Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredniltvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Polletna naročnina	.	Lir	800
Letna naročnina .	.	Lir	1.500
Letna inozemstvo .	.	Lir	2.500
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
Leto X. - Štev. 24
Gorica - četrtek 12. junija 1958 - Trst
Posamezna številka L 30
Rdeči pas okrog Trsta Francija na poti k pomirjenju
Kakor komunistični pas okrog Pariza, tako obdajajo Trst številne komunistične slovenske vasi. Od Sv. Barbare do Devina si z dvema izjemama vse slovenske vasi dajejo sramoten pečat umskega nazad-njaštva in pravega izdajstva vseh duhovnih dobrin. Korošci so s komunizmom že kdaj obračunali — pravih težav dejansko sploh niso imeli; Goričani so letos 25. maja odločno pognali komunizem čez mejo in zdrava pamet je zmagala v skoro vseh vaseh od števerjana do Ja-nielj. Ob vsej dolgi zahodni jugoslovanski meji smo edino le samo tržaški Slovenci tako nesrečni, to je tako nespametni, da kljub vsakdanjim dokazom volimo In podpiramo komunizem. Lepe slovenske vasi po zadnjih volitvah tvorijo pravi rdeči pas okrog Trsta, častno izjemo tvorita le dva kraja: Pesek-Gročana in Mav-hinje, izredne zmage v Sesljanu ne moremo prištevati slovenskim volivcem. Razlika med Parizom in Trstom pa vendar obstaja in je kar velika: rdeči pas o-krog Pariza je za Francoze prava narodna
Devin Sesljan Mavhinje Šempolaj Nabrežina Sv. Križ Prosek-Kontovel Zgonik Repentabor Trebče
Padriče-Gropada Bazovica Katinara-Lonjer Pesek-Gročana Boršt-Ricmanje Boljunec-Domio )
Krogle	J
Dolina-Mačkovlj e \ Prebeneg	J
To je ogledalo slovenske pameti na Tržaškem leta 1958. Zaradi umetno zelo spremenjenega števila prebivalstva ne moremo objaviti za primerjavo pregleda volitev iz leta 1956. Kdor hoče imeti popolno sliko po vaseh, naj primerja »Kat. glas« štev. 25, leto 1956.
Sedaj nastane vprašanje: Kako bo s tržaško slovensko pametjo leta 1960? Predvsem naj zdrava pamet sreča naše politične predstavnike, da ne bodo mešali zmešanega ljudstva enkrat s križem krščanske demokracije in enkrat z lipico! Velika taktična in strateška napaka bo, te bodo leta 1960 katoliški glasovi zopet razdeljeni na dve narodnostni kandidatni listi. To načelo sicer ne velja za mesto Trst in Gorico, kjer je zadosti slovenskih katoliških in nekomunističnih volivcev, da si z lahkoto zagotovijo svoje odbornike v občinskem svetu. Drugače pa je v tržaških in goriških slovenskih občinah, kar kaže račun po zadnjih volitvah.
S temi zadnjimi besedami smo seveda prilili bencina na »obrambni svetilnik slovenske obale« Novega lista. Sedaj nas Je napadal kar cela dva meseca in sedaj nas bo kar dve leti! Kar pogumno naprej, novolistarji, in le v vsaki številki Vpijte in kričite, da slovenski duhovniki bolj škodijo veri kakor najhujši brezbož-niki! Neverjetno je, do kakšnega, ogabnega zaključka se je dokopal Novi list v zadnji številki, kjer napada katoliške slovenske duhovnike z večjo silovitostjo ta sovražnostjo kakor njegova tovariša Primorski in Delo. Gotovo pa je in ostane eno: Novi list nima nobene legitimacije, da bi dajal navodila in nasvete pravim slovenskim katoličanom in Cerkvi zvestim duhovnikom! Ne slovenski katoliški duhovniki, ampak nekateri slovenski »kato-Uki« laiki so še oddaljili od slavne preteklosti našega narodnega ponosa! Pravi starejši katoličani se vprašujejo in jim je Še danes žal za glas, ki so ga dali pod ducejem nekemu novolistarju, ki danes hodi po Kocbekovi poti in si prizadeva, da bi Kocbek predaval v Trstu njegovim
nevarnost, rdeči pas okrog Trsta pa je za Slovence samo zgodovinska sramota, o pravi nevarnosti za svobodo naše države ni govora kakor so jasno pokazale volitve.
Leta 1956 smo po občinskih volitvah objavili komunistične in nekomunistične glasove v posameznih slovenskih vaseh. Tako storimo tudi letos. Pregled po vaseh je za presojanje položaja veliko važnejši kakor samo skupne številke v naših štirih občinah. V vasi Nabrežini so n. pr. zmagali komunisti, kar je Ljubljanski radio na vse grlo trobil v svet zvečer 26. maja, a v Mavhinjah so zmagali katoličani, isto velja za Bazovico in Pesek. Ali ni prav, da vsaka vas vidi svoj obraz? Podobno je tudi drugod. Dolina, Mačkov-, lje, Prebeneg in Boljunec so daleč pred Borštom in Ricmanji in tudi v Bregu številke v posameznih vaseh veliko povedo. Zato brez strahu v roke barometer, ki nam pokaže možgane posameznih vasi in sicer po vrsti tako:
katoličani	285	komunisti	220
»	267	»	94
»	110	»	82
»	72	»	192
»	496	»	584
»	337	»	632
»	424	»	744
»	216	»	433
»	98	»	121
)>	142	)>	456
»	60	»	257
»	130	»	259
»	66	»	340
»	89	»	54
»	133	»	494
»	271	»	804
»	404	»	524
Nosilci suverenosti francoskega naroda, to je poslanci in senatorji, so izročili oblast generalu De Gaulleu, ki je vnaprej izjavil, da se pri vladanju ne bo oziral na parlament, temveč bo vse parlamentarce poslal na plačane počitnice. To dejanje je pomenilo konec »četrte republike«, ki ni bila sposobna dostojno živeti in tudi ni znala junaško umreti. Te besede je napisal četrti republiki na nagrobni spomenik krščansko u-smerjeni pariški dnevnik »Le Monde«. Danes vlada v Franciji general De Gaulle. Njegova pot na o-blast je trajala nekako tri tedne. Začelo se je v Alžiriji. Tam se pol milijona mož francoske vojske že tri leta bori z muslimanskimi u-porniki. Vojski je manjkala udarnost zaradi ohromelosti pariških vlad. Zato se je skupno z nekaterimi civilisti uprla. Med obema pozoriščema je bilo ljudstvo v evropski Franciji, ki se ni prav nič zganilo, ko je Massu iz Alžira rohnel proti pariški vladi. Z nasmeškom je čakalo, kaj neki bodo politiki spet skuhali. Ta brezbrižnost je posledica dolgoletnega razočaranja.
Ko je general De Gaulle v začetku minulega tedna dobil v parlamentu zahtevana pojasnila, je takoj šel v Alžir. Tam so ga triumfalno sprejeli. Pravijo, da mu je general Massu takoj ob prihodu stisnil v roke listek s tremi za-
htevami odborov za narodno blaginjo: 1) Francosko-muslimanska integracija ali izenačenost; 2) Vse ostanke vladnega sistema četrte republike je treba neusmiljeno odpraviti; 3) Odbore za javno blaginjo je treba priznati in jim dovoliti soudeležbo pri vladi.
De Gaulle je sprejel samo prvo zahtevo. Obljubil je, da bo podrejenost alžirskega prebivalstva odpravljena ter izjavil, da odslej živi v Alžiriji le deset milijonov Francozov, ki so povsem enakopravni z ostalimi Francozi. Muslimani bodo imeli volilno pravico in enake plače kot Francozi. Skrajnežem to ni bilo po volji, a tudi Alžirska osvobodilna fronta se ni zadovoljila z De Gaulleovim načrtom. Zahteva popolno neodvisnost. De Gaulle je pohvalil vojsko, dal vsa pooblastila generalu Salanu, odbore za narodno blaginjo pa je pozval, naj se ne vmešavajo v politiko, ker so svojo revolucijo že opravili, pač pa naj delajo za zbli-žanje med Francozi in muslimani. To grenko kapljico so težko požrli, vendar je njihov predstavnik izjavil, da se bo alžirski odbor za narodno blaginjo brezpogojno in brez pridržkov ravnal po De Gaulleovih ukazih. Po De Gaul-leovi vrnitvi v Pariz je bila seja vlade, na kateri so sklenili, da bo ljudsko glasovanje o novi ustavi 5. oktobra. Če bo glasovanje u-godno za ustavo, bodo verjetno
Hruščev napada Jugoslavijo
mladim izobražencem in tako še bolj pomešal skisano pamet pri Novem listu!
Leta 1960 bomo zopet videli, koliko je ura. Do takrat se bo med zemljani marsikaj spremenilo in upamo, da se bo spremenilo tudi po tržaških vaseh! Naš cilj je jasen: leta 1960 in pri naslednjih volitvah se morajo slovenske tržaške vasi iznebiti sramotnega komunističnega pečata in Trst bodo zopet obdajale zavedne slovenske katoliške vasi. Budno bomo pazili in povsod zahtevali, da bo večinska stranka v državi povsod spoštovala naše narodne pravice, toda Tržačanom ne bo solil pameti ne Novi list ne Primorski, da o Delu sploh ne govorimo! Kdor je pogazil katoliška načela, kdor je podrl ugled Cerkve, nima pravice dajati navodil svojim katoliškim rojakom!
Mislite, presojajte, ne pozabite!
RODOLJUB
/
Minuli teden je bil v Sofiji kongres bolgarskih komunistov. Prisoten je bil tudi predsednik sovjetske vlade Hruščev, ki je v začetku svojega govora priznal, da je prišel v Sofijo predvsem zato, da bolgarskim tovarišem naslika pomen jugoslovanskega odklonov-stva. Ostro je napadel jugoslovanske komuniste. Očital jim je, da so revizionisti in zato nevarni in škodljivi za mednarodno delavsko gibanje. Ker skušajo razdvajati mednarodni komunizem, je rekel Hruščev, je treba videti v njih trojanskega konja svetovnega imperializma. Dovolil si je tudi nekaj ostrih napadov na Tita in povedal, da je imel Kominform prav, ko je leta 1948 obsodil jugoslovanske komuniste.
