LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNISKJ OUBOR. ORAGO COP, MIRO DVORSAK, MARJAN KUNEJ, JANKO PO-POVIC, EDO RAZDRIH, BOJAN SAMARIN, DUSAN VOGLAR 1N \LAI>O ZUAJPAH. ODGOVORNI IN GLAVNl UREDNIK JANKO POPOVIC, UREDNlSTVO IN UPRAVA — LJUBLJANA, MIK.LOŠI-CEVA 5a — TEL. 21-102. TEKOCl RAČUN 60ti na vse kompromisne po-jave med staritn m novim. Po-leg tega se bodo morala boriti proti formalnemu zadoš^anju zahteram reforme, spremljati potek* predavanj, vaj in Izpitov. Ker bo vse to zahtevalo ogrom-no dela, bi bilo treba na vseh združenjih, klubih in letnikih organizlrati močne študijske ko-misije in skupine, ki bi bile sposobne ugotavljati na csnovi ttmel.tite analize pozitivnost ali negativnost prihajajočega, vzro-ke zakoreninjenosti in trdoži-vosti starega ter dajati stvarne predloge. Mislimo, da ni treba posebej poudarjati potrebo po veojem sodelovanju s profesorji in or-gani družbenega upravljanja na oniverzi, posebno zdaj, ko se horimo za žimbolj realne pro-grame. Morda bi bilo dobro vstanoviti aktive komunistov \i študentov, profe&orjev in stro-kovnjakov iz prakse tudi tam, kjer jih še nimajo. Ti aktiri naj analizirajo posamezne progra-me, ko bodo izdelani in na te-nielju objektivnih zaključkov na znanstvenem nivoju povedo svoje mnenje. še bolje b} s« seveda bilo, da bi kot svetovalci aktivno sodelovali pri njihovi iEdelavi. Združenja bodo morala v le-tošnjem študiijskem letu ugoto-viti socialen položaj vseh štu-dentov, kajti le na osnovi teh podatkov bo študentska organi-nizacija lahko nastoplla s svo-jinii zahtevami pred organt oblasti in širšo javnostjo za iz-boljšanje tega sta«ja. Združenja naj p spremljali njihove uspehe pri študiju. Na nekaterih fakultetah so glede tega vprašamja podvzeli že nekatere učinkovite ukrepe. Odvzelj so štipendije tistim šfu-dantom, k; so 'e p-reveft zane-marili St-udi.i- Ker je bil ta ukrep omejen samo na nekate-re fakul*^tc. pa še te niso med aeboj sodeovale. ni imel po-membne.iših posledic. Zdaj, ko se uvaja strožji re-žim štuaija na naših univerzah. eilijo neurejeni materialni po-goji študentov vedno bolj v ospredje. Mnogi žtudentie nt dobijo od staršev nobene pomo-či, pa tudi štipendije nimajo ali pa tako majhno, da ne zadostu-je za vsakdanje preživljanje Doslej so se ti študentje hono-rarno ali celo stalno zaposle-vali, vendar se jim je žtudij kliub prizadevanju podaljševal v nedogled. Poleg tega se niso moglj udejfitvovati v študentsk; organizaciji, zaradi česar le-ta ni mogla nanje vzgojno vpliva-ti, pa tudi mjihovo znanje je bi-lo pomanjkljivo in ozko stro-kovno. Iz vsega tega sledi, da si Stu-dentje tudi v bodoče ne bodo mogli sl'Užiti vsakdanjega kru-ha, obenem pa intenzivno štu_ dirati. Zato si je treba bolj pri-zadeva-ti. da se zagotovljo vsem revnejšim študentom zadcKstna materialna gr&dstva, ki W jim cmogočila, da bi nemoteno štu-dirali in v praksi čimprej kori-stili celotni dražbi. Kak0 zagotoviti zadostna fl-nančna sredstva za štipendije vsem revnim študentom? Mož-nost je samo ena. Zvezni, ka-kor tudi ¦univerzitetni organi ter študentska organizacija si bodo moraii bolj odlačno priza-devati, da bodo podjetja, go-spodarske in družbene organi-T.acije bo!j skrbela za izobraže-vamje strokovnjakov, ki jlh po-trebujejo. kajti vlagsnje sred-stev v izobraževanje kadrov jo najučinkovitejša investicija- Pri določanju novih predpi-sov o štipendiranju se je treba naslanjati tudi na pozitivne iz-kušnje tistih podjetij, ki niso )e spremljala študijske uspehe svojih štip«ndistiov, temve^ tu- Zdravstvene menze za dijeto, TBC in sladkorno bo-lezen, v katerih se hrani tudi okrog sto študentov, so prišle v letošnjem letu v zelo težak finaneni položaj, ki je ptrav resno ogrozil njihov nadaljnjj obstoj. V zdravstveaiih menzah se hranijo precej težki Ijolniki. Le-tem nudijo res kvaditetno in kalo>rično hrano, zatP je tudi razmeroma draga. Abo-uenti so večimorna revni in le nekterd laliko plačajo vsako-dnevni dvojni obroik hraaie iz lastnih &re(|stev. Doslej &o ta pi-oblem reševali s porecej vi-sokimi do^taciijami iz okrajne-ga proTačuna. Z letošnjim le-tom fta je z.ačela ski-beti za zdravstvene menze občina Center, določila ;je cene posu-meznih obrokov hrane in se odločila, da bo subvencioni-rala samo tiste socialno o>gro- ki žive v njem območju di vzpostavila dobre medseboj- ter _zato občutao znižala do- ne odnose. Med počitnicami prihajali ti štipendisti na prak-so v njihova podjetja, kjer so ,1ih že zdaj seznaniali z uspehi in težavami. pa tudi z-na<5rti za prihodnost. tacije. S tem odlokom so bili naj-boli prizadetd študentje, ki predsitavljajo tretjino vseh aiboinentov. Uprava zdravstve-nih menz je takoj uvidela, da Socializem - svetovni proces V sodobni družbi ni čistega državnega kapitalizma. Med najrazličnejšimi elementi sodobnega kapitalističnega sveta — zasebnega kapitala, svobodne konkurence in malolastniške proizvodnje ter monopolnega kapitala — se le bolj ali manj jasno uve-Ijavljajo funkcije države kot družbemga, političnega in zlasti ekonomskega faktorja. Kolikor bolj pa se v procesu kapitalistične proizvodnje uveljavlja država, toliko večji je ludi pritisk novih tendenc, ki se kot elementi nove družbe razvijajo še v okrilju stare, razpadajoče družbe in zahtevajo nadomestitev že preživelih kapitali-stičnih -proizvodnih odnosov z novimi, socialističnimi družbenimi odnosi. Posamezne oblike državno kapitalističnih odnosov pomenijo zadnji napor kavitalizma, da bi se še obdržol pri kivljenju, lahko pa tudi tako rekoč prvi korak k socializmu. Ali bodo le prvo ali pa tudi drugo, je odvisno predvsem od moči in zavestne politične akcije delavskega razreda. Avtomatičnega prehoda iz kapitalizma oziroma njegove državno kapitalistične oblike v socalizem ni; za kapitalizem namreč ni take absolutne brezizhodne situacije, ki bi ga silila, da se spremeni v socializem. Delavski razred se mora varovati pred iluzijami, da pomeni sleherno podržavlja-nje ekonomskih funkdj hkrati tudi že njihovo socialistično podružbljenje t. j. prehod proizvajalnih sredstev v službo vsakega delovnega človeka posebej in vseh delovnih Ijudi skupaj. V zadnji instanci sta le družbeno ekonomsko in družbeno politično z veČjtth dohodkov RAZPRAVLJALI O DOSEDANJIH REZULTATIH IZ- VAJANJA PRIPOROOILA ZVEZNE LJUDSKE SKUPSCINE, KI GOVORI O USTVARITVI BOLJŠIH POGOJEV ZA REDNO IZOBRAZEVANJE VISOKO- KVALIFICIRANIH STROKOVNJAKOV. jim ne sme podražiti hrane, ker se že zda-j borijo z mate-riaLnimi težavami, teT se od-ločiia, da jhn bo dajala še na-pre.i hrano pod enakimd p^ogoii kot do zdaj. Pri ,tem pa je pri-čakavala, da se bodo za te študente končno le našla sred-stva, ki iim bodo orncgo>čila: da se bodo še naprej hranili v njihovih menzah. Toda teh sredstev niso rno-gli dobiti, čeprav so poitrkali na mnoga vrata. Na svetu za zdravstvo so iih odpravili z ugotovitvijo, da ni donarja. Medtem pa je dolg študentov naraščal in doisegel v septem-bru številko 700 tisoč din, a v decembru bi p.redvddoma narasel na 1,300.000 din. V tako nastaienj položaiu so preostale upravi zdravatvenih menz samo tri možnosti: iz-terjati cd študeatov nastali dolg. kar bi bido nemcgoče, zaipreti menze ali pa le neka-ko irvrtati to vs&to denar,1a. Mazadnje so ge odlo^ili za tretjo možnost, za katero se je zavzemala tudi študentska organizacija, kateri je bilo veliiko do tega, da se te menze ohranijo. kjer se bodo lahko še nadalje hranili bolni štu-dentje. Studentska organizacija se je obrnila za pcrnoč na uni- Kaj bi s polovičnimi rešitvami Na sestanku s<; govoriili o tem, da je večina študentskih organi-zacij, unive«rz in fakultet spre-jela Priporočilo kot važen do-kument, ki bo pnipomogel do raddikailnih sprememb v sistemu visokih šol. Kjub temu pa nekatere razpra-ve kažejo, da niso povsod dojeli pravega bistva Priporo&ila. N.pr. kljub temu, da zahteva Prtipo-ročilo takojšnje reševaoje vpra-šajija reforme univerzi^etnega študdja, deilajo ponekod pre-hitro, tako da bo prišlo samo do polovičnih rešitev. Na neka-terih fakultetah so namreč predvidevali, da bodo v dveh treh tednih lahko dzvedli vse važnejše odločitve o izvajanju Pniporočila Zvezne ljudske &kupš$ine, drugod pa spe«t me-nijo, da bodo z vskladitvijo fa-kultetnih. statutov na mah rešili najvažnejše. Značilen je primer Medfakul-tetne konference medioinskih fakultet, kjer so — po nekate-rih obvestiilih — meniii, da bi lahko dosegli skrajšanje šitudi-ja z obveznim obnskovanjem predavanj^ omejevanjem vpiso-vanja na fakultete itd., vendar pa s tafloili admimistraiivnimi meramii ni moč ničesar dosetii. Vse to kaže na nevamost, da bo prišlo do polovičnih rešiitev, ki bodo kratkotrajne in ao že sedaj kom^promdtiTane pred štti-denti. Zveza študentov meni, da je prehitro sprejemanje od-ločitev o izvajanju Priporočila prav tako nevarmo io kvarno kot kakršnokoli odlaganje. Priporočdlo Zvezne ijudstee skupščine je. izraz potreb in za-htev celotne družbe, da se izo-braževanje mladih ljudi na umi-verzi usmerd k današnji stopnjij razvoja naših družbenih in pro-izvodnih si'1. Zveza šftudeiKtov ne gleda na PriporočLlo kot na in-strument, ki ga narekujejo po-trebe gospodarstva, temvei kot na dokumenit velikega družbe-nega pomena. Takšno staldšče je rezudtat dognanja, da je po-daljševanje študija za dve, tni leta družbi škodljdv pojav. V zadnjem času hočejo nekateri kriviiti za dosedanji dolgol&tni študdj na univerzah v naši dr-žavi samo študente, obenem pa no6ejo spoznati dejanskih, glob- ljih vzrokov sedanjih raamer na visakih šoiah. Režim študija je prav tako &z-zval živahne razprave in za.ni-mamje posebno v študentskih organizacijah. Zveza študentov je sprejela splošno orientacijo za zaostrdtev študijskega reži-ma, obenem pa meini, da bi bilo potrebno v fakuMetnih staitutih točno odrediti pravice in dolž-nosti študentov, prav tako pa tudi profesorjev. Režim študija je namreč pogojen v spremem-bah celotne organizacije in na-čina predavanj, njegovega ob-sega in vsebine, ter v poveča-nju matefialne osnove univerz in v izbodjšanju materia-lnega položaja študentov. Problem smbvencioniranja hrane za bolehne študente bi se dal delno rešiti na ta na-čin, da bi okrajni zavodi za socialno zavarcvanje prispe-vali del sredstev za tiste štu-dente, ki so po starših social-no zavarovani. Ker pa je več kot polovica študentov, ki se hranijo v zdravstvenih njon-zah iz drugih republik, z za-vodi za socialno zava.rovanje, kamor spadajo. pa ie irežko priti v stik, poleg tega so se že doslej izmikali plačavanju kakršnihkoli računov, ie naj-bolje, da se to vprašanje reši tako, da se iz zveznega ali re-publiškega proračuna v bodo-č-e dodeljuje univerzi potreb-na vsota denarja, ki bi preko zdravstvenega fonda dod^lje-vala tem študemtom subven-cije. Foium Nedavni ukrepi Zveznega izvršnega sveta so imeli namen stabiUzirati nekatere panoge naše indusirije in obenem pospe-šiti ie nadaijnji dvig družbenega in csebnega sandarda. Kot take jih tudi pojmujemo, saj potrošniki zaradi istočasnega pove-čanja osebnlh prejemkov in poostrene kontrole tržišča ter cen s podražitvijo nekaterih artiklov niso bili prizadeti. Drugače Pa je s študenii. V začetku preteklega poletja je bi! za vso državo sprejet odlok o povišanju štlpendij. Toda pričakovanih posredic tega odloka še ni bilo kaj prida čatiti: štipendisti prejemajo v glav-nem še vedno enake štipendije. Vsemu temu se je zdaj še pridružiia nenadna podražitev nekaterih artiklov in uslug. Zaradi novih predpisov o plačeva-njti naj«mnin za stanovanja pa je se zelo verjetno, da bodo stanodajalci od svojih podnajemnikov-študentov zahtevali še višje najemnine kot doslej. Ta dejstva p«menijo močno poslabšanje štndentskega živ-Ijenjskega standarda. Ker si študentjc zaradi poostrenih študij-skih obveznostl ne bodo moglj več iskati priložnostnih zasluž-kov za kritje svojih povečanih življenjsrkih potreb, bi jim morali priskočlti na pomoč na kak drug način. i\a nek način bi bilo treba rcšiti neljubo dejstvo, da osebni prejeraki ostaiih držav-ljanov rastejo neprimerno hitreje in sigurneje kot pa štipendlje študentov. Misliti pa bo treba še na tisti del študentov. ki ne prejema nikakšnih štipendij, pa s skromno podporo nd doma tudi ne more kriti vseh svojih življenjskeh potreb. Svoj namen — stabilizlrati naše notranje tržišče in sploh vse naše gospodarstvo — bodo ukrepi Zveznega izvršnega sveta uedvomno dosegli. Obenem pa pomenijo tudi ogromen napor za povečanje osebne potrošnje prebivalstva in skušajo tako dvigniti njegov standard. Zato Iraajo širok in ve!ik družbeno ekonomski in družbeno politlčni pomen. Ker štipendije kljub zvcznemu odloku že niso urejene in ker kupna moč študentov močno zsostaja za kupno močjo osta-lega prebivalstva, bi bil izhod iz tega stanja naka posebna oblika subvencioniranja študentskih domov, predvsem pa študcntskih menz oz. njihovih abonentov. S tem bi bili ukrepi Zveznega izvršnega sveta dopolnjeni in bi dcsegl; svoj družbeni namen oz. uspeb tudi med študentsko mladino. Proletarski internacionalizem (Nadaljevanje in konec) Podcenjevanje socialističnih sil v dru-gih deželah in odklanjanje njihovih izku-šenj kot praktičnih prispevkov k razvoju marksizma ter istočasno poveličevanje lastnih izku&enj in lastne poti v sociali-zem le ovira razvoj socialističnih sil v sve-tu in razbija mednarodno solidarnost pro-letariata. Ob koncu leta 1956 je kitajski list Žen min ži bao, z'nan pri nas po svojih nedavnih napadih na Jugoslavijo, t?Kjrat pa še mnogo trezne.iši in realnejši — za-pisal: "-Vse izkustvo SZ, tudi njegov osnov-ni del, je povezano z določenimi nacional-nirnl značilnostmi: drugim deželam ga ni treba kopirati ... Vse to izkustvo, tako iz-kustvo uspehov kot tudi izkustvo neuspe-hov. je dragocen zaklad za tiste, ki ga pro-učujejo znanstveno, ker nam lahko poma-ga, da se eventualno izognemo stranpotem in utrpimo manj škode. In obratno: če ko-piramo izkustvo brez rezerve, potem lah-ko celo prenašanje izkustva uspehov SZ — da ne govorimo o njenem izkustvu ne-uspehov — privede v drugih deželah do neuspehov.