ICIRURŠKo zDnÁvLJENJE RÁKÁ SEČTüEGA MEHuRJA
Miro Miheliě
KÍrurško zdravljenje raka sečnega mehurja 
je 
1ahko edína in dokončna
ob1íka zdravljenja, prí mulŁidísciplĺnarnem zdravljenju pa 1ahko Ie
ena od sŁopenj.-v diagnostĺki ĺn zdrav1jenju. Pogosteje príhaja 
v po_
štev druga ínačica, saj nam 
je 
danes 
5ásnó, 
da gre přĺ Lem raku za
sisťemsko bolezen,ki se rada ponavlja ĺn resno ogroža bolnikovo živ-
ljenje.
Kírrrrško zdravtjenje
a) prĺčne 
vedno kot prva stopnja diagnostike ĺn zdravljenja. Pri tem
ocenimo razraslost tumorja (stadij), 
okvĺrno Łudi agresívnost
(resiěast, 
ozka baza 
- manj agresiven; mesnat' široła baza 
- bolj
agresiven) in možnost dokoněnega zdravIjenja z operacijo, kar je
odvísno od velikostĺ, prerašěanja 
in vrašěanja v okolíco.
b) s1uži za oceno uspešnosti soěasnega dodatnega 
(adjuvantnega) 
zdrav-
ljenja s kemoterapevtiki ali obsevanjem.
c) 
5e 
lahko tudi koněno zdravIjenje, z upanjem na ozdravljenje ali
le kot varsŁvení ukrep pred hujšimi komplikacijami (krvavĺbve, 
bo-
1eěine).
Prvo stopnjo imenujemo rađíkaIno kinrrško zdravljenje. To pomeni ag-
resivno, obsežno operacíjo, prÍ katerí odstranimó sěěni meňur, skupaj
z regíonalni.mi_ bezgavkamĺ ter nadomesŁímo mehur s preoblikovanim 
čre-
vesjem. Druga vrsŁa zdravljenja je paliativni 
kirurškí poseg, 
l|toa-
leta|l. Odstran1mo 1e oboleli organ aIĺ pa samo preprečímo ĺżloěanje
seča v seěni mehur 
(derívacija), 
zalo da se izognemo neljubĺm zapie-
tom in omogoěimo bo1nĺku relativno kvalitetno nádal3n3e žĺvr3en5ä;
Pri kĺrurškem zdravljenju raka sečnega mehurja obsŁajajo razne vrsŁe
operacij:
Endoskopske operacÍje: 
(preko 
sečne cevi) : transureĹratna resekcija
z vĹsokofrekveněním elektriěnim tokom (ĺ'kutor?') 
a1í z lasersko koä-
gulacĺjo- Glede ozdravít,ve sta meŁodi enakovredni. Lasersko zdrav-
}jenje 
ne da tkĺva za hÍstološko oceno, zato je 
bolj primerno za manj-
še papílarne 
tumorje, ki se ponavrjajo, 
so ozřobazni,'ťi.'o resĺčastil
Ker s Ło meŁodo ne dobĺmo tkÍva, je 
to zdravljenje le radi.kalno ali
paliativno, nÍ pa primeľno za oceno uspešnostÍ dodatnega zdravljenja.
Dobro je 
Ło, da pri Łej vľsti zdravljenja razen kratke narkoze niso
poŁrebni nikakršni drugi ukrepi. Zgradba st'ene sečnega mehurja za t'u-
morjem se ne spremeni, kljub popolnemu uničenju celÍc, ín predsŁav-
1ja ogrodje za obnovo v naslednjíh tednih.
As. dr. Miro Mĺhelič, Univerzitetna urološka klinika v Ljub1jani

Prí đd<lłoresd<ci-jĹ 
posnennmo tumorsko tkivo v plasteh' ki 
jíh 
1oěe-
no shranjujemo ín pošil3aĺno v histološkĺ 
pregled. Najprej odrežemo
tumor do sŁene sečnega mehurja, naŁo pa v globino do na oko zdrave
míšice ali pa namenoma preko stene. Ta drugi del predsŁavlja bazo
Łumorja 
(tu 
so podaŁki o njegovi ínvazivnosti).