Opazovalci so videli v tem govoru preklic destalinizacije in pri-
Za stvaren sporazum
Predsednik britanske vlade Mac Millan je bil pretekle dni na neuradnem obisku v Washingtonu. Zaključki o njegovih pogovorih še niso možni. Iz poročil lahko sklepamo, da so se želeli ameriški in britanski diplomati posvetovati o položaju, ki je nastal po znanih dogodkih v Franciji, o vrhunskem sestanku ter o odnošajih s Sovjeti, o gospodarskem stanju v svobodnem svetu, o razorožitvi ter o Srednjem Vzhodu in Severni A-friki.
ODNOSI MED VZHODOM IN ZAHODOM
S področja odnosov med Vzhodom in Zahodom lahko beležimo, da je Sovjetska zveza sprejela a-meriški predlog za sklicanje konference strokovnjakov, ki bi obrav-
navali zgolj tehnično plat nadzorstva nad ukinitvijo jedrskih poskusov. Ameriški zunanji minister Dulles je izrekel zadovoljstvo nad tem napredkom in pripomnil, da bi utegnil ta sporazum pomeniti pripravo k drugim, širšim sporazumom. Po njegovem se je nevarnost vojne sicer zmanjšala, po drugi strani pa žal na podlagi sedanjih sovjetskih predlogov ne bi imela nikakšne koristi vrhunska konferenca, ki je v nekaterih krogih še vedno zelo zaželena. V glavnem pač manjka zaupanje. Če se Sovjeti ha primer vmešavajo celo v jugoslovanske notranje zadeve in ne izpolnjujejo mednarodnih obveznosti, je težko verjeti, da bi spoštovali pogodbo o razorožitvi. Le natančno nadzorstvo bi moglo to nezaupanje odpraviti, a Moskva ga odklanja.
krit opomin Poljski, naj ne vztraja pri lastni poti v socializem.
JUGOSLAVIJA ODGOVARJA HRUŠČEVU
Hruščevu je ostro odgovorila beograjska »Borba«, oglasil pa se je tudi glasnik beograjske vlade na tiskovni konferenci. Jugoslovani so očitali sovjetskemu ministrskemu predsedniku nedoslednost in nenačelnost v njegovi politiki. Navajali so njegove besede, s katerimi je leta 1955 obsodil nastop Kominforma proti Jugoslaviji in besede, s katerimi je prejšnji teden v Sofiji isti nastop opravičeval in odobraval. Dalje so mu očitali, da Sovjetski zvezi dovoljuje gospodarsko sodelovanje z zahodnimi državami, obenem pa najstrožje obsoja, če to stori Jugoslavija. Jugoslovansko časopisje poudarja, da so Sovjeti kršili pogodbo, s katero so se obvezali, da bodo dali Jugoslaviji 250 milijonov dolarjev pomoči, in pravi, da je potem pač razumljivo, kako težka so pogajanja za razorožitev in sožitje v svetu, ko pa Sovjeti ne držijo dane besede, kar so pokazali v primeru Jugoslavije.
ARETACIJE V JUGOSLAVIJI
Časnikarske agencije vedo povedati, da so v Jugoslaviji aretirali večje število kominformistov, nekaj pa da jih je zbežalo v vzhodne države. Aretiranci sicer niso bili na vplivnih položajih, toda Beograd je hotel Moskvi s tem dejanjem povedati, naj ne računa na nesoglasja ali celo na izdajstvo nekaterih jugoslovanskih komunistov. V Beogradu tudi opozarjajo, da so si Sovjeti precej zapravili ugled azijskih in afriških nevtralcev, ki so zdaj videli na jugoslovanskem primeru, da moskovska pomoč ni tako nesebična in brez političnih pogojev, kot so se v Kremlju vedno hvalili.
pozneje kmalu državnozborske volitve.
Kako gledajo Francozi na De Gaullea? Z izjemo komunistov so vsi prepričani, da je preprečil državljansko vojno in da je edini človek, ki je v tem težavnem trenutku lahko zbral okrog sebe večino Francozov, pridobil vojsko k pokorščini in stopil na prste tistim desničarskim skrajnežem, ki so imeli pred očmi lastne koristi v Alžiriji, ne pa koristi Francije. Ni pa še povsem jasno, kakšno pot bo ubral De Gaulle v zunanji politiki. Za zdaj ni razlogov za dvom, da bi ne ostal zvest mednarodnim pogodbam in zavezništvom svobodnega sveta, pri katerih Francija sodeluje.
Italijanske stranke in nova vlada
Kakor določa ustava, se bo novoizvoljeni parlament sestal na prvp sejo dne 12. junija. Moral bo opraviti najprej nekatere formalnosti, nato pa izvoliti predsednika senata in poslanske zbornice. Vse kaže, da v tem oziru ne bo težav in da bosta ponovno izvoljena Merzagora za predsednika senata in Leone za predsednika poslanske zbornice. Oba ta dva moža sta v pretekli zakonodajni dobi dobro vodila, eden senat, drugi zbornico, zato ni proti njima resnega odpora.
Nato predvidevajo, da bo dosedanja vlada predsednika Zolija predložila v odobritev začasno podaljšanje državnega proračuna do meseca oktobra, nakar bo podala ostavko predsedniku republike, da ta poveri izbrani osebnosti sestavo nove vlade. 2e zadnjič smo poročali, da bo v tem oziru precejšnja težava, ker KD sama nima večine v parlamentu, zato mora nujno iskati zaveznikov. Kdo bo šel z njo?
»L’Osservatore Romano« piše o razpravah glede različnih možnostih za sestavo nove vlade med dragim naslednje: Te razprave zaslužijo pozornost, ker razodevajo, da še vedno obstajajo globoki nagibi, ki so označevali volilni boj. Ti nagibi se kažejo v težnji, da je treba večinsko stranko preobraziti in jo s tem usmeriti na desnico ali na levico. In tako zdaj nekateri štejejo, koliko je bilo izvoljenih »levičarskih«, koliko pa »desničarskih« krščanskih demokratov.
Vatikansko glasilo poudarja, da katoličani v nebistvenih stvareh lahko mislijo po svoje. Kadar pa potreba po obrambi bistvenih vrednot nalaga enotnost, se ta različna mišljenja znajdejo v politični stranki, ki je odraz te enotnosti. Takrat je s primerjavo različnih mnenj treba najti skupno smer, ki je v skladu s krščanskimi načeli, na katere se stranka sklicuje.
»Različnost v enotnosti — nadaljuje list — je lahko blagor, ločevanje in nasprotovanje pa nista nikoli, ker se porajata iz ošabnosti, iz sebičnosti in včasih iz sovraštva. Krščanska morala se mora utelešati v zgodovini in nalaga praktične rešitve. Ta morala je hkratu tudi socialna, in socialni nauk Cerkve velja za vse. pa naj bodo na desnici ali na levici. Ni mogoče, da katoličani ne bi bili enotni v spoštovanju socialnega nauka Cerkve.«
NAŠ TEDEN V CERKVI
15.6. nedelja, 3. pob.: sv. Vid in Modest, m.
16.6. ponedeljek: sv. Feliks in Fortunat, m.
17.6. torek: sv. Adolf, š.
18. 6. sreda: sv. Efrem Sirski, c. uč.
19.6. četrtek; sv. lulijana, dev.; sv. Ger-vazij in Protazij, m.
20. 6. petek: sv. Silverij, p. m.
21.6. sobota: sv. Alojzij, zavetnik mladine, spozn.
*
SV. S1LVERU je bil papež le dve leti, od l. 536 - 538, vendar je mnogo pretrpel. Vzhodno-rimska cesarica Teodozija se je vmešavala v cerkvene zadeve in hotela, da bi bil nekdo drugi za papeža. Sama sicer kristjanka, a krivoverka, je hotela na prestol takega, ki bi zagovarjal njeno krivo vero.
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas so se približevali Jezusu cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki so godrnjali: »Ta grešnike sprejema in je z njimi.« — Povedal jim je pa to priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovac in eno izmed njih izgubi, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, si jo zadene vesel na rame; in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: ,,Veselite se z menoj, zakaj našel sem svojo ovco, ki je bila izgubljena”. Povem vam, da bo tako v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore. Ali katera žena, ki ima deset drahem, če izgubi eno drahmo, ne prižge svetilke in ne pomete hiše in skrbno ne išče, dokler je ne najde? In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede in pravi: Veselite se z menoj, zakaj našla sem drahmo, ki sem jo bila izgubila”. Tako bo, povem vam, veselje med božjimi angeli nad enim grešnikom, ki se spokori.«
*
Zveličar nazorno opisuje božjo skrb in ljubezen do ljudi: kakor ljubi človek svojo lastnino, tako in še vse bolj ljubi Troedini Bog nas ljudi. Mi smo namreč božja last in posest.
Skrben gospodar ima vse svoje stvari natanko preštete in premoženje v dobri oskrbi. Stalno se trudi in budno pazi, da mu ne gre kaj v izgubo. Gospodar, ki ne poskrbi v vsej potrebni meri za svoje imetje ih živino, tak gospodar je lahkomiseln razsipnež. Če se slučajno kako živinče izgubi, skrben gospodar ne miruje, dokler ga ne najde.
Lepo prvenstvo
John McNamara, pomožni škof v Wa-shingtonu, je nedavno slavil 30-letnico škofovskega posvečenja. Star je 80 let. Med vsemi ameriškimi škofi je posvetil največ novomašnikov, in sicer okrog dva tisoč.