« V izkustvu Sovjetske zveze se izraža aplošni zakon revolucije in graditve na določeni etapi družbenega razvoja. Slediti je treba torej duhu — marksistično leni-nističnemu duhu — ne pa Črki. In prave-mu marksizmu-leninizmu je tuj vsak dogmatizem. vsak ideološki mono-polizem in vsak politični hegemonizem. Zavedati se je treba. da so sL>1o;th smotri socializma skupni, le tempo in oblike gibanja družbe proti tem smot^om so — in morajo biti — različne in ndv:?ne o:i konkvetnih pogojev v poscmezp.'h deželah ali devMh sveta. Lenin ni nikali dogmatiziral izkustev Oktobrsvkf r°vn'i'rn? ;-n nrv;h let izgradnje iovjetske ob'ac''. SociaHstične sile drugod fT svetu je cr-nil in je veroval, da bodo dru- gi, bolj razviti in bolj kulturni narodi, laže in manj boleče gradili socializem. Tudi Marxu in Engelsu je bilo tuje mišljenje, da bi moral delavsiki razred ne-ke določene dežele prevzeti vodilno mesto med delavci drugih dežel in postati nekak -center za izgradnjo socializma«. V predgo-voru h Kmečki vojni v Nemčiji pravi En-gels, da nikakor ni v interesu mednarod-nega delavskega gibanja, da bi »delavci kateregakoli posameznega naroda korakali na njegovem čelu^, ampak da bodo n. pr. nsmški delavci »le zavzemali častno mesto v borbeni liniji«. In leta 1882 je zapisal, da je vse dotedanje izkustvo v mednarodnem delavskem gibanju pokazalo, da je >>med-nai-odna skupna akcija možna samo med enakimi in da je celo primus inter pares (prvi med enakimi) možen samo za nepo-sredno akcijo*«. V nekem dolo^enem obdobju boja za socializem v svetu je res možno, da zaradi posebnih pogojev postane neki delavski razred zastavonoša v skupnem boju, ven-dar to še ne pomeni, da lahko ostane na vodilnem mestu za vse čase in da si lahko prisvoji politični in celo idealoški monopol v delavskem gibanju sveta. Kakršenkoli šovinizem ali hegemonizem je namreč v mednarodnem delavskem gibaniu povsem nemogoč pojav. Problem pravilnih odnosov med delav-skimi strankami raznih dežel se je z na-stankom večjega števila novih socialistič-nvh dežel po drugi svetovni vojni še za-ostril in prerasel v problem meddržavn^h odnosov med deželami, ki grade sociali-zem. Ne more biti dvoma. da je pravo zbli-ževanje med delovnimi ljudstvi teh dežel (in končno tudi katerihkoli dežel na svetu) možno le po načelih prostovoljnosti. ena-kopravnosti, nevmešavanja v tuje notra-nje zadeve, spoštovanje neodvisnosti in su- verenosti. Odnosi med deželami, ki grade socializem, bi morali biti vzor prijateljskih odnosov. Odnosi med vladami in komuni-sti dežel socialistične demokracije morajo biti stimulans za nadaljnji razvoj socializ-ma v svetu, če hočejo imeti pravo inter-nacionalistično obeležje. Omenjena načela so osnovna načela koeksistence med vsemi deželami 'sveta, ne glede na njihove različne družbene si-steme. Toliko bolj bi torej morala veljati v odnosih med deželami, ki so na poti v socializem. Vendar je odnos Sovjetske zve-ze do ositalih dežel socialistične demokra-cije, predvsem pa do Jugoslavije, zasno-vain mimo njih in nam tako dokazuje da je pri njih ideja proletarskega internacio-nalizma — hote ali nehote — popačena, izkrivljena in zlorabljena. Kot rečeno, so načela enakopravnosti, ozemeljske nedotakljivosti, državne neod-visnosti, suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve splošma načela kakršne-koli koeksi&tence. Za vzpostavljanje in raz-vijanje odnosov med deželami socialistične demokracije ozirorna med delavskimi strankami so sicer conditio sine qua non in najnujnejša osnova. vendar nič več. Za ustvarjanje pristnejših in pofpolnejših oblik sodelovanja so pre&kromna* in pre-splošna. Sodelovanju med. socialističnimi deže-lami oziroma strankami dajejo pravo bo-gastvo m pomembnost šele načela prole-tarskega internacionalizma. Ceprav se je konkretna oblika proletarskega interna-cionalizma venomer menjavala — pač v skladu z vsakokratnimi političnimi in eko-nomskimi spremembami v svetu — so nje-gova osnovna načela ostala ista. Leninovo definiciio: inteTnacionalizem je razvijanje revolucionarmega gibanja in borbe v last-ni deželi in podpiranje iste borbe v vseh druigth deželah, moramo le izpolTiiti s kon-kretnimi problemi sodobnega sveta. Oba osnovna prihcipa: vztrajnost delavskega gibanja, da v svoji deželi razvija dosledeoi boj za socializem in za vsakodnevne into-rese delovnih ljudi, da uporablja vse obli-ke dela in boja za večanje svojega vpliva, za pripravljanje osvojitve oblasti in da po njemi osvajltvi prične graditi socialteem v skladu z interesi delovndh ljudi vsega sve-ta ter interesi miru in splošnega napredka človeštva in pa princip pomoči istemu bo-ju v drugih deželah, t. j. solidarnosti z de-lavskim gibanjem in socialističnirni silami vsega sveita v njihovem boju za vsako-dnevne ekonomske in politične zahteve, za mir in za socializem — ostajata nespre-menjena in sta v vseh vsakodnevnih po-gojih osnovni gibali delavsikega boja. Uresničevanje prmcipov proletarskega intefrnacionalizma mora biti naslonjeno na priznavanje enakega družbenega in raz-rednega položaja in na poznavanje skup-nega, vsečloveškega cidja, ki ga žele doseči s svojim bojem delavci vsega sveta. Pro letarski internacionalizem zahteva pravi-len odnos, pomoč in solidarnost do vsake socialistične dežele in do vsakega delav-sk€ga gibanja, ki se resnično bori za so-cializem, za mir in za miroljubno aktivno koeksistenco, zahteva torej odločen in na-čelen boj za zbližanje narodov, za čedalje večjo enotoost sveta, za odpravo nacio-nalnih, in rasnih predsodkov ter vseh oblik neenakopravnosti, šovinizma in he-gemonizma. Principi proletarskega inter-nacionalizma so torej principi vsake zdra-ve, socialistične in globoko humanistične mednarodne aktivnosti in zunanje politike. Nasproti vsem tem velikim nalogam in tudi možno&tim. ki jih nudi sedanje raz-merje družbenih sil in sedanje stanje v kapitalističnem svetu, pa stoji delavski razred razedinjen. Ta neenotnost je sicer neizogibna in objaktivno nujna zaradi so-dobnega družbenega gibanja in družbene-ga položaia različnih slojev delavskega razreda, vendar bi bila delavskemu raz-redu v nj^govem boju potrebna vsai to-likšma enotnost, kot jo pozmajo razne frak-cije buržoazije. V vrhovih posameznih struj delavsikega gibanja ,ie še vedno polno nerazumevanje. družbenega pomena. ki ga ima boj za to ali ono obliko enotnosti delavsikega gibanja in vseh naprednih sil. Namesto da bi se z medsebojnlm podpira-njem različni deli delavskega gibanja upi-rali pritisku protisocialističnih sil, pogosto s svojim slepim sovražnim prakticizmom še odpirajo vrste delavskega gitoainja tujim vpHvom in interesom in se v tej ali oni obliki obešajo na voz reakcije. Steviinost in različnost nosilcev progre-sivnega družbenega gibanja (sem lahko štejemo razna socialno demokratska m le-vičar&ka delavska gibanja, razne marksi-stične delavske stranke, pa tudi razna na-predna, nacionalistična in antikoloniali-stična gibanja zaostalih dežel) kakor tudi številnost in raziičnost nazadnjaških druž-benih vplivov, ki prodirajo v delavsko gi-banje zaradi njegove neenotnosti, oportu-nizrna in neaktivnosti, terjata od vodilnih socialističnih sil, da posvetijo razvoju so-dobnega deiavskega gibanja neodvisno od svojih ideoloških pagledov vso pozornost. Vdelavskem gibanju se morajo ustvariti take razmere, ki bodo omogočile različne oblike skupnih, akcij, vzajemne ali eno-stranske pomoči in čedalje svoboiinejše oblike socialističnega boja mnenj. Nepre-nehoma se je treba boriti za vsako moino obliko sodelovanja, vsklajevanja in pove-zovanja boja delavskih, progresivnih in antaimperialističnih gibanj v kor:st druž-benega napredka in miru. Oblik sodelo vanja pa ne moi-e vnaprej določiti nobeno središče, ampak bodo zrasle iz osnov so-dobnega razvoja, iz interesa delovnih mno-žic, da pride do sodelovanja, iz potrebe, da se ohrani mir in ustvari koeksistenca. predvsem pa iz naraščajočega spoznanja, da je treba podpirati vse oblike in pota za pospeševanje in krepitev socialističnih sil, ki prodirajo skozi vrzeli stare družbene ureditve, osvajajo družbene pozicije in se borijo za socialistične odnase in za vodil-no družbeno vlogo. Vsako niedsebo]r?-> spo-znavanje in izmenjavanje izkušenj je že lahko korak naprej na težki poti medna-rodinsga delavskega sodelovanja. Jasno pa je, da ob takem sodelovanju ni mogoče opustiti ng,čelnih socialističnih ideoloških stališč. Nasprotno, ker je sodobno delavsko gibanje razdeljeno v toliko struj. je nujno, da prihaja med njimi do ideološke in po-litifine diskusije in medssbojne kritike. Ta boj pa je v resnici boj za uveljavljanje najnaprednejših teženj in pogledov na-sproti nesocialističnim, oportunis.tičnim, sektaSko dogrnatičnim in drugim negativ-nim tendencam v sodobnem delavskern NENEHNI NAPORI (Nadailjevanje s 1. straini) prezentativnih organizacij, raz-ličnih po značaju in nazorih, b,i kongres lahko odločilno vplivai pri iskanju politike, ki bi pre-mostila meje neenotnosti štu-dentskega gibanja, ki prihaja nabolj do izraza v obsto.ju COSEC in MSS. Vendar pa kongres ni izkoristil teh mož-nosti in je v neki meri raz-očara1 vse tiste, ki so pričako-vali nadaljnji razvoj stališč, sprejfttih na kongresu v Pragi. Gotovo je, da so današnji medn^rodni odnosi na svetu ia napet položaj itašli v velikj me-ri sv«>j odraz tudi v diskusijah na kongresu in tako vplivali tudj na delo In sklepe, ki so bili sprejeti. Delo kongresa je mnogokrat potekalo v zname-nju razprav o svetovni politiki, posebno o dogodkih na Bliž-njem in Daljnjem Vzhodu, za-htev po prenehanju poizkusov z atomskim orožjcm itd. Pred-stavniki nekaterih organizacij so razpravljalj tud-i o dogodkih na Madžarskem. Centralna vprašanja na kongresu so bila vprašanja kolonializma, v ka-terih so bi!e sprejete tudi ne-katere resolucije. T» je razum-ljivo, ker študentje v vseh de-želah preko dela svojih organi-zacij aktivno sodelujejo v poli-tičnem življenju in z zanima-njem zasledujejo razvoj odno-sov na svetu. Treba pa je do-dati, da je bilo obravnavanje teh vprašanj pogosto enostran-sko. Sklepi kongresa o nekaterih vprašanjih predstavljajo kom-promisni izraz različnih sta-lišč, ki so bila zastopana na kongresu. Razlike v stališčih so na kongresu prišle do izraza posebno ob sprejemanju reso-lucije o prvi točki dnevnega reda, v kateri je govora o na-daljnjem razvijanju mednarod-nega študentskega sodelovanja in o odnosu MSS do tega vpra-šanja. V prizadevanjib., da bi prišlo do kompromisne rešitve, predstavljajo nekateri sklepi kongrcsa odstopanje od doseda-njih stališč MSS. Za bodoči razvoj Mednarodne študentske zveze, kakor tudj za naše sode- nost miade generacije iai na-predka v svetu. Zveza študentov Jugeslavije je odločuo vvotl po-itiki in ten-de*cam, ki ogrožajo mir v ka-kakršnikoli oblifci. smatramo, da se nevarnosJ za mir iuai.i v različnih oblikah. Največja ne-vamost je jjvtovo atomska obo-ro*iu»v. ntv.t»a nevarnost za mir je tndi vsako oboroževaije, re-railitarizarija vmešavanje v notranjc zadeve v obliki ini>»r-v-a-iij, aktije pritiska, ek >«i«m-*fce in ideološke in druge ••!»):-ke. Panes še \edno niso otLtra-njcae vsc ko obnašali proiti opa zovalcem ZSJ. Ce so bili v ne-ki dmlžbi Klitajoi, so jo takoj zapustili, čim so se prfbližali Jugoslovani. V govoru pred-siavnika ZSj so odstavck o Formozi vsi po^dravili s plo-skamjem, razen kitajskih dele-gatov in opazovalcev. Tako grobo ln nedopustno obnašanje gostiteljev na med-narodnem kongresu samo po sebi sploh ne bi bilo vredno pozornosti. Toda mi na