zaseli celo rudokopne kraje. Vsi ti fakti so obrnili nase pozornost časopisja, javnega mnenja in kongresa, in se pripravlje zakon alien law, ki bode omejil vladanje tujega, zlasti angleškega kapitala, in v katerem se bode prepovedalo inostrancem, ki ne žive v Ameriki, in pa zlasti tujim družbám, imeti v Ameriki posestva in druge nepremičnine. Pred desetimi leti je kongres zabranil priseljevanje Kitajcem, izvzemši neznatnega števila gotovega razreda trgovcev; zakon se je bil izdal za deset let, in se je zopet za deset let podaljšal. Primerno ni dolgo tega, kar so se jeli priseljevati Kitajci v Ameriko. Izkopavanje zlata v Ameriki. Vabljivost zlata v Kaliíorniji, hitri razvoj tihomorskega Primorja in s tem prouzročeno popraše-vanje po delavcih je tako povišalo plače, da tako visoke poprej niti v Zjedinjenih državah niso bile ; navadni dni-nar je zahteval po sedem, osem dolarjev na dan, tesar ali zidar petnajst, ker so zlati in srebrni rudniki brez vsacega obotavljenja delavcem toliko plačevali, in so pri tem njih lastniki še ogromno obogateli, in je prihajanje priseljencev zaradi slabih občil bilo jako omejeno, kmalu se je pa pokazalo, da krajno poljedelstvo in krajna obrtnija ni mogla konkurirati z vzhodom brez cenejših de-lavcev. Tedaj so jeli prihajati Kitajci, sprva po malem, po tem pa kar v skupinah po deset tisoč in 1880. leta so jih že našteli blizu dve sto tisoč, skoro samih moških in delavske plače so tako ponižali, da je javno mnenje prisililo kongres, da je sklenil omenjeni zakon. Po vsem tihooceanskem primorji dosedaj Kitajci opravljajo vse navadnejša delà. Delajo pri železnicah, služijo za vrtnarje, hlapce, in kuharje, in pečajo se s pranjem, od kar je prepovedano priseljevanje, se delavska plača drži, in je na tihomorskem obrežji še zdaj višja, kakor drugod v Zjedinjenih državah. Kitajski priseljenci so precej podobni italijanskim ; sinovi Nebeške države pridejo v Ameriko, da zaslužijo dosti denarja, potem se pa povrnejo v domovino. Ohranili so svojo obleko, svoje kite in svoje šege in navade. Le malo se jih pokristijani in izbere Zjedinjene države za drugo domovino. Četudi se zakon strogo izvaja, vendar se Kitajci v precejšnjem številu še vedno pritihotapijo v Zjedinjene države. Pridejo v Mehiko ali v Kanado in od tod po noči gredo čez mejo po severnih ali pa južnih puščavah. Oni so sploh dobri tihotapci in večkrat prevarijo pazlji-vost ameriške mejne straže. Mislil bi, da tak ogromen naplov delavcev moral ponižati delavske plače, a razvoj dežele in pa bogastva tako hitro napredujeta, da se srednja delavska plača ne ponižuje, temveč se počasi a gotovo povišuje v vseh stro-kah človeškega delà, z jako malimi začasnimi izjemami, katere prouzroči preobilna produkcija, s katero se je boriti v tej ali onej industriji, ali pa kaki krajevni vplivi, kakor vpliv posebno tople zime na delo v premogovnikih. Pomanjšanje števila delavskih ur, o katerem sem že govoril, je že samo po sebi podraženje delà, a mimo tega se plača vedno povišuje še sama na sebi v do-larjih in centih. To povišanje plače bi ne imelo vpliva in pomena na blagostanje ljudstva, ako bi se v razmeri s plačo tudi vekšali stroški za življenje, toda tega ni opaziti, najpotrebnejše stvari so vedno ceneje in stroški za življenje se vedno manjšajo. Nedavno je izdala novo-jorška