Prva cerkev iz stekla
V središču New Yorka bodo zgradili prvo cerkev na svetu, ki bo vsa iz stekla. Služila bo katoličanom slovansko-lnzantin-skega obreda. V cerkvi bo prostora za 500 ljudi.
Pesem Bernardke
Poleti bo 20 dijakov ameriške katoliške univerze v Washingtonu odšlo na potovanje po Južni Ameriki. Prikazovali bodo dramo: Pesem Bernardke. Drama je prirejena po znani Werflovi knjigi o Bernardki.
Prva ženska doktor bogoslovja
Univerza v Friburgu v Nemčiji je v 500 letih svojega obstoja prvič podelila doktorski naslov iz bogoslovja ženski. Novi doktor bogoslovja je Ivana Kopp, ki poučuje verouk na šoli v Friburgu.
Iz Bruslja v Lurd
Potne agencije so zapazile, da 95 odstotkov turistov, ki obiščejo svetovno razstavo v Bruslju, prosijo za podaljšanje svojega voznega listka za Lurd. To dokazuje, da tudi sodobni ljudje še niso zgubili čuta
Na ukaz Teodozije je vojskovodja Beli-zar poslal papeža v izgnanstvo v Malo A-zijo. Ko se je Silverij od tam vrnil, po ukazu cesarja Justinijana, je bil vnovič izgnan na otok Palmaria. Od tu je pisal: »Hranim se s kruhom bridkosti in vodo stiske, vendar se nisem in se nikdar ne bom izneveril svoji dolžnosti (da brani pravo vero).«
Ali ni podobno dandanes? Koliko pričevalcev svete vere ječi v pregnanstvu, med njimi škofje in duhovniki. Hudič že najde pomagačev, da mu pomagajo preganjati verne. Preganjavci pa nimajo sreče. Zvesti cesaričin sluga general Belizar je padel v nemilost in bil vržen v ječo. Podobno se godi tudi dandanes.
In če živinčeta dolgo časa ne najde, ga brez dvoma obide žalost. Saj so živalice tako prikupne. Ko ga končno najde, je ves vesel in zadovoljen. Našel je ljubljeno žival.
Na podoben način je razumljivo, da revna žena skrbno čuva svoj skromni denar. Brez njega vendar ne more živeti. To je vse njeno premoženje in nujno potreben življenjski kapital. Zato se z največjo vnemo poda na iskanje, če kaj izgubi.
A ta dva primera sta le daljna podoba božje ljubezni do ljudi. Bog nas mnogo bolj ljubi, veliko bolj kot gospodar svoje stvari in bolj kot revna žena svoj skromni denar. Bog nas ljubi z večjo ljubeznijo, saj je človek mnogo višji in vrednejši od vsakovrstne živine in od vsakršnega kapitala. Človek je duhovno bitje z neumrjočo dušo, živa božja podoba z večno u-sodo, ustvarjen za večno življenje, medtem ko niti živali, niti zemlja, niti denar ne bodo šli v večnost. Bog nas očetovsko ceni in ljubi. Vsi smo mu pri srcu. Prav vse nas ima skrbno preštete in neprestano misli na vsakogar izmed nas. In ker nas tako zelo ljubi, nam želi popolno srečo. Bog je silno žalosten, kadar ljudje grešijo. Kako naj bo Bog vesel ljudi, ki nimajo več vere? Kako naj bo vesel takih, ki ga preklinjajo? Takih, ki preganjajo Cerkev in duhovnike? Takih, ki sovražijo vero in Boga? Takih, ki spijo v grehu? Takih, ki ležijo v blatu nemorale? Takih, ki se za svetost in rešitev svoje duše ne zmenijo? — Večno živi Bog kliče vsem grešnikom : Streznite se! Spokorite se! Spovejte in skesajte se slojih grehov! Živite čisto, pošteno in sveto življenje, da boste srečni v nebesih in da se za vedno ne pogubite! — Ljubimo pogosto sv. spoved in pogosto sv. obhajilo!
za duhovne vrednote. Ko so si ogledali na svetovni razstavi vse iznajdbe najnovejšega časa, ki so zares izredne, jih še vedno vleče na kraj, kjer se je pred sto leti Marija pogovarjala z malo Bernardko.
»Katoliška reforma«
Pet nemških bogoslovnih učenjakov je izdalo knjigo pod gornjim naslovom. Pri delu jih je vodila želja, da bi ustvarili ugodne odnošaje s katoliško Cerkvijo.
Zarja novega dne
V velikem industrijskem središču na Japonskem Yatsushiro so zgradili prvo katoliško cerkev. Pred tremi stoletji, v času krvavega preganjanja na Japonskem, je bilo v mestu 25.000 katoličanov, sedaj pa jih je samo 250.
Gorečnost spreobrnjencev
Misijonarji opazujejo med novimi katoličani veliko misijonsko gorečnost. Neka gospa v Pusanu na Koreji je v kratkem času privedla do spreobrnjenja 15 oseb, med njimi 7 doktorjev in 2 univerzitetna profesorja.
Moderen apostolat na Japonskem
Leta 1950 je misijonar Jurij Gemainder ustanovil poseben zavod Marije Matere in Device, v katerem je zbranih sedaj 34 japonskih deklet, ki so izučene v vsemogočih poklicih. Članice napravijo trojne redovniške zaobljube, a ne nosijo redovni-
ške obleke in lahko stanujejo po privatnih stanovanjih. Dekleta skrbijo za versko literaturo, poučujejo verouk, delujejo kot socialne asistentke, uradnice in učiteljice. Zavod jih pošilja zlasti po industrijskih centrih. V zavodu se pripravljajo eno leto, nato gredo na delo. Od časa do časa se vračajo v. zavod, kjer obnavljajo svoje znanje in poskrbijo za duhovno osvežitev.
40 let cerkvenega zakonika
Dne 19. maja je minilo 40 let, odkar je
Gorica se bo prihodnji teden poklonila svojemu velikemu sinu, knezo-nadškofu Rudolfu grofu Edlingu, ki je umrl kot žrtev jožefinizma v tujini. Po 155 letih se vračajo v Gorico kosti tega svetniškega goriškega nadškofa, da bodo slovesno pokopane v grobnici goriških nadškofov v stolni cerkvi.
Goriška nadškofija se v globokem spoštovanju klanja spominu junaškega Vladike, ki je raje žrtvoval svoj visoki položaj, kot bi izdal škofovske dolžnosti. Veličastna osebnost nadškofa Edlinga, ki se ' je uprl samemu cesarju Jožefu II., ko je šlo za nedotakljive pravice duš in Cerkve, in ki je postal vzornik svetostnega življenja ter oče ubogih v kraju pregnanstva, je najtesneje povezana z najtežjo dobo zgodovine goriške nadškofije. S tem, da se vrnejo Gorici posmrtni ostanki nadškofa Edlinga, se vsaj deloma popravi težka krivica, ki jo je svetna oblast prizadela goriški Cerkvi.
Rudolf Jožef grof Edling se je rodil v Gorici dne 1. avgusta 1723. Že v rani mladosti se' je daroval Bogu. Študiral je v jezuitskem kolegiju v Gorici in nato v Germaniku v Rimu, kjer je doktoriral v modroslovju in bogoslovju ter bil posvečen v duhovnika dne 4. sept. 1746. Ko se je vrnil v Gorico, je postal kanonik oglejskega kapitlja. Po zatrtju oglejskega patriarhata je msgr. Edling postal dekan novoustanovljenega stolnega kapitlja v Gorici. Zaradi svojih izrednih sposobnosti in neumorne delavnosti je bil dne 5. febr. 1771 posvečen v naslovnega škofa mesta Kafarnauma in dodeljen kot pomožni škof goriškemu nadškofu Karlu Attemsu. Po nadškofovi smrti je msgr. Edling zasedel izpraznjeno mesto in zavladal kot drugi goriški vladika prostrani nadškofiji.
Z apostolsko vnemo je nadškof Edling ponovno preromal vso nadškofijo, pregledal vse cerkve, pridigoval, birmoval, versko in nravno dvigal izročeno mu čredo. Bil je najboljši oče svojim duhovnikom in bogoslovcem, velik dobrotnik verskih in podpornih ustanov, podpornik vseh revnih in ubožnih. Po zgledu sv. Pavla je »vsem postal vse«.
Prav v onem času je cesar Jožef II. izvajal dalekosežne reforme na vseh področjih javnega življenja. Posegel je tudi na strogo cerkveno in versko polje. Njegove cerkvene novotarije nosijo prosluli naziv jožefinizma.
Goriški nadškof Edling se je upiral tem novotarijam. Tako ni hotel javiti tolerančnega patenta z dne 13. okt. 1781, katerega je smatral za žaljivega katoliški zavesti svojih vernikov in krivičnega na-pram katoliški Cerkvi. Cesar ga je sprva kaznoval z občutno globo, nato pozval na Dunaj na odgovor in končno zahteval njegov odstop. Nadškof Edling pa ni klonil. Dunajski dvor mu je nato zaplenil vse cerkveno imetje. Nadškof je tedaj šel v Rim k papežu Piju VI. Prevejani avstrijski diplomat kard. Herzan je v Rimu dosegel, da je nadškof podal sv. očetu pismeno odpoved goriški nadškofiji. Ostal je še nekaj časa v Rimu in nato se je na pritisk z Dunaja naselil v mestu Lodi v Lombardiji, kjer je živel v samostanu o-četov filipincev do smrti, ki ga je doletela dne 8. dec. 1803. Pokopali so ga pred glavnim oltarjem v cerkvi sv. Filipa. Lepa nagrobna marmornata plošča je poveličevala skromnost, dobrotljivost in svetost pregnanega goriškega nadškofa grofa E-dlinga.