take postopke ne gledamo izolirano. Enostranska prekinftev odno-sov s stranl Vsekitajske štu dentske federacije predstavlja del politike Vsekitajske štu-dentske federacije, ki je prišla do izraza na kongresu In fci ,ie očitno hotela skrciti baze /a sodelovanje in zaostrevanje od-nosov v mednarodnem študent-skem sodelovanju. Dobro je, c?n udeleženci kongresa niso spro-jeli take politike. Med kongresam so prišli opazovalci Zveze študentov Ju-goslavije v stifc s predsiavniki velikega Stevila nacionalnih študentskih organizacij in se z njimi razgovarjali tudi o sode-lovanju. Udeležencl kongresa so izra-?all željo za nadaljnjl razvoj mednarodnega študentskega so-delovania. Zvesa študentov Ju-goslavije bo še nadalje podpi rala *vse komstruktivne napore in se odloono borila proti nega tivnim tendenoain v tnednarod-nem študentskem gibanju. MILOS BJELIC S kongresa MSS v Pragi, ko je bila izključena ZSJ Kri na ulicah Fanama - Cityja Že od decembra 1957 je vla- 86 štipendij in 39 za. privatne njalo vojaštvo. LETOiffSK MEDNHR0DHI MTIVNOST SODELOVANJE BREZ PREDSODKOV dalo med panamskvmi študen-U nezadovoljstvo zaradi raz-mer v srednjih šaldh. To je doseglo svoj višek viaja le- nalna unija, ubitih vied dru-gimi žrtvami tudi pet študen-tov. 20. MAJA. Ta dan so vsa študentske organizacije in de-lavske zveze pričele objavlja-ti izjave proti predsednikU' šole. Tu so bile vključene tudi osnovne šole. Položaj je postal nevzdržen, ko je 6000 srednješolcp.v zve- tos, ko je bilo ob demonstra- delo, da ne bo moglo nadalje- Tisače Ijudi se je udeležilopo-cijah, ki jlh. je sklicala nario- vati puka, ker nvso bile pra- greba ubitega dijaka Spopa- vočasno zgrajene nove šole. Vsaka težava srednješolcev pa se odraža tudi na študen-tih. Srednješolcl imayo svojo or-ganizacijo, ki skupaj s štu-dentsko tvori Federacijo pa- namskih študentov *.r?.r>'tv< mirv Or-ganiz;,cija ZŠ.I Kinatra ohrani-tev miru Vo elementami posoj ¦» razvi.jan.ie sodelovai.ia ii> ne glede na razlike v ideološkib in političnih pojmovanjih in razlage sodobnega družbenega razvoja. Čeprav so do konca leta ostali še trije meseci, lah-ko rečemo že sedaj, da je med narodna aktivnost Zveze štu-dentov Jugoslavije zelo uspeš-na tako po raznovrstnosti ka-kor tudi po intenzivnosti. Letošnje neugodne poliiične razmere v svetu so bile razlog, da smo s skepso gledali oa uspeh letošnjega mednarodnega sodelovanja. Vendar pa se je pokazalo, da so mladi ljudje sposobni prebroditi to krizo v mednarodnih odnosih in ustva-riti povoljno atmosfero za med-narodna srečanja. Izhajajoč iz realne predpo-stavke, da pri mladini obstoji želja za sodelovanje, sta Ljud-ska mladina Jugoslavije in Zgajanju našega sploš-nega uinetniškega življenja in da ni dosegla svojega naraena, pa najsi bo vzrok za to v preve-liiki časovni razmaknjenosti po-sameznih prireditev ali pa v ne-zadovoljivi pripravi. Dejstvo jc, da je bil to študentski festival brez študentov, seveda, če pri tem ne upoštevamo nastopajoč« skupine. In kakšno živo nasprot-je temu j« bil na primer trbo-veljski študentski festival !n tudi sicer kulturno-umetniško delo nekaterih pokrajinskih klubov. Studentov umetniški kapital, ki ga prinese s seboj na univer-zo, je povečinl majhen in po-gosto ne razpolaga niti z osnov-nimi sredstvi. Še več, potrebe po kakem večjem in intenziv-nejšem kulturnem življenju ni-ti ne Zuti. Pogosto je zatorej treba to potrebo s časom šele prlvzgojiti. Ako zremo s tega stallšča na priborjeni študentski abonma, lahko rečemo, da smo marsikaj dosegli. Istočasno pa se nam poraja vprašanjc, če je to tudi vse, kar smo hoteli do-seči, in, ali se tak način kultur-no-umetniške vzgoje študentov — bodoče vodilne plasti intelek-tualcev — ne bi dal prenesti tu-di na ostala umetnostna torlšča. Neposreden stik študenta s posameznimi umetnostmi, pa najsi gre za igralsko, glasbeno, filmsko, besedno ali katerokoli drugo, je lahko zanj odločilen, v vsakem primeru pa širi nje-gov pojmovni in idejni svet. In če bi ob vsem tem bilo Se na-črtno In jasno določeno sezna-njanje z osnovnimi principj, načeli in postavkami nmetnosti, potem bi v resnicl lahko rekli, da je Zvena študentov kot or-ganizacija prispevala svoj delež prl preobrazbi človeka tudi na tem področju. Ponavadi govorimo o kultur-no-umetniški problematiki dva-krat ali trikrat na leto. Najprej na sačetku študljskega Ieta, na-to ob koncu in Se na seminarju v Ankaranu. Vselej veliko gr-menja, pa malo dežja. Kulturna komisija počiva na začetku štu-dijskega leta vse do skupščinc ZŠJ, ker je do takrat le malo časa in ker takrat poteCe njena mandatna doba, nova komislja se takoj ne znajde, pozneje de-la mesec ali dva, nato pa spet obnemore ob koncu študijskega leta zaradi preveč intenzivnega Studija na fakulteti. In tako se pesem vedno znova poje po enem in istcm napevu. Vendar, do prihodnje skupščine je še ve-dno dovolj časa, da lahko vsaj razmislimo, kako bi prlšli iz da-našnjega stanja. S. B. Matej Sternen: Avtoportret Avtoportret na Slovenskem Deset let vsekakor ni dovolj dolga doba, da bi se dalo do-volj točno oceniti delovanje ta-ke ustamove, kot je Moderna galerija. Vendar že lahko re-čemo, da je v svojem prvem deeeniju odigrala važno vlogo v prifoiiževanju ldkovne umet-nosti širšemu krogu občinstva tako z razstavami kot s svoji-mi publiikaciijaimi. Prav je, da se Cb tej obleitnici spomnimo pratvlcar umrlega dr. Izidorja Cankarja — idejnega ustano-vitelja Moderne galerije, znan-stvenika In plodnega pisca na liikovnem pod'ro6ju. Osnovni namen te ustanove naj bi bilo predstaviti stalno zbirko sodobne slovenske umet-nosti, kar pa je zaradi poinanj-kanja prostoorov že neuresnič-ljivo. Druga naloga pa so ob-ča&na razstave, ki so danes pri-nesle Ljubljani tudi svetovni sloves. Kolikoa: pa je šlo do-sedaj predvserrt za predstavi-tev enega ald več umetniikov, se je Moderna galerija lotila tokrat ureditve razstave s te-ma.tskega vidifka. Ni ravno slučaj, da je to razstava avtoportreta na Slo-venskem. Avtoportret umetmi-ka — slikarja ali kiparja — nikakor ni samo mrtva podoba likovoega razvoja in umetni-kove duševnosti; iz njega go-vori mnogo več. Ravno sedanja doba je tako pisana in zaple-tena, da vsak umetnik nujno inteirpretiira svet po svoje in si išče svoj cilj. Morda bi se prav zaradi slednjega zdela komu razstava neenotna oziro-ma vzbudila strah, da bo umetnik ostal veren svoji zu-nanjosti in se tako izneveril sebi lastnemu slogu, ki je zna-čilen zanj v drugih njegovih delih. Res obstojaita ti dve ne-varnosti; po drugi strani pa ima tovrstna razstava svojo posebno draž. Kot se je rodil avtoportret v svetu v resnici za časa got-skega sloga, njegovo rojstvo tudi pri nas ni ostalo brez od-meva. Vendar so se z njim ukvarjali izključno le tujci. Resnično slovenski avtoportret pa najdemo komaj sredi 18. stolet.ia, ko je drugod žekonec njegove prve velike dobe. V zvezi s tern se nudi možnost, da razdelimo razvojno pot slo-venskega avtoportreta v dve razdobji: prvo od baročnega mojstra Jelovška do Prešerno-vega sodobnika Langusa ter Tominca, drugo dobo pa pri-čenjata brata Šubica. Prvo dobo narn na razstavi reprezentirajo skoraj izključno le fotografije starejših uinet-nikov ter Kavčičeve p©ro-risbe. Bolj bogata po zapuščini sta Langus ter Karinger. Zla-sti pri posled-njem izstopa nge-gov celopostavni portret, znači-len za oficirski stan. Šele v drugi dobi slovenske-ga avtoDOirtreta pride do oseb-nih izpovedi, podanih na plat-nu ali v kamnu, medtem ko se izgublja dosedanja vloga nepo-srednega predstavljanja. Začet-nika v tem sta ^'sekakor brata Subica, ki se jima priključi Petkovšek s svojirn delom Do-ma — avtoportret skupaj z družino v krnečki izbi. Besedo zase zaslužita Jama in Sternen, ki ju spreml-jaio lastne podobe skozi celoten umetniški razvoj. Vesnane za-stopajo umetnik gorenjske kmetije, Gaspari, prvi satirič-ni avtoportretist Smrekar tei Birola. Posebno mesto zavze-ma mojster TratnLk oziroma njegov življenjeEiki port.ret. ki ga ie delal vse do srnrti. Okoli leta 1900 sta se rodila tudi naša prva znana kiparja Gorše in Dolinar, predstavlje-na s trerni avtoportreti: mla-denič, kipar in maska- Ta čas pomeni tudi nastop grafikov Jakca, ki podzkuša podati svoj izraz v čmobelem, ter elegant-ni in v motiviih domiselni Miha Maleš. Bulovčeva poda svoj pretresljivo naturalistični po-gled na svet v risbi — pojavi-jo se neodvisni — brata Kralja in G. A. Kos — s svojo raz-gibanostjo, novo motiviko in pastoznim nanašamjem barv. Našemu prvemu abstralttistu Kregarju predstavlja. avtopor-tret zadnji izraz vsaj prežive-lega realizma, medtem ko tip-lje Mihelič še dalje v svojem fantastičnem svetu. Tudi ostale znane umetniške osebnosti kot Pregelj, Stupica, Omerza, Sedej še vedno niso izčrpali vsega; prvi postaja otroško igriv (Oče in sin), tudi Stupica in Sedej se gibljeta v družinskem krogu. Omerza pa z leti uporablja vedno temnej-šo paleto in se ukvarja tudi z risbo. Treba je še opozoriti na av-toportrete naših kiparjev Ba-tiča, Kalina in Kosa, ne glede na to, da pride v skulpturi resnični duševni a^/toportret manj do izraza. Vendar tudi tu nekateri (Savinšek, Bom-bač) iščejo poglobitev v lastni jaz, čeprav nudijo s tem manj estetskega užitka in več raz-mišljanja. Še in še se vrste umetniki, predvsem mladi, često še z ne-izdelanim lastnim izrazom (Se-ljak še spominja na G. A. Kosa), ki pa tipajo dalje v svojo osebnost. B. A. MIHAIL SOLOHOV Evgeniji Grigorjevni Levicki, članu KPSS od 1903. leta Prva povojna pomlad na Gornjem Donu je bila nenavadno prijazna in nagla. Ko-nec marca so iz Priazovja zapihali topli vetrovi in po dveh nočeh se je na levem bregu Dona zasvetil pesek. Grape in doli-ne v stepi, zaba,sane s snegom, so nabrek-nile in stepni potofiki. osvobojeni ledu, so narasli. Poti so postale skaraj popolnoma d p V tem, za potovanje neprijetnem času, setn moral oditi na Buhanovsko postajo. Geprav razdalja ni velika — vsega skupaj le okirog petdeset kilometrov — jo je bilo, kot se je izkazalo, le težko premostiti. S tovafilem sva se odpraviia na pot še pred sončnim vzhodom. Par sitih konj je na-penjaje vrvi komaj vlekel težak polodprt voa. Kolesa so se dc sredine vdirala v vla-žen, s snegom in ledom pomešan pesek in čez ©no uro so se na konjakih bokih in stegnih in pod tenkimi prsnimi jermeni že pokazale obilne bele pene in v svežem ju-tranjem zraku je ostro in opijanjujoče za-dišalo po konjskem potu in segretem ka-trainu, s katerim je bila obilno namazana konjska oprema. Na kra.i:'h, kjer je bilo za konje poseb-no težko, sva zle^la z voza in šla peš. Pod škornji je čofotal vodeni sneg. ki naju je prl hoji zelo oviral. Ob robovih poti se je na soncu šp ved.no kr'stalno i='kri1 led. to-da hoi^ ^ n^tr, io vv^ ?-, t«-h. $rf« te7 Jest ur «vn - ¦¦^•iq rr^-i-j-v, f.t-d^-setih kilo Usoda človeka metrov in dos-pela do prevoza -na rečici Elenki. Majhna rečica nasproti Mohovske pri-stave, ki je poleti na več krajih presahnila, se je sedaj na kilometer široko razlila ix> blatnem, z jelšo poraslem zemljiiču. Za prevoz je služil trhel čoln s ploskim dnom, ki ni mogel sprejeti več kakor tri osebe Izpregli smo konje. Na nasprotni strani nas je v kolhozni lopi čakal star »willys«. Brl je tam že od zime. S šoferjem sva, ne brez bo.jaz.ni, sedla v trhel čoln. Tova-riš je s prtljago ostal na bregu. Komaj sva odplula, že je iz trhlega dna na več krajih vdrla voda v čoln. S priročnimi sredstvi sva mašila nezanesljivi čoln in črpala vo-do, dokler nisva pristala na drugem bre-gu. Gez eno uro sva biia na drugi strani Elenke. Sofer je pripeljal iz pristave avto, odšel nazaj k čolnu in ko je prijel za ve-sla, dejal: ^Ce se to prekleto korito na vodi ne razsuje, me ne pričakujte prej ka-kor čez dve uri.