499ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO @IVLJENJE
31. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij
Mogersdorf (Modinci)
Köszeg, 3.– 6. julij 2001
Kakor vsako leto je tudi letos v za~etku julija potekal mednarodni kulturnozgodovinski simpozij
Mogersdorf (Modinci), letos ‘e enaintrideseti~ in to pot na Mad‘arskem v Köszegu. Leto{nja tema
sre~anja je bila Vloga cerkvá v procesu modernizacije dru‘be v 18. in 19. stoletju v panonskem prosto-
ru. To je bilo obravnavanje tematike iz preteklega leta in ta ciklus bo sklenjen naslednje leto, ko bodo
referati obravnavali 20. stoletje. Kolegi iz Mad‘arske simpozij vedno organizirajo v Köszegu in tako
smo se v okviru Modincev tu sre~ali ‘e sedmi~. Re~i je treba, da je bil simpozij letos {e posebej dobro
organiziran, nobenih problemov ni bilo z nastanitvijo, ki je v preteklosti ve~krat povzro~alo nezado-
voljstvo. Zelo zanimiva je bila ekskurzija v okoli{ko gri~evje, ki mu Mad‘ari pravijo Köszeghegyalja,
kjer smo si ogledali nekaj nadvse zanimivih histori~nih objektov. Letos sicer nismo dobili seznama
udele‘encev, imel sem pa vtis, da je bilo udele‘encev manj kot prej{nja leta, vsekakor pa se {e ni
zgodilo, da bi bilo tako malo udele‘encev iz Slovenije. ^e izvzamemo oba referenta, ki sta pri{la seve-
da na stro{ke organizatorjev, dveh sodelavk Univerzitetne knji‘nice v Mariboru, ki jima je stro{ke
pla~ala njuna ustanova, je mariborska univerza to pot podelila le tri {tipendije: dvema {tudentkama in
podpisanemu kot ~lanu mednarodnega organizacijskega komiteja. Namesto sedem nas je bilo doslej
vedno vsaj trikrat toliko in majhnost na{e udele‘be je vzbujala veliko za~udenje. Mariborska univerza
tudi ni poslala nobenega uradnega predstavnika na otvoritveno slovesnost. Tu je treba omeniti, da zbor-
nika modin{kega sre~anja s Ptuja iz leta 1998 tudi {e nismo izdali, ker zanj ni niti tolarja, ‘e v letu 2003
pa bomo spet na vrsti za organizacijo simpozija, kar je finan~no vse druga~en zalogaj, kot pa poslati k
drugemu prireditelju le referente in skromno delegacijo. Povrh bo seveda spet treba izdati zbornik in to
bo ‘e drugi. Škoda res, da simpozij Modinci za mariborsko univerzo ni ve~ prioriteta. Ta simpozij je
namre~ mednarodno sre~anje, ki je v trideset letih pokazalo svojo upravi~enost, izoblikovalo svojo
znanstveno fiziognomijo in daje upo{tevanja vredne rezultate, posebno pomembno pa je tudi zaradi
dru‘enja in spoznavanja kolegov iz panonskega prostora, o katerem so prav vse dr‘ave udele‘enke
dotlej imele slabo povezavo in pomanjkljivo védenje in poznavanje. Mariborska univerza je bila v ~asu
nastanka ena pobudnic in takrat je bil modin{ki simpozij za porajajo~o se mariborsko univerzo eno
prvih in tedaj {e redkih oken v tujino, ~eprav na vzhod, kjer je staro reklo ex oriente lux sicer imelo {e
druga~en prizvok. Danes je seveda marsikaj druga~e, vendar naj bi tradicija le {e nekaj veljala, predv-
sem pa so ostali sosedje isti in vsem je ta simpozij tako in toliko pomemben, da prav kr~evito vztrajajo
na njem in so celo za spremembe, ki bi bile nemara res potrebne, manj dovzetni, kot bi bilo pri~akovati.