Nadškof Edling je slovel v mestu Lodi kot svetniška osebnost. Dal je na lastne stroške povečati in olepšati razne cerkve; zelo učinkovito je podpiral razna siroti-šča in podporne ustanove, med reveže je razdelil vse svoje premoženje. Na povabilo tamošnjega škofa je kaj rad opravljal razna škofovska opravila: posvečeval je oltarje, delil redove, birmoval, pridigo: val. Odlikoval pa se je zlasti v ponižnosti. Nekdaj ga je srečala na ulici skupina pijanih avstrijskih vojakov; ko so v njem prepoznali goriškega nadškofa, ki se je bil uprl cesarju, so ga začeli sramotiti in eden od vojakov ga je celo udaril v obraz. Množica je hotela vojake linčati, msgr.
stopil v veljavo cerkveni zakonik. Delo za ureditev cerkvenega prava je začel papež sv. Pij X. Njegov naslednik Benedikt XV. je novi zakonik proglasil na binkošt-no nedeljo 27. maja 1917. V veljavo pa je stopil naslednjo binkoštno nedeljo 19. maja 1918.
Slovenci smo dobili prvi med vsemi krščanskimi narodi celoten prevod cerkvenega zakonika v domačem jeziku. Prevod je pripravil dr. A. Odar. Izšel je leta 1943 v Ljubljani.
Edling pa jo je pomiril rekoč: »Pustite jih! Saj ne vedo, kaj delajo!«
Nadškof Edling je umrl v sluhu svetosti. Mnogi so se mu priporočali in dosegli prava uslišanja. Na Edlingovem grobu so se dogodili resnični čudeži. Zato je cerkvena oblast uvedla kanonični postopek, da bi ga proglasili blaženim. Pripoveduje se, kako je bila nekdaj nevarnost, da se postopek prekine zaradi pomanjkanja dokazov. Pa je vstal neki kardinal in poročal, kako je msgr. Edling v enem samem dnevu razdelil med ubožce vse svoje imetje. Eden sodnikov je tedaj vzkliknil: »To je dokaz nad dokazi! Zaprimo knjige poizvedb in naj se proglasi svetnikom!«
Zato pa bomo tudi goriški Slovenci počastili posmrtne ostanke svetniškega nadškofa msgr. Edlinga. Naj bi njegov povratek v rodno Gorico utrdil v vsem našem. ljudstvu zvestobo veri. in Cerkvi, saj je prav zaradi te zvestobe nadškof Edling moral pretrpeti bridkost preganjanja in pregnanstva: po tej bridkosti pa je dozorel v svetnika.
Dr. R. Klinec
RAZNO
Množične aretacije v Jugoslaviji
Po zadnjih vesteh iz Beograda je število aretiranih oseb, obtoženih, da so preveč simpatizirali s Sovjetsko zvezo, naraslo na 200. Iz istega vira poročajo, da so pri mnogih izmed aretirancev našli prepis govora, ki ga je imel dne 6. junija prvi sovjetski minister Nikita Hruščev v Sofiji in v katerem ostro napada zadržanje Jugoslavije. Tega govora ni objavil noben jugoslovanski časopis.
Aretacije so se začele pred dvema tednoma, Med prvimi žrtvami so visoke o-sebnosti: Miloš Dragovič, poslan leta 1948 v Teheran kot jugoslovanski diplomat in že pred leti obtožen kominformizma; R. Badnjevič, do leta 1948 zunanji minister; profesor Ljubomir Radovanovič, komunist že od prve ure, ki so’ ga izpustili iz ječe zaradi rahlega zdravja; Bane Andrejev, minister za rudnike pred letom 1948; bivši polkovnik Vlado Dapčevič, mlajši brat partizanskega poveljnika in sedanjega prometnega ministra Dapčeviča. Tudi njega so poslali v pregnanstvo na neki samotni otok v Jadranu, potem ko se mu je izjalovil poizkus bega v Romunijo leta 1948. Vsem tem aretiranim osebam niso mogli drugega očitati kot njihovo zvestobo ko-minformističnim idejam. »Njihova ideološka mrzlica,« tako pravi poročilo, »ni predstavljala nobene nevarnosti za Titov režim.« .
Po vesteh zapadnih izvedencev naj bi v Jugoslaviji po letu 1948, ko je nastal prvi prelom med Jugoslavijo in Komin-formom, zaprli približno 10 tisoč jugoslovanskih komunistov v razna taborišča. Pozneje so skoro vse izpustili, le še kakih sto »nepoboljšljivcev« naj bi bilo še vedno v ječi.
Poročajo tudi, da so v Beogradu zaprli osem visokošolcev, ker so preveč glasno izpovedali svoje simpatije za Kominform. Poostrili so nadzorstvo na meji med Bolgarijo, Romunijo, Ogrsko in Albanijo, da bi preprečili pobege v te države, ki so še v dobrih odnošajih z Rusijo. Vsekakor so po zadnjem komunističnem kongresu, ki so ga imeli v Ljubljani v aprilu letos, zelo poostrili varnostne ukrepe po vsej državi.
Znižanje obrestne mere
Dne 7. t. m. je po odloku zakladnega ministra sen. Medicija stopila v veljavo nova znižana obrestna mera, in sicer 3,5 odst. Med vzroki tega znižanja navaja minister Medici sledeče: znižanje v inozemstvu, olajšanje proizvodnje in konkurenčni razlogi italijanskega izvoza. To znižanje je predlagala Banca dTtalia, ki je v to znižanje vključila tudi obresti za predujme in navadne zakladne bone (»buoni del Tesoro ordinari«).
Radio Trst A
od 15. do 21. junija 1958
Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. —
16.00 Slovenski zbori. — 17.00 Stanko Canj-kar: »Nevarna igra«, drama. — 21.30 Narava poje pesmi: (6) »Cvetoči travnik«. —
22.00 Nedelja v športu. — 23.30 Svetovno nogometno prvenstvo - Zadnje vesti.
Ponedeljek: 18.55 Vokalni kvartet »Večernicah. — 19.15 Radijska univerza: Nekaj o surovinah: (3.) »Petrolej kot energetska surovina«. — 20.30 Giacomo Puccini: »Deklica z Zlatega Zapada«, opera v treh dej.
Torek: 11.30 Potovanje po Italiji, turistični razgledi M. A. Bernonija. — 18.00 Havdn: Koncert v D-duru za klavir in orkester - Igra orkester Slovenske filharmonije. — 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.00 Slovenske narodne pesmi - pojeta tenorist Janez Lipušček in sopranistka Sonja Hočevarjeva. —
20.30	Operna glasba. — 21.00 Obletnica ted- , na: »Pet let od vstaje v Vzhodni Nemčiji«. — 22.05 Novela: Don Juart Emanuel: »Kako se je godilo nekemu mlademu možu«, poroča dr. Josip Tavčar.
Sreda: 11.30 Žena in dom, obzornik za ženski svet. — 18.00 Velika dela slavnih mojstrov. — 19.15 šola in vzgoja: dr. Josip Tavčar: »Posledice pretiranega oboževanja mehanizacije«. — 21.00 Cesare Giu-lio Viola: »Nora druga«, igra v 3 dej. — 22.50 Enesco: Dve rapsodiji.
Četrtek: 18.00 Mozart: Godalni kvartet v d-molu. — 18.30 širimo obzorja: Tehnika ustvarja nov svet: (2.) »Od kavčuka do avtomobilske pnevmatike. — 18.55 Koncert basista Danila Merlaka. — 20.30 Slovenski oktet. — 21.00 Ilustrirano predavanje: Zgodovina odkrivanj sveta: (3.). --
22.00 Ruska miselnost in Zahod: (4.) »Duhovni svet Vladimirja Solovjeva«.
Petek: 19.15 Znanost in tehnika: »Vodna pot Sv. Lovrenca«. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Dante Alighie-ri: Božanska komedija: Pekel. — 23.30 Svetovno nogometno prvenstvo — Zadnje vesti.
Sobota: 15.00 Beethoven: Sonata za klavir št. 17 v Des-duru. — 16.00 Radijska univerza: Zgodovina nastanka mest v I-taliji. — 17.00 Kmečka godba. — 18.00 Oddaja za najmlajše: G. Luongo: »Zgodba o princu Airu«. — 19.15 Sestanek s poslušalkami. — 20.30 Teden v Italiji. — 21.00 Arkadij Averčenko: »Hočem živeti!« -in »Sosed pri spanju«.
Začela so se dela za predor
pod Velikim sv. Bernardom
V soboto 8. junija so v pričujočnosti najvišjih italijanskih in švicarskih oblasti uradno začeli z deli za predor pod Velikim sv. Bernardom. Začeli so najprej z gradnjo ceste, ki bo vodila do predora. Cesta je potrebna za prevažanje materiala in strojev. Dokončana bo do konca avgusta, nakar bodo začeli z vrtanjem v goro. Med septembrom in oktobrom predvidevajo, da bodo zvrtali že dve sto metrov v notranjost, tako da bodo delavci lahko nadaljevali z delom tudi v trdi zimi, na varnem pred snežnimi viharji.
Še ena izza volitev
V neki vasi na Goriškem se je pred volitvami v razredu neke šole med učiteljico in učenci razvil tale pogovor:
Učiteljica začne razlagati otrokom, da se bliža čas volitev, pove jim, čemu bodo ljudje volili, ter jim tudi razloži, kaj je treba voliti.
»Veste, otroci, prečrtati je treba tam, kjer stoji knjiga, na nji sta pa srp in kladivo. To je pravilno.«
Otroci molčijo. Pa se oglasi eden tam iz zadnjih klopi; njegova družina je nedolgo od tega prišla iz »rdečega raja«. Ta se torej dvigne in pravi:
»Ze res, toda v lugoslaviji je slabo.«
Sedaj jim učiteljica začne razlagati o novi državi lugoslaviji, rekoč, da je to še mlada, neurejena država, ki si mora pot šele utreti, in da bo sčasoma že bolje.
Tedaj pa se oglasi drugi dečko, manjši
t
od prvega, in moško reče: »Da, toda je pa Rusija stara!« Otroci še tiho smejejo, ko se neki glas iz prvih klopi, kjer se oni najmlajši iz prvega razreda, nedolžno oglasi: »In še proti Bogu so!«
Ta dogodek je resničen. Ima morda v sebi kaj humorističnega, a vendar tudi lep nauk in obenem dokaz, da so naši ljudje še precej prodrli do resnice.