« ' Pristava &e je nahajala daleč stran in ob pomolu je kraljevala taka tišina, kakrš-' no najdemo na nenaseljenih krajih samo v pozni jeseni ali pa v zgodnji pomladi. Vo-da je dišala po vlagi in trpki grenkob: gni-lih jelk, a iz daljave je vetrič prinašal več-no mlad, komaj zaznaven duh po zemlji, ki se je komaj osvobodila izpod snega. Nedaleč na obrežinem pesku je ležal podrt plot. Sedel' sem nanj in si hotel pri-žgati cigareto, toda ko sem segel v desni žep z vato prešitega suknjiča, sem na svo-jo veliko žalost opazil, da je zavitek Belo- mora popolnoma premočen. Med prevozom je val pljusfcnil čez rob čolna in me do pasu oblil z motno vodo. Taikrat nisem imel časa misliti na cigarete. Moral sem spustiti veslo in hitro izčrpati vodo, da čoln ni potonil. Sedaj pa sem se jezil na svojo malomarnost. Previdno sem izvlekel iz žepa premočen zavitek, počenil in začel previdno polagati po plotu od vlage po-temnele cigarete. Bil je poldan. Sonce je pripekalo vroče kakor v maju. Upal sem, da se bodo ciga-rete kmalu posušile. Soncs je tako vroče pripekalo, da mi je postalo že žal, zakaj sem na pot oblekel vcjaške podložene hlače in prešiti jopič. To je bil po zimskem času prvi res topel dan. Lepo je bilo tako sam sedeti na plotu m se popolnorna prepu-stiti tiš-ini in samoti. Z glave sem snel sta-ro vojaško kapo \ncu ... Ni ga in ne bom ga dočakal! — *n nenad^ma se je spominil: ljubeznivo je porinil sinčka in dejal: — Fojdi, dragec, poigraj se poleg vode, za otročičke se poleg velike vode vedno kaj najde. Samo pazi, da si ne zmo-čiš nog! Se ko sva molče ksdila in sem si molče skrivaj ogledoval očeta in sinčka, sem z začudenjem opazil za moj pogled nena-vadno dejstvo. Otrok je bil oblečen pre-prosto, toda trpežno: v tem, kako mu je pristojal dolg podložen plašče' , in v tem, kako so bili majceni šikorenjčki narejeni z namenom, da se jih lahko obviie na voln«-ne nogavice, in zelo spretno zašit rokav -» Mesto pod žarometi Ob uprizoritvi Kozakove Bnlode o ufici Pa je spet prišla jesen čaro-dejka, ta nenadkriljivi mojster barve. Ko da se je zemlja vžga-la tam pod Rožnikom, kjer snu-je stari bard Ljubljane Juš Kozak junake naših dni, tako je ta čas tam na njegovem k-om-cu Ljubljane. In z jesenjo ča-rodejko vred &o prižgali luči mojstri svetlob in senc v Tali-jinih hramih našega ljubega mesta. Najprej Gledališče 57, in preteklo soboto še Mestno gledališče. Dvcje izvim.h. teks-tov, dvoje prizadevanj s skup-nim imenovalcem: aktualnost, sodobnost, modernost ' in ko-rajža. Toda kakšna razlika! Medtem ko je svet veselega življenja izpuhtel malone za tem, ko so čarodeji za zastori ugasnili luči — se Juševa ba-lada vse bolj in bolj razrašča v ineni, tudi ni čuda: stari Mo-hor me je opozoril na celo ple-jado vpra&anj. Čeprav je ne-katerim izmed mnogih proble-tnov, ki main ji je mojster na-6likal ali pričaral s svojo re-fleksijo, 6as že odbil ostrico, Osrednji junak, še pred voj-no upokojeni žurnalist Mohor, tvori jedro vseh teh rahlo po-antiranih balad o ulici s svojo balado o življenju, k} se zanj tako nesmiselno izteka, in smrti, ki ga bo vsak čas spe-Ijala tj.a, »kjer človek iznebi se vsake teže« in »kjer trohnj ivost vse verige zgrudi.« V tem ba-ladnem vzdušju doživlja stari Mohor ulico krog sebe in živ-ljenje se kaže pred njim prav zategadelj v še bolj karakte-rističnih črtah. Kakor sodnik nad življenjem preživlja te dni. Moralni kriterij za presojo ba-lad, ki jih spleta ulica krog njega, je stara dobra malo-mestna morala v plemenitem pomenu te besede. Okvir vsem dogodkom daje naše. ljubo me-sto, le kdaj pa kdaj pisateljeva refleksija zahrepeni iz tega okvira, se požene za vriskajo-čim vlakom, ki brzj pod oknom proti Trstu, Parizu, v široki svet. Zgolj balada o alpinistu Sadarju ne sodi v smislu enot-nosti dogajanja v ta ožji okvir, Nikolcj Pirnaf: Avtoportret jih je vendar nemalo taikih, ki jih bomo morali rešiti. Eno pa je čisto gotovo: Mestno gleda-lišče je ravnalo prav, da je z ba-ladnim akordom posvetilo v nas, saj je zadostilo s tem os-novni maiksimi: Zivi s tem, kar je živo! Balada o ulicd* je pravzaprav moderni roman, pisan z izrazito filmsko tehniko, ki kar kriči po fiimski realizacijd. Naš namen in naloga ni, da bi ocenjevali in kritično presojali vrednost Kozakovega dela, to so storili literarni kritiki. Navkljub tem je Balada o ulici eno najzani-mivejših del povojne slovenske proze. Naša ocena velja zatorej predvsem dramatizaciji in odr-ski realizaciji. Pa je vendar prav, da prikli-čemo v zavest nekatere najvaž-nejše vsebinske, formalne in idejne oznake. zato jo je dramatizator tudi iz-ločil, čeprav ima v avtorjevi epski kompoziciji povsem ute-meljeno mesto z močno idejno poanto: življenje občutiš v pre-magovanju smrti in krati z njim grozo lepote. Literarna kritika te vizije o premagovanju vrto-glavih višin ni doumela kot upor zoper ozkost in zaprtost ulice, kot radost tveganja, ki botruje vsemu velikemu. Dra-matizatorju spričo zaokroženo-sti kraja res ni mogla posiužiti, da bi jo vključil v splet ostalih. Medtem ko je boj v eteni upra-vičeno opustili, pa ne morem pogrešatj strahotne balade o Dušanu Gradu, ki ga zverinsko ubijejo črnorokci. Ce je dra-matizatorju to veleval princip sodobnosti, potem je slednjega prekršil v prizoru: Moiior — konzorcij. Toda: kakor Mohor ne bi bil to, kar je, če ga za- voljo resnicoljuibnosti ne bj oi-pustili iz službe, tako ulica ne ir.ore biti, kar v resnici je, brez Dušanovega spomenika pod Rož-nikom. 3>ramatizacija — oskrbefl jo je Mirko Mahnič — tako za-voljo že omenjene pomanjlclji-vosti, kakor tudi zadelj še ne-katerih enostranako priostrenih dialogov ni povsem umetniška resničnost Juša Kozaika, temveč resničnoist dramatizatorja. Dra_ matizatorju gre, kar se veščine tiče, vse priznanje. S skrbnim očesom je izluščil iz vsote pri-povedi vse, kar živi pomembno v njegovi projekciji časa, za-njo pa je značilno predvsem to, da v nekaterih prizorih živ-ljenja ni zajel v vsej dialektični celovitosti nasprotij, temveč je akcentuiral predvsem en pol tega življenja. Skratka — šlo mu je predvsem za družbeno kritiko tiistih nosilcev dejanja, ki žive v središču pozornosti našega ča&a. Brez potrebe je vkomponirain v celoto govor za-stopnika gledališča, zakaj vse, kar nam je zastopnik povedal, smo spoznali in doživelj nepo-sredno iz dogajanja samega. Dramatizator, ki je bil hkrati vodja uprdzoritve, je med rea-lizacijo opustil nekatere dogod-ke ali pa jih primermo skrajšal. S tem je dosegel večjo zaklju-čenost ain strnjenost krhike, ep-sko refletksivne dramaturške zgradbe, zgrajene na kompozi-cijskem principu: Mohor — ulica. Taka krhka drematurSka zgradba bi se bila pri priči razblinila, če ne bi temu od-pomogla domiselna, v horizon-talni io vertikalni razilenjeno-sti funkcionalno zasnovana sce-na ing. arh. Viktorja Moike, ki je siklenila epske drobce v za-kljoičem prostor odra. Plastič-nost prostora in lokacijo posa-meznih doigodkov «o koristno in Jdjub pričakavaiijiu ne pre-več poetitoo dopolnjevali dia-pozitivi Vlastje Simončiia, Odločilno vlogo je v režiser-jevi iilmski zasnovi odigrala poileg igralcev luč. Kljub zaple-tenosti »fabule« so si dogodkl v prostorno-časovnem smislu psihološko logidno sledili drug iz drugega. Razsvetljač je od-povedal le v prizoiru: Mohor obišče stavca. Glasben,o opremo je zelo ustrezno osikrbel Mari-jan Vodopivec. Težo večera je vsekakor no-sil na svojih plečih Janez Pre-setnik, ki je vkljub svojl vna-nji neaktivnosti, plastično oživil lik starega Mohorja, tega osa-melega moža, ki s turabo v srcu gleda, kako teče življenje mimo, ne da bi se mu mogel zoperštaviti. Mohor o življenju predvsem razmišlja. Nekje — daleč daleč, so lepi stari Casi. Takrat je bil mlad, zato so bili lepi. Sicer so bili še grši, še bolj protislovni kot danes, toda mladost lahko zmaguje proti-slovje, ker nosi v ®rcu pogum in moi. Potemtakem bi se zdel Mohor sila klavrn, pa ni. Star je. Nasprotja se pomirjajo v njem. Ulica pa živi svoje proti-slovno življenje. Presetnik ni karikiral te starosti, temveč jo je doživljal v vsej neizmerni tragiki. Ni bil cmerav, le rahla otožnost, nostalgija za življe-njem, za mladostjo, ki bi jo da-nes lahko vse bolj smotjrno iz-rabil, et-a dajala ton njegovemu liku. Najvernejši pisatelju, med vsemi. Njegova tragika pa ni zgolj v misteriju smrt — živ- ljenje, marvtK5 v zavestnem spoananju, da se ideali, v ka-tere je veroval vse dolgo iw-Ijenje, niso uresničili. Njegov uvodnik, prepesnjen in v huma-niističen jezik prestavi^ien la-bodji spev, ®?ominja na poziv Komune ljudstvu Pariza! Uvod-nik ni izšel, toda stari Mohor veruje, da bo izšel! Zlata — največja skrivnost *Mohorjevega življenja — Slav-ka Glavinova je spet -ustvarila droben, svetel in diskre^no za-držan lik molčeče srčnosti. S prostodušno neposrednostjo je zaigrala Piškurjevo Metka Bu-čarjeva. Iz množice Mohorjevih sosedov velja opozoriti na nje-govega nečaka Andreja z ženo Olgo. Medtem ko je prvi (Jože Lončina) mojstrsko upodobil človeka-konstrutlctoria, kj ee ni-ma časa ukvarjati z drobnari-jami in pri tem dal jasno slu-titi, da je v njem poleg kon-struktorja še lep kos človeka, ki se spričo okoiiščin ne more uresničiti, je Vladola Simčičeva prepričala s pikro razdražlji-vostjo ob neuresničenih načrtih in stricu, ki ji je že rahlo v napoto. Simpatičen lik sodobne-ga indu&trijskega delavca nam je predstavil Janez Albreht kot Hren. in nič manj Liza — Jul-ke Staričeve. Presenetil je An-gel Arčon kot mizar Miha ter Miro Kopa<5 kot stavec Sulc in starec. Izrazit lik življenja pre-objed©ne ločenke Gerte je dob-ro zaigrala Nika Juvanova. Kljub vsebinski preživelosti prizora v stanovanju Prislano-yih sta mlada, drug drugemu odtujena zakonca odigrala skladno partijo. Podobo korum-piranega političnega karierista je oblikoval Maks Bajc, njego-vo, svojim nazorom zvesto dru-žico pa Judita Hahnova. Pohvalim naj di&ciplinirano ansambelsko igro, v kateri je našel svoje mesto ves igralski zbor. Dramatizacij sicer nimam rad, zakaj pisatelji bi sami pi-sali drame, če bi bili prepri-čani, da je snov ustrezoa za dramsiko oblikovanje. Za dra-maturga Dušana Moravca pa lahko trdim, da je že dvakrat sijajno poruiil to načelo: prvič^ ko je uvrstil v program Can-karjevega Martina Kačurja, pa tudi sedaj, ko nam je pred-stavil Juia Kozaka kot »dra-matika«, predstavil nam je kos našega, dasiravno malo zastra-njene-ga življenja.in nam pri-pravil s tem prijetno gedališko doživetje, ki si ga velja ogle-dati. RADO JAN ¦ Juš Kozak, Balada o ulici v neenakih kiticah. Založila Državna založba Slovenije. Opre-mil Marijan Rupar. Ljubljana, 1956. Kranjčevičeva pesniška pot (H) petdesetletnici njegove smrti Kranjčevič imia v hrvatski liteinami zgodovind in kiriirtaki teo* v zavesti hrvatskega človeka odlično mesto. Ototobra letos praznujemo petdesetletnico njegove smrti, toda lik tega poeta pved nami še ne-prestano raate. Se daji.es izhajajo študije, ki luščijo do zdaj prezrte aii premsllo naglašene .etemente njegove poezije. Nastopil in deloval je v dobi realizma, ko je prevtliadovala proza. Hrvatska književnost je posega skoraj na vsa področja družbenega življenja, a naj-ustreznejšo podobo družbeniih raamer in njihovo problemati-ko v zadnjem desetletju 19. in v začeibku 20. stoietja je dal v poeziji prav Kranjčevič. Osred-nja tema njegovih pe&mi je do-življanje dompvinske ljubezni. Pesiiikova boftiina je spričo nesrečne usode domovine neiz-merna in mu daje pogum, da rohnd zoper nasilnike ter na|x>-veduje njiihov skorajšnji konec. Ogorčano napada narodne od-padnike iin fcliče k sdogi. Zato opeva uporniško in slavno pre. t&klost svoje domcKvine in je preprdčan, da pride čas vsta-jenja. S takšnimi pesmimi je hotel vplflvati na zavest sodob-nih Hrvatov. Problematika ni bila nova. Z njo so &e ukvar-jalij že njagovi pesniški u^itelji: Preradovdč, Senoa in Haram-bašič. V estetekem pogledu so te pesmi velikokrat povprečne, odilffikuje pa j'Ih dvoje: tesna zveza s pesnikovim življenjem in močan smisel za sooialne probleme. Z domovin&ko lju_ beznijo je prepojeno vse pesni-kovo miladenišiko življenje, tako doživljaTije narave, vere, lju-bezni do dekleta, sanje dn na-črti. V kasnejš/ih rodolj-mbnih pesmih je svojo ljubezen poglo-bil in razširil na Slovane, se zavzemal za njihovo emotnost in svobodo ter poveldčeval njiho-vo preteklost ih razširjenost. Idejno se je razvijal zelo hitro. V nekateriih pesmih (In tyrannos, Delavcu) je že iakoj v začetku preraisel svoje p«s-niške vzorndke. Imel je nena-vaden dar, da je v skromtiiih hrvatstoih razmerah našel silo, ki vodi boj za napredek. To je deLavec; njegovo delo pa mu je postailo merilo za čoveške vrednote. To je ugotovil v času, ko se je zaradi naraščajočega Fran Tratnik: Autoportret kapi»ta!iističnega dzkoriščanja na-glo večalo število proletarcev po vaseh in mesiih in so se pojav-ljaii že prvd znaki delavskega organizdranja. Z odhcdom v Bosno dobi nje-gova poezija neke nove smer-ndce. PesTiik zmeraj več razmiš-lja o sociaT-iiiih problemih in družberjih odnosih. Biti ho-5e občečloveški. Kalajev kruti bosanski režim mu je s števil-aimi nepravilnostmi nudil do-volj sncvi za takšna deLa. V tem ozkem, provincialmem okolju je njegov duh neprestano iskail, spraševal, dvomilt odgovarjal in gradiu. Akoravno socialistič-v ne ideologiije od blizu ni po-znal, se ja je včasih približal v svojih poetskih viz-ijah. V ta-kem smdslu je upodoibil tudi rusko revolucijo leta 1905 v pesmi Vizija. Pesnik je bil v nekem smislu reiigiozem, vendar je ta religi-cznost daleč od katoiiiške cerkve. Njegov kritični duh ni mogel nnLmo napak, ki jih je videl v njenem živdjenju; zato je zavzel do nje negativno stališče. Zo per njo je po&tavil svojega Kri-s,fusa; ta je prijatelj ubogih, človeka raziime iin mu pomaga, dečku svetuje, naj gre iz cerkve v naravo, ker se bo le-tam na-učiil