 @e omenjeni problem izdajanja zbornikov pa ne pesti le Slovencev, pa~ pa je postal ‘e kar problem
na sploh, saj je na tem podro~ju ‘e nekaj ~asa zastoj. Zadnji zbornik, ki je zagledal beli dan, je iz
sre~anja v Trako{~anu, ki je bilo 1997. Manjkajo torej iz Ptuja 1998, Gradca 1999, Mogersdorfa 2000
in seveda leto{nji. Na dolgu pa so tudi {e iz let 1987, 1995 in 1996. Še nenatisnjeni zborniki se torej
kopi~ijo, kar ni prav ni~ spodbudno, {e posebej zato, ker ni ve~ povsem jasno, ~e bodo res vsi iz{li, tako
kot je bilo dogovorjeno, torej vsi referati v originalnem jeziku in pa v nem{~ini, saj finan~ni problemi
ne pestijo samo nas. Zadnji hrva{ki je recimo iz{el sploh samo v nem{~ini.
 Naslednji simpozij bo na Hrva{kem, in sicer v Koprivnici od 2. do 5. julija 2002. Referatov bo
letos ve~, in sicer iz vsake dr‘ave oz. de‘ele po trije, prirediteljica pa bo prispevala 4 referate, torej bo
vseh referatov 16. Novo je tudi to, da je prireditelj sklenil zato, da bi bilo ~im ve~ poslu{alcev, vse
referate spet simultano prevajati. Pokazalo se je namre~, da re{itev s samo dvema jezikoma, torej nem{~ino
in angle{~ino, ni prinesla rezultatov, stro{kov pa ni bilo tako zelo veliko manj.
500 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
 Preden sumarno na{tejem referate in referente, ne da bi se spu{~al v podrobnej{o oznako ali celo v
polemiko, naj vendar zapi{em, da je bilo splo{no prepri~anje udele‘encev leto{njega simpozija, da so
bili referati vsi zelo dobri, da je torej organizacijskemu odboru uspelo najti referente, ki so prispevali
marsikaj novega in da ni {lo za ponavljanje in sumiranje ‘e znanega, kar se tudi dogaja in ~emur se ne
da povsem odre~i, ne na tem simpoziju, pa tudi na drugih ne.
 Kot je na modin{kih simpozijih obi~ajno, je imel uvodni referat doma~in, v na{em primeru je bil to
Lászlo Csorba iz Budimpe{te, ki je govoril o temeljnih vpra{anjih cerkvene politike v ~asu modernizacije
habsbur{ke monarhije in to predvsem z vidika svobodne cerkve v svobodni dr‘avi. Tudi prvi naslednji
referent je bil Mad‘ar, in sicer profesor na univerzi v Debrecenu János Bártá, ki se je osredoto~il na
vpra{anje odnosa med cerkvijo in dr‘avo, kakr{en je bil v 18. stoletju na Ogrskem in pokazal kako Hab-
sbur‘anom ni uspela popolna rekatolizacija, pa~ pa je bilo v ogrskih de‘elah konec 18. stoletja skoraj
~etrtina protestantov (14 % kalvincev in 9 % luteranov), poleg njih pa {e 21 % ortodoksnih, 6 % gr{kih
katolikov in 1 % Judov ter 49 % katoli~anov. Norbert Frank iz Eisenstadta (@elezno) je govoril o posledi-
cah jo‘efinizma v dana{nji Gradi{~anski in opozoril, da je bila cerkev sicer potrebna reform, vendar je
zlasti Jo‘ef II. uvajal svoje reforme prehitro in nepotrpe‘ljivo, zato se tudi niso v celoti posre~ile. Na
ozemlju, ki ga je referent obravnaval, je bilo ukinjenih 7 samostanov, nekateri redovi se niso ve~ vrnili,
obdr‘ala pa se je regulacija far, ve~ina reform pa se je do srede 19. stoletja morala umakniti staremu.
 Alois Ruhri iz Gradca se je posvetil polo‘aju cerkve in dru‘benemu razvoju na Štajerskem od
razsvetljenstva do 1848 ter poudaril, da so razpustitev samostanov, reforma {kofij in far, reforme na
podro~ju {olstva in univerze ter toleran~ni patent dali cerkvenemu ‘ivljenju povsem nov obraz. Prote-
stanti so si prvi~ smeli organizirati samostojno, ~eprav fragmentarno cerkveno organizacijo. Posebej se
je zadr‘al pri delovanju {kofa Jo‘eta Adama Arca kot »galionske figure« v ~asu jo‘efinizma in Romana
Sebastijana Zängerleja, ki je bil glavni predstavnik katoli{ke restavracije v predmar~nem ~asu.