Zdravje kardinala Stepinca
Zdravniki kardinala Stepinca so izjavili, da je huda kriza, ki jo je prestal pretekle dni, že mimo. Bolnik je vstal iz postelje prvič po dveh tednih. Kot znano je Ste-pinac obolel na trombozi (zamašitvi žil), pljučnici in nerednem kroženju krvi.
Cerkve
življenja
< 33 3
•Tl!!!
SSES
Nadškof Rudolf Jožef grof Edling
Prenos posmrtnih ostankov v Gorico
Stran 3
Vprašanje narodne manjšine
Slovenci tvorimo v Italiji narodno manjšino. Zato je za nas zelo važno vprašanje narodne Manjšine. To vprašanje se namreč tiče našega narodnega obstoja, je torej za nas vitalno, življenjsko vprašanje. Od rešitve tega vprašanja so odvisne naše pravice in dolžnosti. Prvo vprašanje, na katero moramo odgovoriti pri razpravljanju o narodni matijšini, je:
Kaj je narodna manjšina?
lasno je že na prvi pogled, kaj le »manjšina«. »Manjšina« označuje zunanje razmerje, v katerem le neka narodna skupina z ozirom na politični organizem, v katerem Živi ta skupina. To je razmerje te narodne skupine nasproti večinskemu narodu v državi. Pri nas, konkretno, je razmerje naše slovenske narodne skupine nasproti večinskemu narodu, to je nasproti Italijanom.
Glavno je pri pojmu narodne Manjšine prilastek »narodna«. Kaj je norej »narodna manjšina«? T°
je naravna socialna' skupina, ki jo drži skupaj notranja duhovna vez, skupina istorodnih posa-Meznikov, homogenih po izvoru M kulturi, ki so podvrženi političnemu organizmu naroda drugega izvora in druge kulture.
Narodna manjšina je torej skupina posameznikov, ki imajo neke Posebne istorodne, homogene znake. Cilj teh posameznikov je, da ohranijo in razvijajo svoje kulturne posebnosti. Zato čutijo, da lih veže ista usoda. Narodna Manjšina je zato enotno socialno kit j e, ki ima svoj naravni cilj, svojo moralno osebnost. Toda narodna manjšina ni samo moralna oseba, ampak je po naravnem Pravu tudi juridična, pravna o-seba. Oseba brez pravic ni oseba. Kjer je fizična ali moralna oseba, obstoji tudi nosilec pravic.
Ko smo tako pojasnili, kaj je narodna manjšina, nastane vprašuje :
Kakšne pravice ima narodna manjšina?
Razlikujemo človečanske pravice in pravice, ki pripadajo narodni skupini kot taki, to je kulturne Pravice. Človečanske pravice so splošne pravice, ki pripadajo vsem nudem brez ozira na njihovo narodnost. Te splošne pravice so: varnost življenja, civilna in politična enakost, osebna in verska svoboda. Posebne, specifične pravice vsake narodnosti pa so pravice, ki se tičejo ohranitve in razvoja lastne kulture.
Katere so te pravice? Prva pravica je pravica do obstoja in celokupnosti narodne manjšine. V Zvezi s to pravico je pravica do Prebivanja na zemlji, na teritoriju, na katerem manjšina stalno
prebiva. Iz te zemlje črpa manjšina sredstva za svoj obstanek. S to zemljo je ona nekako organsko združena. Tudi narodna manjšina ima svojo domovino, svojo zemljo, ki jo spoštuje in ljubi. Ima pravico, da na tej zemlji mirno Živi in da se mirno razvija. Zaradi tega je barbarsko početje prisilna zamenjava ljudstva, s katero so hoteli v novejšem času rešiti manjšinsko vprašanje. Seveda je treba obsoditi tudi umetno naseljevanje, kateremu je glavni namen iztisniti manjšino iz njenega stalnega prebivališča.
Posebno vrsto pravic tvorijo pravice do kulturnega razvoja narodne manjšine. To so pravice, ki se nanašajo na bistvene znake manjšine. Med te pravice spadajo: pravica do uporabe lastnega jezika, do šol v lastnem jeziku,
pravica do ohranitve lastnih tradicij in običajev ter do sredstev, s katerimi bo manjšina te tradicije in običaje ohranila, razvila in izročila svojim potomcem.
Dolžnosti države do narodne manjšine in narodne manjšine do države
Iz tega, kar smo razložili o pravicah narodne manjšine, ni težko izvesti dolžnosti države do narodne manjšine in narodne manjšine do države. Država mora zagotoviti narodni manjšini obstoj, mirno prebivanje na njenem področju, svobodno uporabo jezika in sploh vse kulturne pravice. Člani narodne manjšine pa morajo izpolnjevati vse dolžnosti državljanov države, kateri pripadajo.
R.
0 svobodi katotičanov v politiki
V okrožnici Immortale Dei z dne 1. jan. 1885; ki jo omenja Novi list (štev. 206, 5. 6.1958, str. 3 J, podaja Leon XIII. v strnjeni o-bliki krščanska načela o ureditvi države.
Tam stoji tudi: »V zgolj političnih vprašanjih, kakor so o najboljši ustavi, o tej ali oni ureditvi države, morejo seveda biti mnenja ( katoličanov) različna.«
Na to se naslanja Novi list in opravičuje svojo agitacijo v zadnjih volitvah.
Ali si pa upa trditi Novi list, da so bile te volitve zgolj politične, čisto politične? Ali ni šlo za to, da dobi premoč komunistična levica ali laicistična desnica, ali da bi vsaj krščansko demokracijo, ki e-dina brani vero, tako oslabili, da bi ne pomenila nič?
Prav zato so škofje nastopili, da bi se verniki ne dali varati po desničarskih ali levičarskih slepilih! Prav zato smo zapisali, da se z volitvami odloča za pet let, morda za več rodov, kot to vidimo v Rusiji.
Prav zato, ker volitve niso imele samo političnega pomena, je bilo treba tudi pri nas podpreti krščansko demokracijo.
Nadalje navaja NL isto okrožnico : »Pravičnost ne dovoljuje, da bi kdo obdolževal drugače misleče katoličane, da s tem krše verske predpise ali da so celo v verskem pogledu sumljivi.« Ta citat se glasi v dr. Odarjevi prestavi, ki je izšla v Naši poti, 1936, Kat. akcija, Groblje: »Zato ni pravično, če bi koga obsojali, ker ima v teh vprašanjih glede ureditve države in najboljše ustave drugačno mnenje, ako je sicer znano, da je vdan apostolski stolici in pokoren njenim odredbam. Krivica bi bila še
hujša, če bi radi tega sumničili njegovo vero.«
Koliko te besede more Novi list sebi v prid obračati, je razvidno iz poprej navedenega.
Pokojni nadškof Sedej bi bil odločno na strani Katoliškega glasa. Saj se je naš list postavil za korist Cerkve. Ugledu Cerkve med našimi vernimi ljudmi nismo prav nič škodovali, kot kriči NL, kajti še nikdar do sedaj se niso v tolikem številu izrekli za edino katoliško stranko v Italiji, kot ravno pri zadnjih volitvah.
Tudi nismo prav od nobene druge strani slišali podobne trditve kot samo v stolpcih NL in komunističnih glasit Pohujševal se je lahko le ta ali oni »zavedni katoličan«, ki je hotel iz volitev kovati kapital zase.
Nadalje skuša NL dokazati nemoč slovenskih glasov. »Nekaj borih 5 ali 9 tisoč slovenskih volivcev.« Če ti glasovi nič ne pomenijo, čemu se je toliko koračil, da bi te glasove odtegnil?
Pa ni res, da ti (glasovi nič ne pomenijo. Saj je bilo rečeno na najvišjem mestu, kot smo zapisali, da je lahko odločilen en sam glas. NL se je tega zavedal, zato se je tako trudil iztrgati čim več glasov krščanski demokraciji. Da ti glasovi kaj pomenijo, bo že lahko NL prej ali slej videl. Krščanska demokracija je izšla ojačena iz volilnega boja. Naši glasovi so tudi pomagali k temu ojačenju.
Očita nam NL nadalje nepozna-nje razmer. Prepozni prerok! Kako da ni z vso silo in jasnostjo tega povedal že pred volitvami, da bo izšla KD tako ojačena iz boja? Volitve so volitve. Prav zato je treba voliti, kot so svetovali škofje, strnjeno, da bo zmaga bolj močna.
Nobena prireditev ne privabi skupaj toliko goriških Slovencev kakor prav zaključna šolska prireditev. Za letošnjo je bilo v mestu in na podeželju veliko zanimanja. Ni Slovenca, ki bi mu ne bila pri srcu naša mladina. Zato pa smo videli na nedeljski prireditvi naših srednješolcev zastopane vse sloje, tako da je bilo tudi letos obširno dvorišče Šolskega doma vse premajhno, da bi dostojno sprejelo vse gledalce.
Med častnimi gosti je bil tudi šolski proveditor dr. De Vetta skupaj z ravnateljema obeh šol ter skoro celoten profesorski zbor.
Pozdravne besede so najprej veljale proveditorju dr. De Vetti. Dijakinja lil. r. gimnazije ga je v imenu vseh navzočih, predvsem pa v imenu dijakov, lepo pozdravila in se mu zahvalila, da je s svojo pričujočnostjo počastil nocojšnji nastop učeče se mladine.
Prvi del sporeda je obsegal pevske točke. Mladinski zbor učiteljišča nam je pod veščim vodstvom prof. Mirka Fileja zapel štiri pesmi. Prva je bila na vrsti narodna »Najlepša je mladost«, ki jo je priredil Fr. Kramar. Sledila je Z. Masle-Vodopiv-čeva »Sijaj, lunica«, šaljivka V. Vodopivca »Lepi Jurij« ter zadnja Resman-Foerster-jeva »Planinska«. Vse so bile dobro podane, vendar sta najbolj ugajali zadnji dve in želi tudi največ priznanja. Povezavo med eno in drugo pesmijo je oskrbela dijakinja Wanda Ceschia.