ljubiti in bo našei prave-ga boga. V tovrsunih pesmih je Izražal dvom v družbeno uredi-tev, ki je tlaččla ogromno ve-čino ljudi. Zato diha dz vseh te-danjih pesnikovih verzov za-iajevana bolečina. Pesndk spiri-čo tega zedo trpi. VeLikokrat ne najde izhoda in zabrede v glo-bok pesimizem. Toda trpljenje ga tudi dviga, spodbuja ga, da išče človeku lastnosti, ki se upirajo takemu tragičnemu po-iožaju. Te so; njegovo delo, ne-uklonljivost, hrepenenje, ki ga žene neprestano naprej, in ne-utrudljiva misel, ki vedno išče resnico. Tovrstne pesmi so vi-šek Kanjčevičevega idejnega razvoja. Z njim je prerasel svo-ja pesimistitna razpoložanja, dognane pa so tudi v umet-niškem pogledu. Poleg teh osrednjih doživefcij so v Kranjčevičevd poezdji po-gosta razmišljanja o pesniko-vem posdaasc.vu in njegovi usodi v družbi (Mojzes). Ona govori tudi o njegovem intim-nem doživljanju ženske kot to-varišice v življenju. Medtem ko je pesnik vsebin-sko kmalu našel svojo pot, mu je šlo v obldkovneim pogiedu trše. Kljub temu je tudi po tej strani kvailiteta njegovih pesmi neprestano rasla, izraz se je boljšal stilno in metrično. Poe-zija je ohrandla vse napore^ ki jih je moraj premagati njen tvorec, dokler je ni izoblikoval. Imel je dar, da je s pomočjo koncentracij, posplošitev, izbo-rom besed, žive metafordčnost« in svojskim ritmora naše;] svoji miselni in vsebinski polnosti ustrezen, plastičen izraz. To velja za boljše pesmi, medtem ko se v siabših bori s povpreč-nostjo; v njih se komaj zasluti resničnost pod gnečo neizrazi-tih besed. Na nekaterih mestih j« težko umJjdv. BiMe so pa<5 take razmere, da ni smel odkri-to govoriti, zato si je pomagal s simboliko. Njegovo delo je celovito, iz-raz veidke in samostojne oseb-nosti. Doba, v kateri je pesnik živel, je postavila mejnike nje. govemu miseunemu in idejnemu svetu. Nekatere njegove ideje, ki so bile tisti čas napredne, danes seveda niso več. To nas ne moti. Kranjčeviča občudu-jemo zaradi njegove trdne vere v človeka in kct neutrudljdvega iskalca resnice. France Novak v vsem se je odražala ženska skrb spret-ne materinske roke. Oče pa je bil druga-čen: prešiti plašč je bil na več mest;h pre-žgan vn malomarno in grobo zašit, zaplata na ponošenih zasčitoih hlačah ie bila pri-šita s šii-okimi moškimi vbodi. Nosil je skoraj nove vojaške čevlje, toda debelih volnenih nogavic, razjedenih od moljev, se ni dotaiknila ženska roka ... Ze taikra,t sem pomdslil: »Ali je vdovec ali pa z ženo ne živi složno.« Ko je z očmi pospremil sinčka, je za-molklo zakašljal in znova spregovoril. In jaz serh se ves spremenil v, posluh. — Moje življenje je_ bilo v začetku zelo ob-čajno. Po rodu seni iz Voroneške gu-bemije, rojen leta tisoč devet sto. Med dr-žavljansko vojno sem bil v Rdeči armadi, v Kiikvidzejevi diviziji. V letu lako-te, dva-indvajset-ega, sem odšel tlačanit kudakom na Kuban; tako s-em ostal živ. A oče in mati s sestrico so doma pomrli od lakote. Ostal sem sam. Sorodstvo — to- je izginilo brez sledu — niikjer nikogar, niti žive du-ša No, oez leto dni sem se vrnil s Kubana, prodal bajtico rn se odpravil v Vo-ronež. V začetiku sem delal v tesarski zadrugi, po-tem pa sem odšel "v"tovarno7 kjer s-em se" izmčil za ključavničarja. Kmalu sem se ožerJA. 2e«a je bila vzgojena v otroškem domu. Sirota. 'Pohlevna, vesela, uslužna in pametna, pravo nasprotje meni. 2e v mla-dosti je s.poznala gorje, morda se je to odražalo v njenem značaju. Ce si jo na hi-tro pogiedal, ni bila nič posebnega. toda jaz sem jo gledal drugače in za mene ni bilo lepše in bolj zaiželene, ni je bilo in je ne bo na svetu. Prideš z dela utrujen, včasih pa tudi hudoben kakor vrag. Tcda na grobo bese-do nisi prejel grobega odgovora. Ljubezni-va in tiha ne ve, karn bi se posadila, in se trudi na vse načine, da bi iz skromnih sredstev pripravila kaj dobrega za pod zob. Gledaš jo in pri srcu ti odleže im čez ne-kaj časa jo objameš in rečeš: »Oprosti, draga Irinka, grob sem bil. Veš. delo mi danes ni šlo lzpod rok.« In spet je med na-ma mir in v duši čutirn pokoj. In, ali veš ti, bratec, kaj to pomeni za delo? Zjutraj vstanem kot prerojen, grem v tovarno in vsako delo mi gre izpod rok, da je veselje. Vidiš, taiko je, če imaš pametno ženo-tova-rišico. Na mezdni dan smo včasih odšlj s tova-riši na kozarček. In zgodilo se je tudi, da smo domov grede risali z nogami take fi-gure, da jih je bilo strahota pogledati. Glavna ulica je bila preozka, da o stran-skih sploh ne govorim. Tisti čas sem bil zdrav in močan fant kakor hudič. Popil sem lahiko dosti in do doma sem vedno pri-šel s svojimi nogami. Zgodilo se je tudi, da sem šel na zadnjem odseku s prvo brzino, to je — po vseh štirrh, vendar sem ved.no prišel domov. In zopet nisem sližal ne očitkov ne krikov, nobenega škandala. Moja IrLmka se je sarno smehljala in še to previdno, da me v pijanosti ne bi užalila. Sezula me je in šepetala: «-Lezi k steni, Andrjuša, da v spanju ne padeš s postelje.« No, prevrnil seni se kakor ovsena vreča in vss mi je zaplavalo pred očmi. Na pol v spanju sem čutii, da me je rahlo gladiia po glavi in šepetala ljubeznive besede. Smilil sem se ji... Zjuira.i me je dve uri pred delom spra-vila na noge, da bi prišel k sebi. Ve, da če imam mačlka, ne mairam jesti ničesar. zato mi pripravi kislo kumarico in mi nalije v brušen kozarč^k vodke. "Zanj mpčka. Andrjuša, ki ne delaj več tega. dragi moi!« Ali moreš izdati tako zaupanje? Popijem, se zahvalim brez besed, samo z očmi. jo poljubim in odidem na delo kakor priden fsntek. Če pa bi mi pijanemu kaj očitala, kričala ali pa zmerjala, bi se, pri moji ve-ri, drugi dan spet napil. To se tudi zgodi v ti.stih dru7inah, kjer je žena prismoda; vi-del sem dos.ti teh stvari. Kmalu sva dobila otroke. Najprej se .1e rodil sinček in čez nekaj let še dve dekli- ci... Takrat sem se ločil od svojih tovari-šev. Vso mezdo sem prinaial domov, dru-žina se je pomnožila — ni mi bilo več do popivanja. Ko dobim denar, popijem vrček piva in na tem postavim piko. Devetindvajsetega leta sem se začel zanimati za avtomobile. Napravil sem izpit in sedel za volan tovarnjaka. Potem sem se temu tako privaddl, da se nisem več vrnil v tovarno. Za krmilom se mi je zdelo zabavneje. Tako sem preživel deset let, ne da bi to opazil. Vpraša.j kateregakoli sta-rejšega človeka, če je opazil, kako je pre-živel življenje? Prav nič ni opazil! Pre-teklost, to je kakor ta daljna meglena ste-pa. Zjutraj sem hodil po njej in vse-naokrog je bilo jasno, ko pa sem se odda-ljil dvajset kilometrov, že se je stepa za-vila v meglico in od tukaj ni mogoče ločiti gozda od stepne trave, orne zemlje od travnika... V teh desetih" letih sem garal dan in noč. Zaslužil sem dobro in živeli smo ka-kor ljudje. Tudi z otroki je bilo vese-lje: vsi trije so se učili za »odlično* in najstare.iši, Anatolij, je pokazal tako na-darjenosit za matematiko, da so o njem pi-saii celo v centrainem časopisu. Od kod je dobil tak ogromen talent za to znanost, te-ga, bratec, tudi sam ne vem. Vse to pa mi je zelo prijalo in strašno sem bil ponosen nanj. V desetih letih smo spravili skupaj ne-ka.i denarja in pred voino smo si postavili domek z dvema sobicama, shrambo in hodnikom. Irina je kupiia dve kozi. Kaj je treba že več? Otroci jedo kašo z mlekom. imamo streho nad glavo, oblečeni smo. obuti, potemtakem je vse v redu. Le nase-1III srno se nerodno. Dodelili so mi zemlio šest sto metrov proč od tovame letal. Če bi bila mo1a kočica na drugem mestu. bi morda tudi moje življenje teklo dru-gače... Potem je prižla vojna. Ze drugi dan je prišlo obvestilo iz vojne komande, tretji dan pa — izvoli v transport. Spremili so me vsi štirje; Irina, Anatolij in hčerki Na-stenjka in Oljuška. Otroci so se junaško držali. No, hčerke — pri njih ni bilo brez solz. Anatolij je samo trzal s pleči, kakor da bi ga zeblo. Takrat mu je bilo že- se-demnajst let. A moja Irina... Takšne je v vseh sedeninajstih letih najinega skup-nega živijenja nisem videl. Ponoči sem imel na rami in prsih srajco popolnoma premočeno od njenih solz. In zjutraj se je to nadaljevalo... Prišli smo na postajo. Tako se mi je smilila, da je nisem mogel pogledati: ustnice je imela zatekle od solz, lasje so se ji vsuli izpod rute, oči je imela motne in brezizrazne, kakor da bi bila pri-smojena. Komandirji so najavili odhod, ona pa mi je padla na prsi, roke je okle-nila okrog mojega vratu in se vsa tresla kakor podsekano drevo... Otroci in jaz ji prigovarjarno... nič ne pomaga! Druge ženske se pogovarjajo z možmi iai otroki, moja pa se je prižela name kakor list k veji in vsa se trese in ne more spregovo-riti besede. Rekel sem ji: »Zberi se, draga moja Irinka! Vsaj besedo mi reči ob slo-vesu.« In ona spregovori med ihtenjem: ->Rodni moj... Andrjuša ... ne bova se več ... videla... na tem svetu!« Že tako se mi je smilila, da se mi je trgalo srce, in potem še te njene besede! Morala bi vendar razurneti. da tudi meni ni lahko slovo od njiih, sai se nisem od-pravljal na gostijo k tašči. Ježa me je pre-magala. S silo sem ji razklenil roke in jo rahlo suni] v rame. Sunil sem jo narahlo. toda bil sem močan: umaknila se je, sto-nila tri korake nazaj in se mi zopet pri-bližala z majhnimi koraki in stegovala svoje roke. .iaz pa ji kričim: »Ali se tako poslavlja? Saj me že pred časom še žive^a pokopaivaš!-« — no. spet sem jo objel, videl sem. da ne ve. kaj počme... Sredi besede je nenadoma pretrgal prf-pcvedovanje in v nastal! tišini sem sližal, kako mu nekaj klčckota po grlu. Tuje raz- burjenje je prešlo tudi na mene. Od strani sem pogledai pripovedovalca, toda v nje-govih ugaslih, kakor mrtvih očeh nisem opazil nobene solze. Sedel je s potrto, skJo-njeno glavo, samo velike, brezvoijno spu-ščene roke so rahlo drhtele, drhtel je pod-bradek, drhtele so tudi ustnice... — Ni treba, prijateij, ne budi spomi-nov! — sem tiho spregovoril. Toda on ver-jetno ni slišal mojih besed in ko je z ogiromnim naporom volje premagal raz-binrjenje, je nenadoma dejal s hripavim, čudno spremenjenim glasom: — Do same smrti, do moje zadnje ure, ko bom že umiral, si ne bom odpustil, da sem jo takrat porinil! Spet je doigo časa mol^al. Skužal si je zviti cigareto, toda časopisni papir se mu je trgal, da se je tobak i-azsipal po kole-nih. Končno se mu je le posrečilo. Hlastno je nekolikokrat potegnil in kašljaje nada-ljeval: — Odtrgal sem se od Irine, vze] njen obraz v dlani in jo poljubil. Ustnice je imela ledene. Poslovrm se z otročički, le-čem k vagonu, na stopnico sem skočil že med voinjo. Vlak se je premikal zelo po-časi; moral se bom peljati mimo svojih. Vidim, moji osiroteli otročički so se zgnetli v ganjčo, mahajo mi z rokami, skušajo se mi nasmehniti. pa se jim ne posreči. A Irina je pritisnila roke na prsi: uJtr.ice irnsi bele kot kreda, nekaj šepeta in me nepte-mično gleda. vsa se je sklonila naprej, ka-kor da bi hotela korakati proti močnemu vetru... Tako mi je ostala v spomimu za vse življenje: roke prižete k prsim. bele ustnice in široko razprte oči, polne solz... Naj\'ečkrat jo tudi v sanjah vidim tako. Zakaj sem jo takrat pahnil? Če se spoan-nim sedaj. mi ie. kakor da mi kdo reže srce s topim nožem ... Formirali so nas pod Belo cerkvijo v Ukrajini. Dali so mi -Zis-5«. Z njim sem se odpeljal na fronto. No. o vojni ti nimam kaj pripovedovati, sam si videl in veš, ka* Novele iz minulega stoletja Debeiuska in druge novele Zdi se, da bi btlo popolno-ma odvečno delo, ko bi hoteli predstavijaiti slovenskim bral-cera enega najbolj branth tu-jih klastinih avtorjev pri nas — Maupassanta. Njeguva pi-'ateljska ustt c»;a.u.st, Li je zablestela na evropskem liie-rarnem nebu ob koncu minu-lega stoletja kot meteor, je kmalu našla svoj odsev tudi pH nas in prevodna peresa so se vselej z radostjo lotevala njegovih tekstov. S svojimi novelami je ta svojslveni pi-sec dosegel dejansko mojxir-stvo in enega najčastnejših mest v evrotpski prozi sploh. Nič čudnega, če se je priljubil evrop:skemu bralcu in če nje-govo pisanje lahko sprejmemo kot ustrezno zodobnemn lite-rarnemu okusu. Tako po snov-nih motivih, ki so veeidel Iju-bezenske narave, kot po obli-kovni obdeiavi je Ma/u-passcmt blizu žlvljenjskvtn občutjem človeka danasnjih dni. Njego-va strastna Ijubezen do živ-Ijenja in snovno bogaiega do-gajanja med Ijudmi, njegovo slikanje razmer sodobnega ča-sa ostaja še vedno aktualno prav zaradi tega, ker vosi v sebi poteze dobe in nje^e sim-bole. Tokrat smo dobili v prevo-du drobno knjižicp njegovih zgodnjih novel. Literarni zgo-dovinarji jim prlsojajo vujviš-ja mesta v pisateljevi noveli-stiki. V drobni knjižici zepne-ga formata, ki jo je izdala Presernova družbc, prevod pa oprainl Edvard Kocbek, pre-beremo štiri zgodbe: Debelu-ško, Hišo Tellier, Gospodično Cicijuj in Zgodbo o kmečki dekli. Njihova skiipim značil-nost je