občina izkaze od poslednjih trideset let, in iz njih je vidno, da so najpotrebnejše stvari jako padle v ceni v tej dobi. Moko, slador, sol, meso, olje, premog, vsako-vrstno železo, bombažno blago, in vse to je za 15 do 40 % ceneje. Bombažno ali pavoljnato blago je posebno po ceni, njega cena je pala za 50, da celo za 60 0,0. Cena pavoli za funt se je ponižala z 12 na 6 centov v desetih letih. Kunkurenca Egipta, Indije in Srednje Azije se močno kaže, in ameriško „kraljestvo pavole" se že boji za monopol, katerega je imela nad sto let. Ponižanje cen za k vsakovrstno manufakturno blago je na videz nenaravno, če so delavci vedno dražji, a se da s tem pojasniti, da se vsako blago izdeluje ondu, kjer se more najceneje iz- delovati, in da se rabijo stroji, s katerimi se naredi kolikor je moč največ. Na to sem že opozoril, ko sem govoril o lesu in pohištveni obilniji v Ameriki. To pa velja za vse obrte in neprestano se deluje na to, da se kolikor je moč poniža cena stvarem, ki so neobhodno potrebne za življenje. Pri tem se je pa delavska plača, ako se ne ozi-ramo na skrajšanje časa za delo povišala v tej meri. Po-sledice tega se vidijo pri hranilnicah, ki se nenavadno naglo razvijajo. V državi Messachussets je leta 1889. imela 1,029.694 vložnikov v hranilnicah, vložena ogromna 381 svota 332,723.694 dolarjev. Mala državica Rhode Island, zopetno izvolitev vse letos gospode odbornike so ki ima !e 345.506 prebivalcev, je imelo pri hranilnicah 127.898 vlog v vrednosti 60 479.709 dolarjev, to vsacega vložnika pride 472 dolarjev. Fr na vseh Zjedinjenih državah je v hranilnicah 4 258.623 vlog, ki znašajo naravnost basnoslovno vsoto 1.524,844.506 dolarjev. Na vsako vlogo povprek pride 358 dolarjev. Tukaj tudi jug 1.) dr 4) Fr nekovič, 8 ) dr Détela, 2 ) A. Gregorčič 3) Gregorčič st Hubad 5 ) A Kržič 6) dr Požar, 7 ) A. Se Starè, 9 ) I Subie in 10 ) Wiesthaler namést- v se Voliti je pa po pokojném ravnatelju Praprotniku nega odbornika; na to mesto se priporoča g kanonik Sušnik bo vzlasti na gospodar?kem polji dobra pridobitev za Matico Slovenci v Pragi. Da bilo pričakovati, da se zaostaja. Južne hranilnice štejejo vloge le po desetinah, 60 dolarjev, v ne- Slovenci mnogobroj udeleže izleta v Pra n vendar se sme in na vsako vlogo pride povprek katerih državah pa hranilnic niti nimajo. Te številke so Slovencev da je za sedanje zmedene in nenormalne razmere po Slo řeči, venskem osobito v Ljublj odšlo dne 9 t m èastno krdelo oficijelne. Naznanil mi jih je kontrolor denarstva v Zje- ognjišče češke omike, prosvete in delovanj čez 100 na številu v zlato Pra i. da n sredotočj ogled ajo in dinjenih državah in so v resnici še prenizke. Kažejo pa tako jasno blagostanje, da jih nisem mogel prezreti. Ni-kaka razlaganja in opisovanja ne govore jasneje, kakor te znamenitosti in pred vsem obišcejo narodop tav pred stavlj razvoj vrlega, marl|ivega in podjetnega bratskega naroda češkega. Mej udeleženci so bili zastopniki vseh slojev naroda, duhovniki, profeso učitelj mešcanj kmetj itd številke, in se jih primerja s številkami o teh raz- in bil je mej njimi tudi verli venec šišenskih deklet v na- merah v Evropi, bode očividná razlika v položaju delavev. (Dalje sledi.) rodni nosi . v navdušenjem so se popeljali izletniki od doma a še navdušeneji so se vrnili, prepričavši