V drugem delu pa je bila na sporedu P. Golie pravljična igra v štirih dejanjih »Jurček«. Izvajali so jo dijaki Nižje srednje in strokovne šole. Režisersko precej zahtevno igro sta dobro naštudirala oba režiserja profesorja dr. Kazimir Humar in Slavko Rebec, če pomislimo, da so bili mladi igralci prvič na odru, tedaj jih moramo za njihovo izvajanje le pohvaliti. Prepričani smo, da se bodo ob ponovitvi igre v nedeljo 15. junija še bolj uživeli v svoje vloge in odstranili nekatere nedostatke. Prireditve na prostem so vedno združene z velikimi težavami, še posebno, če je prireditev v mestu, med hišami, kjer ljudje nimajo dovolj obzira do naših prireditev.
Prvo dejanje se začne na Jurčkovem domu. Revni so, mati prede in misli na moža in na Jurčka, ki sta šla iskat kruha in dela. Mož se vrne praznih rok. Medtem pridejo v hišo popotni muzikantje, tudi oni lačni in sestradani in edino upanje vseh je sedaj samo še Jurček. Ko se ta vrne, ga vsi sprejmejo z velikim veseljem, še posebno ko pove, da je prinesel zvrhan koš moke. Pa joj, ko pogledajo v koš, opazijo, da je prazen. Voda v kotlu že vre, moke pa od nikoder ni. Trobenta tedaj zaupno pove Jurčku, da
NL res ni poznal razmer, kot se kaže v njegovi polomiji.
Sicer moramo povedati, da se je N L malo poboljšal; piše namreč, da bi tudi raje glasoval za Kršč. demokracijo, če bi bil od slovenskih volivcev odvisen obstoj demokratičnih in verskih svoboščin in če bi morali doživeti novo diktaturo. Vse lepo, samo prepozni so ti lepi vzdihi. In ni lepo le na žuljih drugih svobodno čičkati.
mu je moko odpihal Veter. Muzikantje pregovorijo Jurčka, da gre z njimi v gozd vetra iskat. Ta se mu res prikaže. V povračilo da Jurčku čudodelen zvonček, petelinčka in čudodelno palico, če bo trikrat pozvonil nad pogrnjeno mizo, se bodo prikazale lepe deklice in nanosile na mizo vseh dobrot. Petelinčka pa bo samo stresel in že mu bo iz kljunčka padel cekinček, čudodelna palica pa bo ozdravila vse bolezni.
Tretje in četrto dejanje se vršita v gostilni. Jurček pred krčmarjem pokaže vse svoje bogastvo. Veter' ga ni nalagal, vse se mu izpolni, kakor mu je napovedal. Na trikratno zvončklanje se miza napolni z dobrotami, petelinček izpusti iz kljunčka zlat cekinček in čudodelna palica ozdravi najprej krčmarja zobobola, nato še kruljavo Meto in Petra. Ko muzikantje in Jurček zaspijo, krčmar skupno s Petrom zamenja Jurčku njegove čudodelne stvari. Zjutraj prideta v gostilno Jurčkov oče in mati. Jurček jima hoče pokazati svoje bogastvo, pa joj, nesreča, zvonček ga več ne uboga, prav tako ne palica in ne petelinček. Tedaj Piščalka ugane, da je vsega tega bržkone krčmar kriv. Takoj pokličejo na pomoč Vetra. Ta pride in potrdi, da je res krčmar zamenjal čudodelne predmete. Da pa Jurčku piščalko, s katero bo poklical divje može, ki bodo krčmarja prisilili, da vrne ukradene stvari. To se res zgodi. Jurček pa vsem odpusti in vse povabi na gostijo.
To je v kratkem vsebina Golieve pravljične igre »Jurček«. Igra je bila res posrečeno izbrana in primerna za šolsko prireditev. Rekli smo že, da je bila tehnična stran igre dobro izvedena, kuliserija originalna in prav okusna, za kar gre pohvala učitelj u-slikarju Saksidi. Tudi svetlobni učinki so bili dobri, le v drugem dejanju bi ljudje radi kaj več videli; prav tako so bile posrečeno izbrane obleke, zlasti so ugajale rajajoče gozdne vile s svojimi pajčolanastimi, bogatimi oblekami. Izvedba kot taka pa bi zahtevala nekoliko več živahnosti, zlasti še v začetku. A če pomislimo, da so bili otroci prvič na o-dru, jim ni zamere. Naslednja dejanja so pa tekla živahno, zlasti so k temu pripomogli trije muzikantje, še posebno Piščalka in Trobenta. Ti dve sta bili res posrečeni, pa tudi Meh. Jurček, ki je bil v začetku malo negotov, se je pozneje dobro vživel v svojo vlogo, prav tako ostali.
Občinstvo je bilo nad izvajanjem malih igralcev navdušeno, kar je lahko vsem, ki so igro s tolikimi žrtvami pripravili, v zadoščenje.
Z. P.
Nogometne tekme na Švedskem
Preteklo nedeljo so se začele na Švedskem mednarodne nogometne tekme. Na teh tekmah so se zbrala najboljša nogometna moštva iz celega sveta, da se med sabo pomerijo, kdo bo svetovni prvak. Prvi dan srečanja so presenetili Francozi, ki so premagali Paragvajce s 7 :3 ; Angleži in Rusi so odigrali neodločeno 2:2; Jugoslovani in Škoti prav tako neodločeno 1:1. Presenetil je tudi poraz Argentine, ki je podlegla Nemčiji s 3 : 1 ; Češkoslovaška Irski pa z 1 :10.
V sredo so se tekme nadaljevale.
Dne 6. julija se snidemo na Repentabru na tradicionalnem slovenskem taboru. Slovenski oder pripravlja Devinsko legendo, zanimivo igro iz domačih krajev•
56
cAta božjih okopih
Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder
Robert pa od bolečine ni mogel govoriti. Stisnil je pesti 'h se do krvi ugriznil v ustnice.
Medtem je bil voz dospel do giljotine. Takoj so odpeljali na morišče Ambroža Chartres. Z mirnimi koraki je šel duhovnik po stopnicah navzgor. Na bledem obrazu je ležal ^ir in globoko notranje veselje. Coudrin je dvignil roko in |*govoril besede odveze. Opazoval ga ni nihče. Obsojenec pa, ** je vedel, da bo sobrat prišel in v kakšni obleki, je posedal nanj in v prisrčni pobožnosti za hip sklonil glavo, t otem je zaropotal boben. Duhovnika so privezali na nto-*dno pripravo in v naslednjem hipu je rezilo giljotine že Padlo. Rabelj je zgrabil mučenikovo glavo za lase, jo visoko jhignil, jo pokazal ljudstvu in jo nato zaničljivo vrgel v košaro.
Drugi je bil obglavljen Janez Cbartres. Sledili sta mu *eni Marija Babin in Babette Favre. Tudi te dve sta umrli •^haško; spremljale so ju besede odveze duhovnika ob stopicali morišča.
Na oder, ki je bil že ves pomazan s krvjo, so kot zadnjo Pfipeljali redovnico. Ko je sestra stopila na stopnice, se je *Sodilo nekaj čudnega. Surova množica, ki je usmrčenje
drugih sprejela s prostaškimi šalami in divjim smehom, je nenadno utihnila, ko je redovnica z žarečimi očmi. ki so bile uprte v giljotino, korakala navzgor. Tedaj pa se je čez širni trg nenadoma zaslišal tih, a vendar junaški in trden glas: Magnificat anima mea Dominuin! ‘)
Sestra Ave je na stopnicah morilnega odra pela pešein, katero je tolikokrat pela v veseli zavesti, da je izbrana za Gospodovo nevesto:
Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
Zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle.
Glej, blagrovali me bodo odslej vsi narodi.
Velika ljudska množica je bila osupla, kot da se pred njenimi očmi dogaja nepojmljiv čudež. Celo bobnar je pozabil tolči na mrtvaški boben. Mnogi od navzočih zvestih kristjanov so začeli naglas jokati in vzdihovati. Nekaj žen je začelo glasno moliti.
Sestra Ave pa je trdno gledala strahotno rezilo giljotine in pela:
Zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto.
Od rodii do rodu traja njegovo usmiljenje njim. ki mu v strahu služijo.
') Moja duša poveličuje Gospoda.
»Bobnar!« je tedaj zakričal predsednik kazenskega sodišča. ki je bil osebno navzoč pri usmrtitvi. »Bobnar, stori svojo dolžnost!« Boben je takoj votlo zaropotal, a vendar je nad njegovim grmenjem plavala pesem žrtvovane kot blago-doneča luč:
Moč je skazal s svojo roko,
razkropil je nje, ki so napuhnjenili misli.
Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne.
»Zamaši ji gobec!« se je zadrl predsednik. Toda rabelj je stal v nerazložljivem strahu kot vkopan, da si ni upal izvršiti povelja. Redovnica pa je z mirnim glasom pela veličastno pesem do konca. Nato je tudi ona pogledala z nasineh-ljajem na jakobinca, ki pa je to pot obotavljaje se dvignil roko ter izrekel tudi za to sijajno dušo besede odveze.
Robert je gledal usmrčenje mučenikov ter se tresel po vsem telesu. Ko pa je videl redovnični pomazani obraz, iz katerega so oči žarele v neskončnem veselju in visokosti, ga ni več držalo. Skočil je na visoki oder, pobral kos platna, ki je ležal tam ter ga kri in umazanost še nista bila onečedila, ter je z njim obrisal nesnago s sestrinega obraza.
To se je zgodilo tako nenadno in nepričakovano, da nihče ni zabranil dečku storiti usmiljeno delo. V naslednjem hipu pa je bil Robert že spet skočil v gosto natlačeno množico.