svojevrsU\a anekdo-iičnost, katere vamntowsko iiv-Ijenjskostjo. Med nebomi n zemljo Izid znane novele nemškega pisatelja iz 19. stoletja — Otta Ludwiga, ki gc, literarni zgo-dovinarji z nekaterimi raanj bistvenimi pridržki uvrščajo med poetične realiste, v du-hovno soradstvo Immermannu, Annetti von Droste, Adalber-tu Stifterju, Gotthelfu, Kel-lerju in drugim, je tollkanj bolj zanimiiv, ker nas neposre-dno in dovolj tipično sezna-nja z literarno tvorn&stjo nemške pisateijske eiite sredi ieposlovju naiklonjenega sto-letja. Za predstavnika časa in literarnega okusa pa moremo vendarle šteti prej njegovo novelo, ki je dočaikala prevod v naš jezik kot njegovp obsež-no slovstveno tvornost v celo-ti. Večji del svojih umetniških energij je tudi on — kot mno-gi izmed pisateljev tistega časa — iztrošii v prizadevanju, ki ni dalo pravega in zaiele-nega plodu: v pisanju dram-skih teksiov, tragedij, katerih Grohar Ivan: Avtoportret zaiplet se je oblikoval okrog etičrtih vprašanj krivde, stop-njevane do skrajnih meja ra-zunnskega in čustvehega doži-vetjcu Gotvorimo lahko o ti-pični zvrsti »usodnostnih« dram, ki so bile pri n&mških piscih preteklega stoletja, zla-sti še pri romantikih, močno priljublje-ne. Odrska defavnost mu navzlic dspt"« *i| prinesla uspehov. Kljub silni volji, s kcukršno se je loteval dela, mu je šlo vse narobe, dožhvljal je poraz za porazom in nobenega svojih literarnih ciljev hi mo-gel poln-o uresniiiti. Njegov ustvargalni čut je naposled zaiblodii v s>koraj tragično ne-gotovost prav tedaj. ko se je zagrizeno lotil študija dram-ske tehnbke p_ri najbolj zna~ menitih dramalikih, predvsem pri Shakespearu. Iskal je poti k veliki drami v teoretičnem paglabijanju v probleme, pri tem pa je izgubil občutek za umetniško upodabljanje. Sko-raj gotovo je ob vsem tem spoznanje, da bi s svojimi dramiskimi deli ne bil mogel zaMoveti. K sl&vesu mu je po~ magala novelistvka, ki pa ji s-am pri sebi ni prisojcd kdo~ ve kakšnega pomena in vre-dnosti. Na svoje pripovedne zmožhosti je dM kaj malo, pr&pričan, da je rojen za dra-matika. Zavoljo tega je svoje najboljše m umetniško najbolj dognane, iivljenjsko najbolj t&pie tekste, kct so Z dežju pod kcup, humoristični Heite-rethai ter Med nebom m zem-Ijo napisai več ali majij mi-mogrede. Toda novela, ki jo je pred mesecem v p-revodu izdaia zaioiba Obzorij, ga uvršča med vodiine nemške noveliste sploh. Enako k-ot Kleist, ki je kot dovršen dra-matik s trdnkn dramatskim občutkom izpeljal snovni lok v znanem Michaebu Kohlhas-su, je Ottu Ludvoigu videti, da njegov intezivni štu,dij dram-ske tehnike ni tpotekal v pra-zno. V kolikor gre o njegovem ostailem delu govoriti s pra>vič-nim zadržkom, v tolbko gre tej noveli prisodtti oblikovno in vsebinsko ceno. Dramatski, lirski \n epski element so $tr-njeni v celcto, ki zaživi, dasi dandanašnji v delu le ugotav-Ijamo določene hibe, kot so rahla nrhaičnost in preobilnost jezikovnih sredstev, togi način priipouedi namesto gibkega slikanja, vtis nenazornosti in podobne karakteristike, zna-čvlne pač za nemško prozno pisanje v minuiem stoletju. Seueda noveli te vrste niti po vsebinskem ni/ti po oblikov-nem vrednotenju ne gre pri-pisati modernmti. imenovati pa ,70 je mogoče dovršeno no-velo 19. stoletja, novelo, ki je zrelo in z občutjem za psiho-loške m moralne nianse pose-gla v življmje v malomeščan-sfci sredini. Cervtralna točka vripovedi je Ijubezenski tri-kot med dvema bratoma, krovcema po poklicu, ki Tju-bita isto ženo; prvi i&med bra-tov je opvsan kot vsvljivec in lahkoiivec, drugi kot bolestno ob&iutljvv vn morailno čist člo-vek, Ljubezen mlade žene, kl je namenjena slednjemu, si prisvoji prvi, kar pa ustvari težak notranji zaplet. Otto Ludivig je bil pisate-telj, ki mu ni šlo za večerni-Ške zgodbice, pač pa za moral-no a/nalizo, ki jo je hotel iz-peljati življenfako dosiedno in moralno utemeljeno. Ni mu šlo tottkmij za razplet zgodbe kot take kot za razplet moral-nih konfliktov. pri svojih ju-nakih. Do skrajnosti stopnje-vano ijubGSumje brata. kl mu iena prvpada na zunaj, na-sproti brastu, ki ga nanjo veie skrita in zatajevana Ijubezen, terja tragično razrešitev: smn Smrt doleti krivega, vervdar s tem moralni problem še ni razrešen. Apolonij Netten-mcder, junak pričujoče novele, je preveč občutljhva narava, da bi mu bratova smrt mogla pomeniti odrešitev. Gre mu za več: za povrnitev lastne vere v živijenje. To se zgodi, ko tvegaje za živijenje ob nevihti reši mesto pred, požarom, bo-reč se z ognjem vbsoko med nebom in zemljo. Res je, da Otto Ludwig vi in ne more bvti tolikanj blizu ¦ okusom in željam sodobnega bralca, kot je raogoče Maupa-ssant, res pa je tudi, da pre-vzame s svojo drcvmatsko na-petostjo, epsko poinostjo in liričnim občutj-em za psiholo-ške nianse. Rahla nabreklost njegovega stila ni tolikanj prevladujoča, da bi nas mo-Hla. K. V. Pred kratkim so na iiterarnem večeru za študente v novi menzi v Maselju bra!i svoja dela mladi pesniki in pisatelji, zbrani okoli Revije 57. Poslušalcem so se predstavili: Dane Zajc, Ciril Zlobec, Rudi šeligo, Jože Hudeček, Lojze Kovačič, Gregor Strniša in Veno Taufer. 154 SCENARIJEV LETOS SE JE PRI T RIGLAV FILMU NABRALO ŽE 1S4 SCENARIJEV. DOBRIH — PREDVSEM PA SLABIH. MED AVTORJI SO ZNANA IN MANJ ZNANA IMENA, NAJVEČ PA JE TAKIH KI NE ZNAJO NITI DOBRO PISATI... KLJUB TEMU PA JE UMETNIŠKI SVET TRIGLAV FILMA ODBRAL TRI SCENARIJE IN JIH TUDI ODOBRIL — NA KRATKO BI LAHKO OZNAČILI PROIZVODNJO TRIGLAV FILMA ZA LETO 1958/59 TAKOLE: MAR-TIN KRPAN IGRA NA DOBRI, STARI PIANINO SANJE O TREH CETRTINAH SONCA... Vsi načrti se začno pri Tri-glav filmu (pa tudi marsikje drugod) takole: LAHKO BI ŽE BILO, ČE NE Bl... Tako je tudi z DOBRIM, STARIM PI-ANINOM, o katerem je bvlo že toUko pisanja, da se je medtem že kar nevarno posta-ral. S snemanjem naj bi za-čeli že to poletje, vendar se jim ni posrečilo. Filmski svet je predlagal toiiko predelav, da je vežiser Pretnar odpove-dal režijo. Snemalno knjigo so mu tiamreč tolikanj predeUvli, da v njej ni več našel svoje misli... Po Pretnerjevi zami-sli naj bi v manjših vlogah (ki pa jih v tem filmu ni ravno tnalo!) nastopili gledališki igral-ci. Sploh je bilo že vse pri-pravljeno za snemanje, potem pa ... Tako je prevzel režijo Dobrega, starega pianina KO-SMAČ FRANCE. Seveda se mora za svoje delo tudi pri-praviii, taiko da bodo začeli s snemanjem tega filma proti koncu letošnjega oktobra — seveda, če ne bo prišlo spet do česa... Odobren je tudi scenarij TRl ČETRTINE SONCA, Lahole in tržaškega režiserja Babiča, ki bo po vsej verjetT}osti ta film tudi režiral. To je zgodba o povratnikth iz nemških kon-centmcijskih taborišč, ki potu-jejo skozi Češko. Na svoji poti se ustavijo na neki nepomemb-ni železniški postaiji. Tu se srečajv Ijudje različnih narod-nosti in še bolj različnih usod. Stvar se zaplete in razplete. ... Tudi s snemanjem tega fil-ma bi morali začeti že letošnje poletje, potem pa so odločili, da bo prišel na vrsto prihod-njo pomlad in da bo zgotovljen do puljskega festivala 59. — Zgodba mnogo obeta — drugo pa je, kaj bo nastalo na film-skem traku. MARTINV KRPANU, za ka-teregn je napisal scenarij knji-ževnik Matej Bor, je prav ta-ko usojeno, da bo še nekaj časa spal. Njegov proračun je zaenkrat prevelik, saj bi mo- ŽOLTI COCTAILE .. • Najprej je bilo okolje: rumenkasti pohlevni stoli, po-tem pa so prikoketiraie peto-šolke (pardon, po novi šolski reformi prvogimnazijke) in še nekaj nedoiočno neopredelji-vih ijudi. Prigrgrala je rdeče pobarvana napovedovalka TV Klistir, ki je vrgla v dvorano bolestno - subskribcijski Ivte-rarni nasmeh in najavila ne-koga, ki bo bral nekaj o goba-vih kraljih, spečih na mozai-kih. Prišel je črnoobrobljeni literat in je trdil, da je vojna zarjovela kot velik bik, ki ga zakoljejo. Pripovedoval je o golobih, grlicah in psih ter o zadnjem delu lojtrskega voza, vmes pa se rau je nekajkrat posrečil vzklik: Mi romamo, mi romamo k devici Marvji žalostni ... Ker je izgubil hišo svojega glasu je prešlo tudi rjovenje trave njegovih las. Zgodilo se je, da jelen, ki je bil vedno spredaj, ni izgubil samo svo-jega otroštva, ampak tudi svo-jo generacijo •.. Nekaj o bo-govih je sanjal in cirkuški plahti, dokler ga ni požrl pla-vl volk. DeŽ je namreč stal z razbithm obrazom med drev-jem. Z očmi (kot dolgimi žeto- Iji) je pribijal pesnika — ki je deklamiral kot da bi pred na~ šimi očmi spala dolgp, siva miš — na zlate peteline, ki so plesali staromodne plese. Vlak ni maral povoziti pisa-telja, ki bi ga naj namalal sli-kar pred drvečo lokomotivo, in to je sreča — ker bi sicer bili brez prijetne zgodbice. Komaj — da je biia končana, je vzkliknil pesnik: Pustite moje noge! pustite moje lede-ne nogel (čudno, da ima že na jesen ledene noge, sem pomi-slil) in vrnite mi mojo lepo glavo, da jo vržem v obraz meseca. Prišel je čisto blieu, z nav-zven obrnjenirni koraki, in za-čel pripovedovati: Ženski rumeni pesek, roke peska, prsi peska, stegna peska, .•.peska. Subskribcijski nasmeh na-povedovalke je napravil sa-momor in petošolke, ki so se-dele vedno spredaj, so pobeg-nile v temo ... ¦ Skromna oponnbica: Opro-stite, prišio je do pomote! Ko se je »kulturni« zbudil ob pnl desetih dopoldne, ga je bnlela glava. Planil je iz postelje. Ti-sti hbp, ko se je v njegovih sanjah izpraznila dvorana, je ugotovil, da mu za prihodnjo številko primanjkuje materi-ala. Zazehal je in v mislih priznai, da je takale kritika zanič, da ne bo zamašila prazne luknje, in da bi bila lahko podobnost s kakršnim-koli literarnim večerom zgolj in sarno hudobna pomota in natolcevanje. Prosvetni servis Ljubljana razpisuje nagrado 100.000 din za izdelavo prototipa gledališkega reflektorja, ki bo služil zlasti manjšim amaterskim odrom. Reflektor naj ima 12 voltno in 50vatno žarnico. V reflektorju mora biti vgrajen transforma-tor. Svetlobni snop naj bi bil po možnosti na razdalji 5 m širok, širok 1.5 cm. Prednost imajo reflektorji v čim eno-stavnejši in ceneni izvedbi. Za morebitni prototip, ki bo imel možnost širjenja in oženja snopa, bo dodana še posebna nagrada. rali odmeriii za realizacijo kat 120 milijonov dinarjev. Naj~ večje finančne težave so zara,-di scenografskih objektov, ko-stumpv, zahtevnih filmskih trikov, pa tudi zaradi izrediw dolge dobe snemanja — 113 snemalnih dni. GALE, režiser tega filma, je snemalne dneve sicer že ob-čutno skrčil, vendar pa de končnega in podrobnega pro-računa za Martina Krpana za-enkrat ni mogoče govoriti o njegovi realizaciji. Preduide-vajo, da bi v najboljšem pri-meru lahko začeli s snema-njem lebruarja 1959, končano pa bi bilo sredi poletja. Za prihodnje leto je odo-brena tudi realizacija scenari-ja Dusana Zege SANJE, s pr-votnim naslovom Filmski igra-lec. To je zapletena komedija o osebi, ki si domišlja, da je filmski igralec, dokler to v resnici tudi ne postane. Film bo po vsej verjetnosti režiral FRANCE JAMNIK, ki je pred kratkim predložil Triglav fil-mu tudi svoj scenarij — CVET-JE V JESENI. Mimo celovečernih filmov nameravajo pri Triglar filmu realizirati še 12 dokumentar-nih filmov. Doslei so že zgo-tovljeni: Beli konji, Skrhmosti Jadrana, RONDO, NEKDA-NJA PLESALKA. Pravkar so končali s snemanjem kratko-metraižnih filmov: V stenah Jalovca, O medvedu Sulčku in metuljčku, barvni film Snežni mož v Afriki. Domača obrt tsr kratkometražni film iz soške doline: Hči planin. Trenutno sneviajo še lutkovni (ilm BUČ-KO ter 100 km ŽIVUENJA (o istrski železnici od Divače do Pulja). Mimo teh pripravljajo še dvo kratkmnptražna filma: Pazi na vlak! in Elektrika v službi vasi. Načrti so torej lepi, veliki, morda celo preveliki... Kajti kljub temu, da ie bilo letos naslovljeno na Triglav film 154 scenarijev, še vedno tožijc, da jth je premalo. Premalo do-brih! Seveda mnramo k temu prišteti še težave s kadri, predvsem je premalo asisten-tov kamer in montažerjev. Zaenkrat nam ne preostane nič drugega kot potrpljenie in upanje. Upanje, da bodo pri dobrem, star e m Triglav fil-mu enkrat vendar napravili dob e r, no v film. Če ne upa-mo in ne pričakujemo preveč. ko je bilo v začetfcu. Od svojih sern pogo-sto dobival pisma, sam pa sem le redko po-šiljal dopisnice. Napisal bi na primer, da je vse v redu, malo se bojujemo m čeprav se sedaj umikamo, se bomo kmalu okre-pili in tedaj bomo dali fricem vetra. Kaj pa naj bi še napisal? Zoprn čas je bil to, ni nam bilo do pisanja. In moram priznati, nisem ljubil ubiranja na žalo&tne strune in nisem mogel trpeti tistih slinavcev, ki so ženam in ljubicam pisarili vsak dan in se slinili po papirju. Težko mu je, piše, lahko ga celo ubijejo. In on, psica v hla-čah, se pritožuje, išče usmiljenja in se slini. Tega pa noče razumeti, da se tem prenesrečnim babnicam in otrokom v za-ledju ne godi nič bolje kot nam. Vsa dr-žava se je oprla nanje! Kakšna ramena so morali imeti naši otroci in žene, da se pod takšno težo niso upognila. In niso se upognila, vzdržali so! Takšen tip pa, mo-kra dušica. napiše žalostno pismo, ki je za delovno žensko kakor poleno pod noge. Po takem pismu revica vije roke in delo je ne veseli. Ne! Zato si mož, zato si vojak, da bi voe prenesel, vse pretrpel, če je potreba. Ce pa je v tebi več babjega kakor moške-ga, si obleci krilo s čipkami, da bi si svojo suho zadnjico dobro prekril in bi bil vsaj od zadaj podoben babi, in pojdi repo plet ali pa krave dojit, takih na fronti ne po-trebujemo, tam je tudi brez tebe dovolj vojakov. Ni pa se mi posrečilo bojevatj se niti leto dni ... V tem času sem bil dvakrat ranien. toda obakrat le lahko: prvič — v roko. drugič — v nogo. prvič — od avion-ske krogle. drugič — od drobca granate. Nemec mi je vrtal avto z vrha in z bokov. toda jaz. bratec, sem imel prvi čas srečo. šlo mi je po sreči. dnkler... Priš&l sem v ujetniš'tvo pod Lozovenkami. maja dvain-Stiridesetpea leta, na nproden način: Ne-mec je takrat hitro prodiral in dogodilo se Jej da je naša 122-milimetrska haubična ba- terija ostala skoraj bpez nabojev. Natovo rili smo moj avto do vrha z naboji, sam sem pri tem tako pomagal, da se mi je srajca lepila na lopatice. Treba je bilo močno hiteti, ker se nam je boj približe-val: na levi so grmeli neiki tanki, na desni so streljali, spredaj streljanje... postajalo je vroče... Komandir naše avto čete me je vpra-šal: »Se boš pretolkel, Sokolov?