se o zares nepopi Poučni in zabavni drobiž. slovanski gostoljubnosti in o vilin^h napreinega bratskega naroda češkega Že mej vožnjo so bili Slovenci predmet najsi- • ♦ Ženske si znanostij v Berolinu osvoje tudi akademijo. Akademij jajneiim ov in Slovenci am Na Dunaji so pozdravili ondotni Čehi na te dni dobila v pretres učeno delo neke gospodične Elze Kôttgen Učeno delo razpravlja o vidu od bratov Čehov prirejali na najveličastneji \ ožnji po Češki zemlji so se jim pa v pozdrav seh sprejemi, godbe so svirale, postajah najprisrČneji in župani in društva áizen bojazljivec. Že po dveh ulicah je šel nekdo za njim in on je mislil, da ga misli ubiti Prisedšemu domov, je bilo treba s hišnim ključem odpreti vrata. Tu stopi neznanec k njemu ga poprosi ognja. Doktor je hitro pobegnil, pustivši ključ v še zaprtih vratih. Prenočil je v nekem hotelu Drugi dan přišedši domu, najde pred hišo mnogo ljudij. Mislil je, da se je dogodil kak ropni umor. Toda bilo je n^kaj druzega Ker je doktor pustil ključ v vratih, ni mogel hišnik zjutraj odpreti Ljudje, ki so morali na delo, morali so skozi okno iti. To je pa přivábilo mnogo gledalcev. Malo je manjkalo, da razdraženi ljudje niso ubili doktorja, a hišni ključ so mu v zeli. r — Umor dečka. Pri železni trgovini Matic in Solda- tovič v Belemgradu je te dni izginil učenec Zvedelo se je, da ga je neki pomoćnik živega zmašil v straniščni kanal in nanj še zavalil velik kamen. Mrliča so že ven izvlekli. Pomoćnik se je bal, da bi ga ucenec ne ovadil zaradi nekega pone- verjenja. 384 dne Velik potres. V Jukatanu v S: eđnji Ameriki je Otrovan prošt. Y Friedheimu je umrl prošt, ker in dne 10 t. m katanu podrlo. 153 bil hud potres. 71 hià se je v Ju- mu je nekdo pitno \odo otroval Sumljiv hudodelstva je nekdo, je mrtvih, vec se jih pogreša. V ki je poneveril 800 mark cerkvenih denarjev, ker ga je prošt Corainncanu se je podrlo 37 hiš in 95 ljudij je mrtvih, v zasledil Cayutu je pa 111 ljudij mrtvih. V vodnjaku pokopan. V Siteneggu pri Welsu sta delala tesar Matija Amesberger in njegov sin vodnjak Ko sta ravno hotela dne 11. t. m zvecer popustiti delo, se Ie vodnjak nad njima zaprl. Začela so se kmalu reševalna delà, oceta so kmalu dobili, sina pa še le drugi dan, ko je 20 ur že bil pokopan. Bil je še živ. Nezavedna bolnica. V Komornu našli so cigani na ulici neko petindvajsetletno lepo oblečeno žensko v nezavesti. Spravili so jo v bolnico. Ondu se je konstatovalo, da je živa in se zaradi neznane bolesni ne zave Že več dnij je v bolnicir kjer je umetno hranijo, a zave se nič ne, vedno s Oproščen urednik. Na Dunaji je bilo v tem za sedanji pred porotniki več tiskovnih pravd, ki so bile po Tajnosten umor. V Lev se je k 24 polka Schonbornovem ukazu posledica konfiskacije. Vsi zatoženi ured- peljal iz mesta z fijakarjem. Zunaj mesta je umoril fijakarja Benjamina Sigala. Morilca še niso našli. Dobro pripravljen samomor. Te dni se je v Budimpešti ustřelil vozniški korporal Urban Karl. Okrog vratu je zadrgnil vrv in sedel na stol, potem je vzel v jedno roko revolver, v drugo puško, in je obe hkratu sprožil. Ko se je niki bili so oproščeni , tako urednik „Wiener Allgemeine- Zeitung" Swonner ; je bil tožen zaradi nekega članka, ki je smešil in bičal postopanje policije, celo jednoglasno. Ponarejeni petdesetaki. V Gleisdorfu na