Nekje pa je tedaj zatulil glas:
Praznik sv. R. Telesa v Gorici
Po okoliških vaseh so še obdržali tradicijo jutranje procesije sv. R. Telesa s štirimi evangeliji, za nas Goričane pa je to le še lep spomin. Vendar je bila letošnja večerna procesija sv. R. Telesa še posebno slovesna in tudi udeležba vernikov, najsibo v procesiji, kakor ob strani stoječih, zelo številna. Procesijo so otvorile mestne straže na konjih, česar v Gorici nismo še videli, vsaj zadnja leta ne. Pred baldahinom so se razvrstile razne družbe in kongregacije, belo oblečeni otroci, re-
njegova šestdesetletna sestra Sofija in služabnica Aliče Trevisan. Vsi drugi pa so bili težje ali lažje ranjeni. V torek popoldne so se vršile pogrebne svečanosti vseh treh.
Obmejni promet v maju
V preteklem mesecu maju se je obmejni promet na vseh prehodih Goriške zelo povečal. V Italijo je prišlo 62.000 jugoslovanskih državljanov, v Jugoslavijo pa odšlo 21.000 italijanskih državljanov. Poleg tega je prešlo mejo v obe smeri 15.900
ZAKLJUČNA ŠOLSKA PRIREDITEV
goriških srednješolcev je v nedeljo, 8. t. m., zelo dobro izpadla, zato jo bomo ponovili v nedeljo 15. t. m.
Kdor ji ni utegnil prisostvovati preteklo nedeljo, naj izrabi to priliko in naj pride 15. t. m. ob 20.30 na šolsko dvorišče v ul. Croce.
dovnice in bolniške sestre, za baldahinom pa predstavniki mestne oblasti in zopet nepregledna množica vernikov. Na Travniku pred cerkvijo sv. Ignacija je bil postavljen oltar. Pred blagoslovom z Najsvetejšim je imel goriški nadškof msgr. Ambrosi lep govor.
Poletni avtobus za Sesljan
Tudi letos je avtobusno podjetje Ribi uvedlo poletno avtobusno zvezo med Gorico in sesljanskim kopališčem. V juniju bodo sicer ti avtobusi vozili le ob nedeljah, v juliju in avgustu pa vsak dan. Za mesec junij velja ob nedeljah sledeči umik: Odhod iz Gorice ob 8.15, 11.30, 14. in 17.15. Odhod iz Sesljana pri morju ob 10., 12.30,
17.30	in 18.30.
Brezposelnost se v goriški pokrajini manjša
Po zadnjih podatkih, ki jih je zbrala go-riška trgovinska zbornica, je razvidno, da brezposelnost na Goriškem stalno pada. V zadnjih treh letih se je znižala za 3000 enot. K temu razveseljivemu dejstvu so pripomogli predvsem številni delovni centri, otvoritev večjih in manjših industrijskih podjetij, prosta cona in krožni sklad in nekoliko tudi emigracija, saj so bili v številu emigrantov povečini le brezposelni.
Novi rešilni voz Zelenega križa
V soboto 7. junija so v Ljudskem vrtu slovesno izročili goriškemu Zelenemu križu nov rešilni avtomobil, ki si ga je Zeleni križ nabavil s pomočjo prostovoljnih prispevkov raznih ustanov. Avtomobil je znamke »Lancia Appia« in je opremljen z vsemi najmodernejšimi napravami za hitro pomoč in čim udobnejši prevoz bolnikov.
Huda nesreča pri Cervinjanu
V nedeljo proti večeru se je zgodila blizu Cervinjana težka cestna nesreča, pri kateri so izgubili življenje tri osebe. Po cesti od Benetk proti Trstu se je vračal tržaški industrijalec Martinoli s svojo' ženo. Na križišču, kjer se odcepi provincialna cesta proti vasi Perteole, se je v Mar-tinolijev avto zaletel neki drugi osebni avto, v katerem je bilo 5 oseb. Pri krmilu tega drugega avtomobila je bila Lucija Trevisan iz Ronk. Pri trčenju so izgubili življenje župnik Agapito Miniussi,
dvolastnikov, od teh 12.330 jugoslovanskih. S potnimi listi je odšlo v Jugoslavijo 1782 ital. državljanov, prišlo v Italijo pa 1832 jugoslovanskih. Cez mednarodni blok pri Rdeči hiši je prišlo in odšlo približno 2600 osebnih avtomobilov, od teh 1348 italijanskih. Prav tako je odšlo v Jugoslavijo 561 kamionov, prišlo v Italijo pa 596.
Tako vidimo, da se številke potnih listov, avtomobilov in kamionov skoro u-jemajo, velika razlika pa je pri obmejnih prepustnicah in dvolastniških dovoljenjih.
Doberdob
V četrtek je 12 otrok prvič prejelo sv. obhajilo v družbi svojih srečnih domačih in med petjem mladinskega zbora. Nočni dež je blagodejno oživil vso naravo, pa tudi močno zaskrbljeno ljudstvo; tako je
bil praznik sv. Rešnjega Telesa s procesijo še lepši.
Zvečer je mladina priredila proslavo v čast prvoobhajencem, in sicer dve deklamaciji in igrico »Bernardka«, povzeto po »Pastirčku«, ter trodejanko »Ivčkove sanje«. Bog daj, da bi otroci res posnemali Bernardko, pa tudi, da bi sledili želji malega Ivčka, ki je sanjal, da je postal misijonar in spreobračal Indijančke, ki bi ga pa kmalu umorili, če ga ne bi Jezus rešil.
*
Isti dan smo pokopali starejšega in poznanega moža Jožefa Gergoleta, po domače Fulkotovega, ob veliki udeležbi vernikov.
V ponedeljek pa drugega Jožefa Gergoleta iz gostilne »pri Franconu«; mlad mož je bil in je že dalj časa bolehal. Pretresljivo in žalostno, da smo prav skozi ista vrata pred dobrim mesecem nesli k večnemu počitku njegovega očeta Franca.
Naj počivajo vsi trije v božjem miru! Vsem žalujočim sorodnikom pa naše sožalje.
Dol
V nedeljo 15. t. m. bomo imeli v šolskih prostorih v Dolu razstavo otroških ročnih del. Razstava bo odprta od 9. ure dalje do petih popoldne, ko jo bomo zaključili s tombolo.
Vsi ljubitelji mladine toplo vabljeni, zlasti naj se vabilu odzove tudi draga nam števerjanska mladina.
Nagrada beneškim otrokom
V Beneški Sloveniji se je zaključil nagradni natečaj, ki ga je razpisala Hranilnica za najboljšo nalogo, ki naj bi obravnavala vprašanje varčevanja. Nagrado, hranilno knjižico z 2.000 lirami, so prejeli sledeči otroci: Luciana Goriup iz Topolovega, Renzo Onesti iz št. Petra in Assunta Ross iz Brdcov v občini Sovodnje. Pri nagrajevanju so bile navzoče šolske oblasti ter ravnatelj podružne hranilnice iz Čedada.
Sas
Vprašanje občinskih volitev v Trstu
Izjave, ki jih je na zborovanju strankarskih voditeljev dal pokrajinski tajnik KD, so sprožile v pristojnih političnih krogih razpravo o vprašanju občinskih volitev v Trstu. Na omenjenem sestanku so poudarili, da je po sodbi večinske stranke nujno potrebno dati naši občini njeno demokratično upravo. Nihče ni omenil ničesar o času občinskih volitev, toda očitno je, da gre pri tem za jesen. V krogih, ki so blizu KD, znova poudarjajo, da bi začetek jeseni bil najbolj pripraven čas za volitve. Kakor ni poprej nihče mogel misliti, da bi bile te volitve januarja ali sredi agitacije za parlamentarne volitve, tako tudi zdaj ni mogoče, da bi bile julija ali avgusta. Celo najbolj togi formalisti bodo priznali, da poletje ni primeren čas za to in da je treba čakati malce hladnejšega vremena.
Toda vprašanje roka je samo ena plat občinskih volitev, glede katerih pravijo najzanesljivejše napovedi, da bodo v začetku oktobra. Druga, važnejša stvar, je vprašanje o sestavi bodoče občinske u-prave.
Na odgovornem mestu so izrecno po-
vedali, da KD ne bo glede tega niti najmanj spremenila svojega nekdanjega stališča. Povsem jasno je, in bi bilo odveč ponavljati, da je v Trstu izključeno vsako sodelovanje s skrajno levico, kakor tudi vsak očiten ali prilerit sporazum s skrajno desnico.
Skedenj
V nedeljo, na praznik sv. Trojice, je belopogmjena obhajilna miza naše župne cerkve čakala na sprejem evharističnega Gosta naših prvoobhajancev. Skrivnostno slovesni trenutek prevzame vsakogar, ko bela sveta hostija prihaja v goste v nedolžna otroška srca. Medtem ko odrasli obujamo svoje tozadevne' spomine, želimo našim prvoobhajancem, da bi doživeli prav veliko takih srečanj z evharističnim Kraljem; da bi med našimi otroki Bog obudil veliko Malih Terezik in sv. Alojzijev, evharističnih duš, ki bi obvarovale naš rod mlačnosti in odpada.
Ob zaključku šmarnic so nam naši ške1 denjski pevci pripravili lepo presenečenje. Po končani šmamični pobožnosti so nam namreč zapeli vrsto Marijinih pesmi, ki smo jih v sveti zbranosti poslušali in uživali njih prekrasne melodije.
RAVNATELJSTVO VIŠJE REALNE GIMNAZIJE V TRSTU
vljudno vabi na zaključno šolsko prireditev Dijaki zavoda bodo igrali
TA VESELI DAN
A L I
MATIČEK SE ŽENI
slovensko klasično veseloigro v 5. dejanjih.
Predstava bo v soboto dne 14. junija 1958 v avditoriju, Teatro Romano 2 ob 20.30.
Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigami, ul. Sv. Frančiška 20.
Vrlim pevcem iskreno čestitamo, da so se tako potrudili za Marijino čast. Gospodu kaplanu pa želimo še obilo uspeha na tem polju!