« Tu pa ni bilo kaj spraševati. Tam morda urnirajo moji tovariši, jaz pa se bom skrival tu za-daj. »Le kaj bi govorili,« sem mu odvrnil. »Moram se pretolči in basta!« »No,-« pra-vi, »dirjaj! Daj vse od sebe!« In res sem dirjal. V svojem življenju še nisem vozil tako kot takrat. Vedel sem, da ne vozim krompirja in da je pri takem tovoru nujna previdnost. Toda kakšna naj bo previdnost, če cesto obstreljujejo s to-povskim ognjem in tam se borijo ifantje z golimi rokami. Ko sem prevozil že šest ki-lometrov in bi moral zaviti na stranpot, da bi dospel do gra,pe, kjer je bila bate-rija, zagledam — pri moji duši — naša pe-hota od leve in desne strelja po čistem po-lju in že pokajo mine v njihovih vrstah. Kaj naj storim? Ali naj obrnem nazaj? Pognal sem iz vseh sil! Do baterije mi je ostalo samo še kak kilometer in že sem zavH na stranpot, toda do svojih, bratec, nisem prišel... Izgleda. da mi je Nemec poleg avtomobila poslal mino iz daljno nosnega. Slišal nisem niti poka, nič, samo v glavi, kakor da mi je nekai počilo. dru-gega se ne spominjam. Kako da sem takrat ostal živ. ne razumem in Koliko časa sem ležal osem metrov sh'an od grana+ne jame — ttidi ne vem. Prišel sem k sebi. toda v&tati ne morem: glava mi trza,- trese se kakor v vročici. v očeh je tema, v levi ra-mi nekai škriplje in hrsti in po vsem tele-su futim tako bolečino, kakor da bi me pretepali dva dne-va zapored. Do]go časa isem se po trebuhu plazil po zemlji, končno sem vstal. Vendar spet ne vem, kaj se je z menoj zgodilo. Spomin me je popolnoma zapustil. Nazaj vleči ee, si ne upam. Bojim se — če ležem, bom umrl. Stojim in se raa-jem iz strani na stran kako-r topol v vetru. Ko sem prišel k sebi, se zavedel in se razgledal — kakor da bi mi nekdo stiisnil srce s kleščami: okrog in okrog se valjajo naboji, katere s«m vozil, nedaleč leži moj avto, ves v kosih, s kolesi navzgor. borba pa, borba divja že za meinoj... Kaj naj to pomerti? Moram priznati, sedaj so mi noge same od sebe odpovedale in padel sem kakor po-sekan, ker sem spoznal, da sem v obroču ali še bolje — v fašističnem ujetniištvu. To se pač dogaja na vojni. Oh, bratec, ni prijetno spoznati, da ni&i po svoji volji v ujetaištvu. Kdor ni občutil tega na lastni koži, temu zlepa ne dopo-veš, da bi po človeško občutil, kaj pomeni ta zadeva. No. torej, ležim in slišim: tanki ropo-tajo. Stirje nemški tanki vozijo s polno br-zino mimo mene, tja, od koder sem se od-peljal z naboji... Lahko si misliš, kako mi je bilo pri srcu? Potem so se zvrstili vlačilci topov, poljske kuhinje in potem je prišla pehota, ne gosto — ni jih bilo več kakor za dobro četo. Gledam, gledam na-nje s koncem očesa in se spet pritisnem z licem k zemlji in zaprem oči: ne morem jih gledati in pri srcu mi je zopnno... Mislil sem, vsi so odšli in sem dvignil glavo — ostalo pa je še šest vojakov z brzostrelkami, ki so korakali s>to metrov proč od mene. Vidim, zavijejo s poti in na-ravnost proti meni. Gredo molče. No, po-mislim, moja smrt je na pohodu. Eden med njimi, ki se mi že ni čisto približal. je stre-sel z ramo in snel brzostrelko. Kako šalji-vo je človek ustvarjen: nobene panike. no-bene srčne plahosti nisem čutil to minuto. Samo gledam ga in premišljujem: »Sedaj mi bo dal kratek rafal, le kam bo meril? V glavo ali preko prsi?« Kiakor da rrri ne bi bilo vseeno, kateri del mojega telesa bo prevrtal. Fant je bil mlad, čeden, črnkast, ustni-ce pa je imel tanke kakor nitka in oči pri-prte. -Ta bo ubil, ne da bi kaj pomislil« — sem premišijeval. Tako je tudi bilo: dvignil je avtomat — gledam mu naravnost v lice in molčim —- toda drugi, podde&etnik ali nekaj takega, starejši od njega, lahko bi rekel prileten, mu je nekaj zakričal, ga porinil i&tran in se mi približal. Govori po svoje in mi v komolcu zavija desno roko — otipava mi mišice. Ko me je preizkusil, pravi: »O-o-o!« in mi kaže na cesto. na somčni zahod. Stopaj, delovna živina, garal boš za naž rajh. Izikazal se je za gospo-darja, pasji sin. Toda črnuh je še enkrat pogledal moje škornje — škornje sem imel dobre — in pokaže z roko: »Sezuj!« Sedel sem na zem-ljo, se sezul in mu jih ponudil. Iz rok mi jih je naravnost iztrgal. Razmotal sem še obujke in mu tudi te ponudil, sam pa sa gledam od spodaj navzgor. On pa je za-kričal, zaklel po svoje in spet zgrabil za brzostrelko. Ostali pa se reže.' Potem so mirno odšli. Samo tisti črnuh se ie še tri-krat obrnil, ko je stopal po cesti, in za-blisnil z očrni po menj kakor volk, besnel je, in zakaj? Kakor da bi mu jaz sezul škornje in ne on meni. Torej, bratec, oditi nisem imel kam. Podal sem se na cesto, strašno preklinial in korakal na zahod, v ujetništvo... Pe-šec pa tafcrat nisern bil za nikamor. v eni uri kilometer, ne več. Hočeš stopiti na-prej, pa te zazibije iz strani v s+ran. pre-metava po cesti kakor pijanega. Čez nekai časa me je dohitela kolona naših uietni-kov. bili so iz iste diviziie kakor jaz. Gna-lo jih je deset nemšbih vojakov z brzo strelkami. Ta, ki je stopal spredai. me ie dohitel in me. ne da bi sprepovoril besedo. z vso pilo udaril s kopitom brzostrelke po glavi. če bi padel, bi me na zemlji potol-kel z rafalom, toda na§i so me pri padcu prestregli, stlačili v sredino in me pol ure vodili pod roKo. Ko pa sem se osvestii, mi je eden med njimi zaiepetal: »Bog varuj, da bi padel. Korakaj z zadnjimi siiami, če ne, te bodo ubili.« In jaz sem stopaJ s po-slednjimi močmi. Cim je sonce zašio, so Nemci okrepili konvoj. Na tovornjaku so pnpeijali še dvajset vojakov in nas hitreje gnali na-prej. Naši težki ranjenci niso mogli slediti ostalim, te so streljaii kar na ces-ti. Dvoji-ca je poskušala pobegniti, nista pa pomi-slila na to, da bosta pri lunini svetlobi na odprtem polju jasno vidna, no, seveda so tudi ta dva ustrelili. O polnoči smo prišli v neko polpožgano vas. Nagnali so nas spat v cerkev z razbito kupolo. Na kamnj-tem podu m bilo niti šopa slame, mi pa smo bili brez plaščev, v samih bluzah in hlačah, tako da si nismo mogli ničesar po-grniti. Mansikdo ni imel niti bluze, tem-več samo bombažno spodnje periio. To so bili v glavnem nižji komandirji. Bluze so slekli, da se ne bi ločili od navadnih vo-jakov. Pa tudi artiljerijsko osebje je bilo brez bluz. Ker so bili poleg topov slečeni. so taki prišli tudi v ujetništvo. Ponoči se je vsul tako močan dež. da smo bili vsi skoz in skoz premočeni. Ku-polo je podrl niočan izstrelek ali pa avion-ska bomba, pa tudi streha je bila popol-noma razbita od drobcev, tako da ni bilo niti na oltarju suhega mesta. Tako smo vso noč presloneli v tej cerkvi k??kor ovce v t-emnem hlevu. Sredi noči čutirn, da me nekdo vleče za rokav in sorašujs: »Tova-riš, si rnorda raahko nam |e dokaz, kskT vel'-ko je 7an!man,ie za športno življenje med št-ndenti. ?e se J5m nndi vsai go^a prllož-n.ost. Ko bi kojnfeljs nadalfeva-la s takim delom. kot ga je po-ka^aH na omeijenem tekmova-njti bolje reieno, 6e toi prej, ko ,ie bil fo čas, tako delsla, ne bi vse delo zamrlo in marsika-teri načrt bi se inesničil. Povsem d:-«gsč« si aamišljam delo take komisjj« ia prepri-čan sem, da bi na tak nažin ne bili v škripcih, ai bo imel ta ali oni klub 6 ali 10 tekm&val-cev ih, če jih ne bo, ne bomo mogl- igrati na tej ali oni tek-mi. Tu l:i se moralo poznati, kaj in kakc dela komisija. Slri-ti med študenti tiste panoge, ki jdh goj«mo pri »srednjem dru-štvu, bi morala biti srž našega dela. Kdaj bMno spet videli števil-na množična tekmovanja Štu-denfov v odbojki, košarkl, no-gometu (v kolikor bo resno in dobro priprav5jeno) alj morda namiznem tenisu, mogoče pa v badmintonu? Vss bi bilo dobro poizkusiti, saino da bi omogo-Lili študentom ceneno, zdravo in korisfoia razvedrilo- Kak»r-koli se obrtiemo, vedno stojimo pred isto tablo « napisom: de-dati! Prepričan sem, da bo precej iigrovorov in izgovorov. Sain vem, da je nekaj objcktivnih razlogov. zakaj delo §epa, ^res pa je tudi, da bi bilo moč mar-sika.il spremeniti z malenkostno voljo. Ze samo dejstvo, da je reClna članov komisi,ie tudi v odboru osrednjega dm?tva Olympie, se mi ne zdi pravilno. Nekateri ni- ti tu niti tam ne izpolnjujejo dolžnosti in kako naj pciem te-če delo v redu? Sploh je vpra-Sanje dela voljnih ljudi pri nas v&lik problem, ki bi ga morall že davno začeti reševati. Tudi to je prašanje, ki postaja ved-no bolj pereče in ga bo treba nrediti, dofcler so še »stari« tu-kaj. Poslali smo l.iudi na se-minar v Zadar in sedaj se lah-ko vprašamo, koliko od teh rcs dela v naSlh organlzacijah in ali se je sploh Izplačalo, da ssno jih poslali? Isti problem se pojavlja ob vpra-šanju vsaj nekollko orga-nizirane vadbe po naših fakul-tetah in damovih- Kdo bo pre-vzel ©dgovamo nalogc, da bo-mo z vadbo dosegli to, kar želi-mo? Ali ne bi kazalo v tem pri-meru st&piitii v siik z višjo šo-lo za telesno vzgojo? To so stvarl, o katerih W si morali biti na jasnem, posebno še se-daj, ab začeSkn nwvega študij-skega leta. Stevilni ncvlnel lz vseh krajev naše domovine pri-hajajo na unlverzo in kdo ve, kolikfl je med njimi takih, ki bi se radi vkl/.učili v vrste ak-tivnih športnikcv, im še več ta-kih, ki bi se iitiejstvovali pri-ložnostno- Nudimo jim to, kar si želijo in kar moremo! Kot vedno zadevamo na pro-blem sredstev in prostorov. Skoraj nerešljiv prcblem. S smotrno uporabo se da marsi-kaj naredlti, poleg tega pa se za stvari, ki bodo dale tudi ne-k»j koristi, dobi denar, le po-iskati ga je treba. VprašaTij«* !«*4*ii.h r-tv • i «e že rešuje, Jahko pa se fkoraj b^jimo, kdo jih bo Izkori&čal, ?p bomo nadaJjevali 8 takim dslom. Cimprej «se zberimo in rtaredimo 8rto pod preteklo«tjo. Caa jc, d^i s-tiaipiirm na novo pot ln to, kar si »ačrtama, tu^l lz-vršdmo. Tisoče študentov nam bo za to hvaležnih. Miro DVORSAK van.ia, ki so bila menda na.i- Druga težava, za ranoge sko- bolj priljuibljeaa zabava šport-niKkov — t/unieje so bile men-da kot majhna nagrada za njihovo delo. Take turneje so brez dvcma stale mnogo de-narja, kaijtd poti po navadi niso bile kratke. Največkrat so bile usmerjeme proti mor-ju... Ce hočemo vse to povedati z drugimi besedami, bi lahko rekli, da ie bij šport pravza-prav donosna reč. Medtem, ko so bili čevlji in obleke še na to&ke, so športniiki brezplačno raj nepremostljiva, pa je de-nar. Če pogledamo prvi problem — športne prostore, malo od bliže. bamo videli, da smo res mnogo girešili. Gradili smo šole brez telovadnic. Nismo gradili igrišč, kier bi postavili enostavne športne naprave, ki bi lahko služile tistim, ki niso imeli kaikih posebnih rekor-dersikih aTnbicij, ampak so (bolje rečeno »bi«) priSli na igrišče samo zato, da bi 6e razvedrili in siprostili. Zauni- denarjem podjetja. Tu in tam -.