jarskem neki Sta- posestnik bil izdal ponarejeni petdesetak, Dobi! o katerem je bil popolnoma preverjen, da je pristen. ustřelil pal s stola in nategnila se je vrv, bil za ga bil, ko je na sejmu prodal kravo. Posrečilo se je ti- križe v oknu privezal Zadusil bi se bil, ko bi ne bil takoj mrtev. Sežgana. V Gyoneyôril sta dva otroka na strašen način zgubila življenje. Stariši so bili šli na delo, in zaprli deklici. Otroka sta se igrala z užigalnimi klinčki, užgala sta postelj. Ogenj se je hitro širil, užgal njiju oblt-ko Na klicanje so ljudje ulomili v sobe, ter otroka sta bila že tako opečena da sta kmalu umrla. Nesreća na železnici. Dne 13. t. m. po noči stega dobiti. je kravo kupil, nekega kočarja. Ker ni mogel povedati, kje je petdesetak dobil, so ga zaprli. našli še tri ponarejene petdesetake. Pri n)em so ^ržne cene. V Ljubljani dne 31. avg. 1895. Pšenica gld. 8- trčil tovomi vlak, Reka-St. Peter, gld. je vozil iz Matulje v Jordáni na progi ajda gld. kr., ječmen gld. kr., proso gld. zadel ]e v prazno lokomotivo v tunelu. Strojevodja je lokomotivo še začasno opazil, da je vlak zavil leča gld. 10 kr., grah gld. 10 — kr., fižol gld. 12' kr, kr., oves gld. 7 — kr., kr., turšica gld. 7*50 kr., kr ^n s tem oslabil njega moč Člověk ni noben poškodovan. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Prvih pet voz vlaka je popolnoma zdrobljenih. Kriva nesreče neka zmota uradnika. Nabiranje za Miletića. Mej Srbi se sedaj nabira za Svetozarja Miletića. Ob njegovi sedemdesetletnici hočejo poplaćati njegove dolgove 30 000 gld., da mu zagotove brez-skrbno starost 45 zvezd na amerikanski zastavi. Vojni tajnik severo-ameriškil) zedinjenih držav Lamont je danes odredil, da bode jedna dodana. Ta nova zvezda bode zastopala Utah, ktera bode Vsled bode pa zopet Loterijske srećke. V Linču dne 14. sept. t. 1 V Trstu dne 14. sept. t. V Pragi dne 18. sept. t. 1. 42 25 65 35 70, 4, 36, 45, 61 11, 26, 74, 49 zvezdam in piogam na amerikanskih zastavah zopet še julija prihodnjega leta imenovana državo tega bode spremenjena velikost zastave. dalo lep zaslužtk kontraktarju, ker vsi bataljoni pešcev, topni-čarji in konjica dobe nove zastave. Te zastave so zelo drago-cene, ker so narejene iz najfinejše amerikanske svile. Milijonarja so zaprli. Milijonarja in profesijonelnega igralca Wiliam Iovela in njegovega sina Amosa, v Novem Yorku přijeli na dirkališČi v Fleetwood parku, ko so uprav sklenili stavo in jo vknjižili. Uradniki so imeli težavno stališče predno so zamogli oba prijeti. Y morrisansk policijski postaji niso pri obeh našli nič denarja. Vknjiženje stav je bilo pisano v tajni pisavi. Přijeta so izrocili sodniji v Morrisanii. Hudega se jima ne bode nič zgodilo zato ker sta milijonarja u Cj priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani v___v Turc.ju Wi Ir. (50 rifnr? v^^jV^ Tristo osob zastrupenih. Na veselici nemškega luteranskega društva v Portu v Ameriki, katera se je vršila 26. avgusta v gozdiči pri Tracy v mestu Countyu, in bilo blizo tisoč osob navzočih, je hkrati kakih 300 udeležnikov zbolelo pod znaki zastrupljenja. Nesrečniki so morali prestati velike bolecine in se valjali po tleh vpijoč pred velikimi bo- Ci Pozor! Svar iSo! ■ ». • Varuji " • k'/jC ůnm v* m r*viv . ^JA -jív a " 'ť* i v ne bote opeharjeni pri nákupu sladne kave. Dobić