Gročana
Prejšnjo soboto smo spremili na zadnjo pot 68-letnega Jožeta Bemetič - Luknovega. Več let je bolehal. Zadnje čase ga je bolezen prisilila, da si je iskal pomoči v tržaški bolnišnici, a zaman. Tam je umrl.
Verni družini in zvesti naročnici Kat. glasa, ki je izgubila svojega pridnega gospodarja, izrekamo naše sožalje, pokojniku pa daj Bog večni mir in pokoj.
Pesek
V nedeljo 1. junija zvečer smo imeli zaključno majniško procesijo. Z velikim veseljem smo videli v naši sredi č. g. dr. Škerla, ki nam je opravil večerno sv. mašo, č. g. Grmeka, ki nam je po procesiji polagal na srce Marijino naročilo, molitev, in pa č. g. Miklavca, ki ga ne moremo pozabiti. Udeležba je bila kar zadovoljiva, če vzamemo v poštev dekleta in žene. žalostno je dejstvo, da je moški svet tako rezerviran.
Gropada - Padriče
Veselo beležimo, da se je tudi letos marijanska procesija zelo dobro obnesla. Vsak večer smo z veseljem hodili k lepim lur-škim šmarnicam. Pomagali smo si sami, kakor smo mogli: glavno je, da smo po Marijini želji molili, Marijo častili in se mnogo lepega naučili. G. župnik je k nam prihajal, kakor je pač mogel. Pred 4 leti smo začeli s prvo marijansko procesijo. Je uspela. Sedaj vidimo, da je vernikom ta procesija vedno bolj pri srcu in da zaradi tega udeležba raste.
Bazovica
Na praznik presv. Trojice je 18 otrok prejelo prvo sv. obhajilo. Število je še kar dobro, a zelo se bojimo, da bomo morali čez nekaj let beležiti zelo nizko število. Slovesnost, je dobro uspela. Hvala Bogu, da polagajo verniki vedno večjo važnost na prvo sv. obhajilo.
Zaključek »tedna Rdečega križa«
V Trstu, kakor tudi po drugih večjih italijanskih mestih, se je v nedeljo 8. junija zaključil »teden Rdečega križa«.
nagovor. Nato je škof Santin podelil 23 skavtom diplome in jih tako sprejel v organizacijo »prostovoljcev za hitro pomoč«, ki imajo nalogo, da v izrednih slučajih pomagajo poklicnim bolničarjem Rdečega križa. Ob zaključku te lepe slovesnosti so izpustili v zrak nešteto belih balončkov, na katerih je bilo videti rdeči križ, simbol trpečega človeštva.
11-letna deklica — žrtev Soče
Kot že tolikokrat poprej, je Soča tudi letos zahtevala novo žrtev. 29. maja se je mlada deklica Jožica Božič, dijakinja I. gimnazije v Kanalu, mudila z dvema sošolkama na Sočinem bregu ob kanalskem mostu, v pričakovanju avtobusa, ki naj jo popelje domov v Podmelec. V u-sodnem trenutku ji je zdrsnilo in izginila je v temnem dnu. Še klic na pomoč in nič več drugega. To je bil strašen udarec za vso številno Božičevo družino. Brezuspešno iskanje mladega trupla ponesre-čenke je že itak veliko bolest prizadete družine še poostrilo. Našli so ga šele P° desetih dnevih v bližini Anhovega. 9. t. m. so deklico pokopali na domačem pokopališču. Pravijo, da tako veličastnega pogreba Podmelčani še niso vicleli.
OBVESTILA
VABILO LURŠKIM ROMARJEM
V nedeljo 22. junija popoldne bo pri Sv. Ivanu v Trstu shod vseh lurških romarjev. To bo duhovna priprava na dolgo božjo pot, ki se hitro bliža.
Shoda se udeležite vsi tržaški romarji« od Devina do Prebenega! Ura bo sporočena v naslednji številki. — Pridite!
Romarsko vodstvo
ZAHVALA
Jožefi Colja s svojo zakonsko družico Bruno Krošelj se prav iskreno zahvaljuje domačemu in doberdobskemu cerkvenemu zboru za dar in petje pri poroki v Jamljah dne 7. junija.
»katoliški glas" v vsako slovensko družino I
Opoldne je tržaški škof msgr. Santin na trgu Unita blagoslovil šest bleščeče belih rešilnih avtomobilov tržaškega Rdečega križa. Tej pomembni blagoslovitvi je prisostvovalo vse osebje Rdečega križa, bol-ničarke-prostovoljke, gojenke bolničarske šole in skupina skavtov. Po blagoslovitvi je gospod škof imel na navzoče pomenljiv
ZA NOVI MLADINSKI DOM so zbrali v maju v Dolini 52.500 lir. — Vsem dobrotnikom naj dobri Bog obilno vrača!
Za Slov. sirotišče: N. N. Gorica 5000; gdč. F. ž. 1000; družina Maraž iz štever-jana 30 kg češenj; družina Terčič iz Štever j ana 20 kg češenj.
Iskren Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 79* davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnih Tiska tiskarna Budin v Gorici
»To je fant, ki nam je ušel na gori! Držite ga! V gorskem skalovju je skril nezapriseženega duhovnika!«
Izbruhnil je nepopisen hrušč. Nekaj jakobincev, ki so stali tam blizu, so planili na dečka in ga vrgli na tla. Ubili bi ga bili, da ni pristopil preoblečeni jakobinec, ki ga je z močno roko postavil na noge in zaklical okoli stoječim:
»Nazaj! Ali mislite, da nam bo ta tepec priznal svojo skrivnost, če ga do smrti pohodite? Pustite ničvredneža meni!«
Nato je zgrabil fanta za suknjo in izginil z njim v množici.
V istem trenutku je švistnilo rezilo giljotine in prepeljalo junaško zemeljsko življenje v sijajno nebeško glorijo.
*
Ko je gospa Gusta doma izvedela, kaj je naredil njen sin, je od strahu glasno zajokala. Coudrin ji je pa mirno položil roko na ramo in rekel:
»Ne smete jokati, gospa Bernardova. Vaš fant je storil isto, kar je storila Veronika Odrešeniku na njegovi poti v smrt. Zato bo imel v nebesih svetnico kot zagovornico.«
Gospa Gusta je samo prikimiia. Potem si je obrisala solze in vzdihnila :
»Prav imate, prečastiti, čeprav zaradi tega materin strah ni nič manjši.«
»Dobro bi bilo, če bi Roberta tu nekaj časa ne videli,« je rekel duhovnik po kratkem presledku. »Po veliki noči ga bom peljal v varno zavetje. Do takrat naj se skriva.«
Popoldne tistega dne se je vrnil Coudrin domov v stanovanje, ki ga je imel sedaj skupaj z duhovnikom Dodainom nekje v predmestju Saint Saturnin. Neka gospodična Boulanger jima je kljub vsej nevarnosti dala zavetje.
Komaj je Coudrin dospel, že so mu prinesli listek s pozivom, naj gre neutegoma v bolnico za neozdravljive.
Nič se ni obotavljal; takoj se je odpravil na pot.
»Ali greš z mano?« je vprašal Dodaina. ko je izbiral novo preobleko za na pot za previdenje.
»Prav sedaj se pripravljam na pridigo, katero bom imel na veliki petek na pokopališču v Montbernage,« se je opravičeval Dodain.
»No, kot hočeš. Bog s tabo!« se je poslovil Coudrin od sobrata, s katerim ga je od njegove spreobrnitve dalje vezalo prisrčno nagnjenje.
Ko pa se je čez dve uri vrnil v predmestje, ga je čakalo strašno presenečenje. Gospodična Boulanger mu je prišla nasproti in mu razburjeno' zašepetala :
»Ne hodite domov! Jakobinci in miličniki so zasedli celo stanovanje. Kmalu potem ko ste odšli, so Dodaina prejeli in ga odgnali v samostan svete Trojice. Iizdal ga je naš sosed brivec, ki je divji jakobinec.«
»Veliki Bog!« je zastokal Coudrin presunjen. »Toda kaj bo sedaj z vami?«
»Z mano?« se je nasmehnila gospodična. »Domov seveda tudi jaz ne morem. Komaj sem ušla rdečim; sedaj bom pač morala najti kje zavetje.«
»Hrabro srce imate,« je rekel duhovnik ganjen. »Spet ste torej brez doma.«
Gospodična Boulanger pa ga je pogledala z žarečimi očmi.
»Ali ni tudi Gospod rekel o sebi: Lisice imajo brloge in ptice gnezda; Sin človekov pa nima, kamor bi položil svojo glavo.«
Duhovnik je ves pretresen stisnil »poznavalki roko.
»Prav imate! Zahvaliti se nvoramo Bogu za ta čas, zaradi katerega smo njegovemu Sinu tako podobni.«
Na veliko sredo je bil Dodain pred revolucijskim sodiščem obsojen na smrt. Obsodbo je sprejel tako mirno, kot da so mu izkazali na j večjo čast.
Naslednji dan, na veliki četrtek se je ob velikih vratih samostana svete Trojice pojavil mož, ki je bil oblečen kot brivec; imel je s sabo brivsko pripravo.
»No, odprite že vendar, tovariši!« je zaklical milični* kom, ki so bili- na straži. »Rad bi ovčici odstrigel nekoliko volne, preden jo popeljejo v klavnico.«
»No, ali danes ne pride mojster osebno?« je vprašal nezaupno eden izmed stražnikov.
»Ne, mojster danes ne pride,« se je zarežal mož. »Včeraj je namreč pojedel preveč pečenih klobas pa si je pokvaril želodec. Sedaj leži v postelji in žena mu deva gorke obkladke na trebuh. Ilahaha!« Brivski pomočnik se je smejali da so mu solze tekle po licih.
Tudi vojaki so se veselo zasmejali.
»Kje pa imaš izkaznico?« ga je končno vprašal edetf izmed stražnikov.
( Nadaljevanj*)