-n kiuh: in društva iskali tu-di razne druge vplivne oseb-nosii, ki naj bi jirn pomagale iiz težavn^ga finančnega polo-žaja. Razumljivo je. da ie rao-rala tudi taka »finančna poli-tika* doživeti zlom. EMrektor ne more venomer »molzti« va rešitev, prav tako tudi ne reprezemtativni stadioni. Pri-šel je čas, ko je treiba zago-toviti sredstva za ljudski šport v pravem potnenu be-sede, zagoitn da bo-mo ob naslednjem šampionatu zasledili nekaj novih imen v seznamu nastopajočih. Kot že nekaj let nazaj j© tu-di tokrat Tjaša Andree potrdi-la, da je gospodar hitrih kotalk Pokazala je zelo lepo kotalka- nje in elegantno izvedbo likov. Za njo s-o se uvrstile mJad«' tekmovalke Kristanova in De-renda, ki imajo pred seboj še ves razvoj- Zaradi slabe konkurence Pe-ter Peršin med moškimi ni imel težkega dela in je bilo tekmo-vanje le še fonnalina potrditev najvišjega naslova- Tehnični reztultati državnega prv&nstva so bili naslednji: 61a-nice: 1. Andree 112,70 toftk, 2. Kristan 102,33 točk, 3. Derenda 100,50 točk. Clani: 1. Peršin 94,57 točk. 2. Klemenc 69,97 točk. Mladinke: 1. Savnik, 2 Gomolj, 3. Boldrin; mladinci: 1 Grtinfeld; pfonlrke: 1- Spom, 2 Agrež, 3. Dolenc; pionirji: 1 Erbežnik pie »podale ostavko« na svoje mesto v zvezni od'bojkarski ligi. Dejstvo je -torej tu — Olinupia nima več predstavnika v zvez-ni ligi. Samo to in nič ve^, je znano sdovenski Sportini javnosti. Zdi se, da je to premalo, kajti mnogi kujejo 6voje verzije, ki niti klubu niti družtvu niso v ča&t. Res je torej, da so tekmovalke zapustile tekirovanje. Bile &o nedisciplinirane In tekmovanja niso vzele resno. Ce tekmuj&mo v takem tekmovanju, kot je zvezna liga, potem moramo ime-ti neko odgovornost, včasih je treba tudi kaj žrtvovati. Treba je vestno trenirati, hoditi na tekme, potovaiti iz kraja v kraj. Vsega tega pa se nekatere tek-movalke ni&o zavedale in so pri-krojile svoje življenje tako, kot da zanje odbojke ni več. Klub-sko vodstvo se je nenadoma znašlo pred problemom, kje naj-ti šesto igralko, kajti ponavadi se jdh je pred1 tekmo zbralo P«-taniea ali celo četvorica, ki so bile pripravljene obleči klubski dres. Popolnoma torej razume-mo postopek kluba, ki se je — mimogrede povedano — posveto-val tudi z upravnim odborom Olympie, naj se igralke preda-jo disciplinskemu odboru in kaz-nujejo. Seveda pa je imelo to za posledlco odstop iz tekmova-nja zvezne lige. Povetno naj tu-di to, da &o bile tekmovalke vestno zaslišane in tudi kazno-vane! KAJ OCITAMO KLUBU? Strinjamo se s tem, da so bile tekmoralke tiste, ki so ^agrešl-le prekršek, ne moremo pa mi-m« tega, da no.si del odgovornost! tudi klub. Ali je pfeveč, če za-htevamo od kluba, ki že dolga leta tekmuje v ženski zvezni li-gi, da bi imel na razpolago to-llko igralk, da bi lahko tekmo-val naprej, tudi če bi kaznovali trl ali šiirl odbojkarice? Res, da bl bil nspeh najbrž slabši, mor-da bt na koncn celo izpadli iz najboljše konkurence, vendar bi bil to časten poraz, kl bi mu nihče ne dal nobene pripombe. Ce smo na eni stranl zadovolj-nl x natančnim delom dlscfplin-skega odbora, ki je tekmovalke vestno zaslišal, moramo na drn-gf stranf izrečf tudl grajo, kajti postopek še sedaj, ko so minill že dolgi meseci od tega neslav-nega dogodka, nl končan. Nekaj igralk 8e vedno nl nltl zasliša-nth niti jim ni bila izrečena ka-zen. ALI JE POMANJKANJE IGRALCEV SPLOSEN PROBLEM? Zdi se, da na to vprašanje lahko odgovorimo prltrdilno. Pri ženskah že vemo, kako je '-!o. Uredništvo TRIBUNE sprejme v honorarno zaposlitev študentko STROJEPISKO Znanje stenogrofije zaželeno. čas zaposlltve po dogovoru. Ponudbe pismeno ali pa osebno na uredništvo vsak dan od12.—14.utt. vendar ni dosti boljši položaj pri moških. Tudi tam se mnogo-krat pojavlja vprašanje, kje do-biti šestega igralca? Spet ne mo-remo mimo . azlogov, da so ti ali' oni tekmovalc! upraviieno zadržani, saj so bLli eni v brl-gadah, drugi na službenih po-tovanjih in podobno, to '.a spet postavljamo vprašanje, ali v klubu nl toliko odbojkarjev, ki bi zainaSill te luknje, ki nastaja-jajo od ča3a do "asa. Saj vendar ne stremimo samo za tem, da bi nabirali točke; izgubljati tek-me brez borbe, iakati igralce zadnji trenutek, to ni častno. Motili bi se, Ce bi mislili, da gre vse to mimo javnosti. Do-sti je bilo že kritičnih, že več pa pikrih pripomb na tak način de-la, naj si bo s strani športnikiti teh fakultet. ki jih j.3 julija letos potrdila Ljudska skupščina LRS. Vzroki, zakaj je prlšlo da notega zakfna o univerzi, so znani in zato je toliko bolj ne- bilto na sknpšfinah po vefeno >4pmeljevanju daljšc študijske dobc, kot pa jo predpfenjejo statuti in je šlo mimo priporo-čil. Nel:a'^ri udeleže-nei razpra-ve so celo sahtevali, naj bi fa--kuftete znova pred agale spre-membe, ki go.ore o trajanju študija., češ da bi se sicer zni- ditve šiudija z na^ell, ki jlh vsebujeta program Zveze ko-munistov JugoslaviJe in pripo-ročilo Zvezne Ijudske skupšči-ne, pomeni zagovor preživelih stališč na katerih tehniških fa-kultetah naše univerze precejš-njo oviro pri aveljavijanju re-forme univerzitetnega študija. Tako gotovo n.i vzklikni.l n!ihče popolne vskla- med študenti, ki so sieer lahko zadovoljni, da so dobdli stano-vanje v naselju al>i v drugih študentskih domovih, kjer pa so postale cene za stanovanje ln hrano vsaj za študentski žep kar nenapovedano nekam preveč nerealne. Niso namreč redki študentje, k,i imaio mese^ne prejemke sa-mo 4 do 5 tisoč dinarjev, pa tudi tistt, ki so imeli dasilej 8000 diin, ne bodo več tako lah-ko izhajadd. Študenitje, ki stanu-jejo v naseju bodo morali od-slej odrinitd vsaik mesec skoraj šest tisočakov, tako da jim v najboljšem primeru ostane sa-mo 150 dinarjer. 150 dinarjev za gledalii^če^ kino, tehndkom za risatoo opremo, za nabavo uč-benikov in sknipt (kolikor jih splo'h je!). Sicer pa primerjajmo nekaj številk in dejstev! V Študent-skem« naselju se ]e podražilo stanovanje (s centralno kuj-ja-vo) in hrana v n,ovi študentski menz.i od dosedanjih 465o aa 5850 diimarjev, se pravi za 1200 din. Kako razlagajo to po-dražitev? Tov. Porenta uprav-nik Studenlsikega naselja, je pojasnil da je prišlo do podra-žitve: 1. zaradi novega zakona o po-višanju plač javnim uslužben-cem. Sedaj naj bodo študenti tistl, kl bodo iz svojih že tako minimalnih življenjskih sred-stev krili ie razliko med prejš-njimj Jn novimj plačami za usiužbence nasrtja. To pa nika-kor ne gre, pa čeprav je to ustanova s samostojnim finamsi-ranjem! 2. zaradi splošnega narašča-nja cen prehraoJ. 3. zaradi nove menze, kjer je prostora za 1800 ljudi, se je po-večala tudj režija. V naselju je 1200 študentov, ki se bodo mo-raTi vsi hraniiti v novi menzi, kljub temu pa je še prostora za 600 ljudii! Kapaciteta nove men- ze bo povsem izkoriščena šele z dograditvijo novih stolpnic v naselju, dotlej pa bodo morali študentje, ki so že v naselju, plačevati stroške režije še za 600 praznih mest. .. Prav tako bodo podraždli tudi hrano v osrednji študentski menzi, in sicer za 300 dinarjev na mesec. Kljub vsemu pa je čudno, da je razliika med povii-šanjem stanariine v Student-skem naselju in Akademskim kolegijem kar 1120 dinarjev. V kolikor gre prd tem za vpra-šanje boljših sta.novanj v na-selju, je to delno upravičeno, v glavnem pa je ta razbika pre-občutna in nedopustna. Pravijo, da bodo povečali stanarino v Akademskem kodegiju šele s 1. januarjem 1959, medtem ko so jo v naselju že pred nedav-nm. Blaž Vrečko, predsednik Und-verziitetnega odbora ZŠJ, je v razgovoru s sodelavcem našega lista pojasinil stadiišče študent-ske organizacije ob povišanju stanariine v študeriitskih domo-vdh. Med drugim je dejal, da gre to povišanje precej nad po-vprečje štipendij, ki jih preje-majo študentje. Povprečje je namreč 45Oo dinarjev, tako da OB P0DRA2TTVI V ŠTUDEMTSKIH D0M0VIH pride ob povečani stanarini do razlike več kot 1000 dinarjev. Studentska organizacija pa n« more dopustitii, da so minimai-ni življenjski stroški študenitov višji kot povpreona štipendiia. Kljub temu, da je pred nedav-nim izšel nov zakon o razdelje-vanju štipendij, se ga v glav-nem vsa podjetja in gospodar-ske o.rganizacije izogibljejo. Redki so namreč primeni, da bd po novem zakonu o štipendira-nju povišadi štipendije na 8000 dinarjev seveda tistim, ki ima-jo za to ustrezne pogoje. Zato je toliko bolj potrebno, da se v čim krajšem času naj-de primerna rešitev. Nujno bi bilo, da bi preko univerze za-gotoviii posebna sredstva za subvencije. V Studentskem na-selju kjer je več ali manj eno-ten socialni sestav študentov, naj bi uvedli pavšalno subven-cioniranjc, v drugih študent-skih domovih pa naj bi razde-ljevali subvencije posamezni-kom — po socialnem sestavu. Seveda bi bile subvencije le za-časna rešitev, medtem pa bi bi-lo treba dokončno rešiti ta pro-blem, in sicer s pravilnim šti-pendiranjem študentov. M. K. Zadruga - dobra rešitev Mnogokrat govorimo o materi-alnih težavah študentov, poseb-no tistih, ki študirajo na tehni-ki. Tehnični pripomočki za ri-sanje so dragi, prav tako papir... Moa-da je še nekoiliko teže kole-gom na akademiji za upodablja-jočo umetnost, ki so gotovo med najbolj prizadetimi. Da bi vsaj do neke meje rešili materialno vprašanje svojega študija, so se odločili za ustanovatev Zdruge. Kiparski in slikarski material je namreč izredno drag. Za mla- dega človeka, ki rad mnogo de-la in tudi mora delati, pa ga ni nikoli dovolj. Tako so študentje akademije za upodabljajočo umetnost že pred osmimi leti ustanoviili svojo Zadrugo ali Vzajemnost. Ta jim omogoča ce-nejšo preskrbo materiala, ki ga dobe študentje po nižji ceni ne-posredno iz tovarn. V Zadrugo je včlanjeno 54 študentov aka-demije, vsak pa plača ob spre-jemu v skupni fond 200 dinar-jev. 1000 študentov manj Veščinarii ali profesorji Več kot leto dni je od tega, ko so študčntje višje šole za te-lesno vzgojo prvič prosili za pri-znanje popolne šole. Vse njihove prošnje pa so bile z nerazume-vanjem zavrn,iene — celo tam, kjer so prieakovali podporo. Vse kaže, da nekateri vodilni kul-turno-prosvetni delavci še danes menijo, da je predmct telesne vzgoje manj vrcden '< skupšcino Zveze študentov ljul> športnih plesalcev, informacije pa podrobnejše lahko dobijo t'sak ponedeljek, sredo in petek od 17. do 18. realizirali idejo o športnem par- Ijani. Lctas po je že mnogo ure do 15- oktobra letos. ku v Mostah, kjer bi bili tudi primerni prostori za internat in upravo. Profesorskega kadra r je tako dovolj. Mimogrede še to, da so stop-njo popolne šole za telesno vzgojo študentom že obljubili, toda vse do danes j« ostalo samo pri obljubah! Studij na šoli tra-ja tri leta, čeprav vsebuje samo A predmet. To ,je toliko bolj čudno zato, ker traja študij na višji pedagoški šoli samo dve leti, čeprav vpisujejo štndentjc A in B predmet. Zato bi bilo prav, da bi tudi na šoli za te-lesno vzgojo nvedli štiriletni študij. Toda .. . Po štirih letih študi.ia je študent druge fakul-tete že profesor. pravnik. inže-nir — diplomant višje šole za telesno vzgojo pa predmetni učitelj, danes pa celo samo stro-ko%rnjak za telesno vzgo.jo. Zato so slušatclji šole za telesno vzgojo pripravljeni študirati Se B predmet, da bi se razmere tu- drugače. Akademski plesni klub organizira vsako soboto in nedeljo zvečer od 20. do 23. ure v prostorih osrednje štu- Pet let na veterini Pred kratkim je bila v Beo-gradu medfakultetaa konferen-ca, katere so se udeležilii pred-stavniiki veterinairskih fakultet ali oddelkov iz Ljubl.iane, Za-greba, Sarajeva im Beograda Proučevali so traijanje in sistem študiija ter organizacijo preda-vanj. Najvažnejši sklep te kon,-ference je bil, naj traja študij n,a njihovih fakiiLtetah ali od-delkih pet let. Da pa bodo štu-dentje dejanstoo lahko končaii študij v tem roku, so potrebni realni učni načrti im programi ter ugodnejši pogoji študij« in študentov. Upajmo, da se bodo štu-dentje odzvali temu vcubilu, ker si gotovo vsakdo želi v prvi vrsti kulturne in dostoj-ne zabave. ljanske univerze. Mimo tega boao dokončaio izoblikovali stališče ob predlogih in razpravah s študentskega semi-narja v Ankaranu ter začrtali smernice dela študentske organizacije za prihodnje leto. Poleg tega bodo na plenumu razpravljali še o pro-blemu kadrov za delo v študentski organizaciji ter o iz-ve,dbi študentskih skup&čin na posaraeznih fakultetah. v svetih Studijska komisija pr,j Uni-verzitetnem odboru bo organi-zirala še ta mesec 3-dnevnd se-minar za novoizvoljene štu-dentske predstavnike v organe družbenega samoupravljamja na naših fakultetah, kjer jihbodo podrobn^ seznanili s cetotno problematiko naše univerze. Pomembnosit tega seminarja i^ predvsem v tem, da se bodo ti študentje že v začetiku svojega maindata usposobili za reševa-nje težkih študiijskih in organi-zacijskih problemov. S UECEMBKA i«5l JE IZSUA PRVA STEVIUKA NASEGA GLA.SILA K.O'1 .vAsUUNIK »S 1 UUtiMTSKliUA L,1S'1A. IA Jt ISSHAJAL OD 20. MARCA 1949, UREJEVAU SO GA FRANCl AMBROZlC. DARO BKATOS RUDl MAHKOTA, MIUOS KOBE. MIUAN STARIN IN MILO9 MIKEL.N, KJ JE TUBl (JREDNTK PRVEGA LETNTK.A »TRIBtTNE« PRVl LETNIK OBSEGA 9 STEVILK- -— ZADNJO UREDI STANE SAKSIDA - Kl tZHAJAJO STIRINAJ STDPTEVNO NASLEDNJl t.ETNTK UREJU.IE BORIS MIKOS CMA I 6TEVILKE. LETA 1953 PREVZAME S 18 STEVILrKO UKEDNISTVO PRIMO2 KOZAK, IZIBE Ifi STEVTLK OD CETRTKGA LETNIKA DALJB IZHAJA CASOPIS V ». STEVILKAH NA LETO BOGDAN PLESA URE.TUJE LTST OD 17. STEVTT.KE rv LETNIKA DO «. 8TEVILKE V. LETNIKA, KO GA ZAMENJA SEDANJl URLDNIK 4ANK.O POPOVlC.