 Iskra Ivelji} iz Zagreba je pripravila pregled razvoja v banski Hrvatski od jo‘efinizma do nastanka
politi~nega katolicizma. Na tem podro~ju je del katoli{ke duhov{~ine kljub radikalnim reformam jo‘efini-
zem sprejel. To so bili sicer predvsem predstavniki ni‘je duhov{~ine, vendar pa tudi nekaj predstavnikov
vi{je, kot n.pr. zagreb{ki {kof Maksimilijan Vrhovac. V 19. stoletju je pri{lo do dveh struj v katoli{ki
cerkvi, iz konservativne se je konec 19. stoletja porodil politi~ni katolicizem, ki se je ‘e od 70. let upiral
modernizaciji Hrva{ke. Liberalni katolicizem pa je jasno nastopil ‘e v revoluciji 1848/49, prevladal pa je
v 60. letih 19. stoletja in med bolj znane liberalne katolike spadata {kof Strossmayer in Franjo Ra~ki.
 Stane Granda iz Ljubljane je svoj referat naslovil z vpra{anjem: »Duhovni pastirji ali narodni
voditelji« in se osredoto~il zlasti na razliko med mestno in pode`elsko duhov{~ino, ki je mnogo storila
za kulturni dvig slovenstva in za ohranitev slovenske narodne zavesti in prosvete.
 Tretji mad‘arski referat je prispeval Csaba Fazekas iz Miskolca, ki je govoril o za~etkih politi~nega
katolicizma na Ogrskem od 1790 do revolucije 1848. Najprej je govoril o alternativah za cerkveno
politiko, ki so nastopile v prvih desetletjih 19. stoletja, ter opozoril zlasti na tri zaporedne neuspehe
katoli{ke cerkve (1832-36, 1839-40 in 1843-44) na t. im. reformskih de‘elnih zasedanjih. Ve~ino refe-
rata pa je posvetil dokazovanju, da politi~ni katolicizem ni nastopil {ele v devetdesetih letih 19. stoletja,
pa~ pa ‘e v ~asu reform 1844 do 1848, ko je katoli{ka cerkev ostro zavrnila liberalno reformno politiko
opozicije, se zavzemala za pove~an vpliv cerkvenih oseb v javnem ‘ivljenju in spoznala va‘nost tiska
ter za~ela materialno podpirati njej naklonjen tisk.
 Gorazd Stariha iz Ljubljane je na podlagi novega arhivskega gradiva ocenil razmerje med ce-
rkvijo, dr‘avo in dru‘bo na spodnjem Štajerskem v ~asu neoabsolutizma. Na temelju arhivalij o sporih
Cerkve z vojsko in ‘andarmerijo, je pri{el do zaklju~ka, da je cerkev imela ve~ sporov z dr‘avno upra-
vo, vojsko in ‘andarmerijo kot pa s prebivalstvom.
 Hans H. Piff (Pinkafeld) je na zelo zanimiv na~in predstavil kro‘ek nekak{ne cerkvene romantike,
ki se je razvila v salonu grofov Széchény in Bathyányi, ki sta jo za~ela redemptorist Klemens Maria
Hofbauer in filozof, pesnik in zgodovinar Friedrich Schlegel.
 Mario Støecha (Zagreb) na simpozij ni pri{el, pa~ pa je bil prebran njegov referat o razvoju in
delovanju katoli{ke cerkve v banski Hrvatski od 1880 do 1918.
 Zelo koncizen in temeljit je bil referat Michaele Kronthaler iz Gradca o boju za konkordat, ki je bil
v bistvu povzetek njenega habilitacijskega dela o tej tematiki.
 @al je bilo manj diskusije kot druga leta, morda zato ker ni bilo simultanega prevajanja.
F r a n c  R o z m a n