UpaŁi smemo, da bomo prí zdravljenju Iahko radĺkalni pri ozkobaznih'
resiěastÍh a1ĺ 
(vendar 
manj verjetno) 
pri majhnih mesnatih tumorjĺh,
ki so omejenĺ samo na eno mesto 
(solitarni).
Da bĺ J.zkljuěÍli možnost obstajanja Łumorske boleznj. na veě mestih
(multiťoka1nost) 
ín ceto v veö stopnjah 
(npr. 
karcínom in sÍŁu, ki
8a 
je 
na sluznicĺ seěnega mehurja dokaj težko prepoznatĺ)., je 
nujno
potrebno napravíti tako ímenovanĺ 
l'mapíngt|: 
odvzamemo košěek sluzni-
ce iz stene sečnega mehurja na razlÍěníh, enakomerno razporejeníh me-
stih.
S fotosenzĺbilĺzacÍjo pri nas tumorjev ne zdravimo. Pri tem posegu
prejme bo1nik v krvnĺ obtok snov, kí se najbolj kopĺči v tumorskih
ce1icah. Ko te ce1Íce endoskopsko osvetlimo, vídimo, da se 
je 
v njih
zače1 moěan oksidacijskÍ proces, kÍ 
jih 
unĺěuje.
t'Klasičnef, 
operatĺvne metode so prav tako Iahko radika1ne aIí palia-
tivne. Le redko se odloěímo za odstranítev celega seěnega mehurja,s
prostato alí brez nje, brez pľedhodnega dodatnega zdľav1jenja. To
napravimo'1e, ěe 
8"e 
za šťevilne resĺěaste, ozkobazae tumorje 
(papi-
lomatoza). Ker se nastajanje le-teh v 70 % vsake dve IeŁÍ ponovi in
ker kažejo izľazíLo nagnjenje k agresivnosti, 
je 
tak poseg upravióen"
ob Łem 
je 
nujno potrebno oceniŁi bolnikovo kondĺcÍjo' ker 
je 
ta od-
ločilen öinitelj. Po dodatnem zdravljenju in oceni morebitnega na-
predovanja raka in bolnikovega stanja se odloěĺmo za radika1no zdrav-
ljenje. Odstranĺmo oboleli organ' prĺ ženskah tudí rodila, zaradí
zagotovilve varne kirurške meje 
(Ło 
ĺmenujemo prednja pelvÍěna eksen-
teracĺja). Vedno odstranimo prvĺ dve skupĺni bez8avk 
(lĺmťat,ična
cent'ra): paravezÍkalne ĺn obŁuraŁorne.
Prí moškem odstranimo prostato ĺn seěno cev na medeniěnem dnu 
(mem-
branozna uretra) ĺn v presredku (bulbarna 
uretra), öe rak raste pro-
ti izhodu mehurja in v prostato.
Vsaj 40 % bolnikov, ki jih Łako zdravimo, 
je pred operacijo spo1no
aktivníh. ZaŁo 
je 
treba stremetĹ 
za tem, da k1jub Łako nadikalnemu
operativnemu 
posegu ne poškodujemo žÍvcev, ki tečejo ob prostaŁi in
omogoěajo erekcíjo, razen če bi s tem ogrozilí varne meje operacije
(radikalnost). 
!'ja1sh navaja podatke o ]OO-odstoŁni ohranítvi erektil-
ne poŁence, vendar se nam zdi podatek morda nekoliko preŁiran, če
pomĺslĺmo na vse mogoče psíhĺěne obremenitve pri zdravljenju, na do-
datno zdravljenje, ki lahko poškoduje žil;e, in končno Łudi na spre-
membo zunanjega izgleda teIesa, ki 
je 
lahko ključní obremeni1ni de-
javnik (sŁoma).
rdea1nega nadomestka za seční mehur ní. Če že1imo po cistektoľniji
urin speljatĺ ponovno skozi sečno cev' moramo napraviti cezervar íz
ěrevesja. Ta poseg ĺmenujemo notranja derivacija 
(totalna 
cisŁo-
plasŁika). Tako operacĺjo 1ahko napravimo 1e pri dobro de1ujoči mi-

šĺcí zapÍralkí. NadomesŁni sečnik iz debelega ali tankega črevesja
1e shranjuje seč. Bo1nik ga izpraznjuje z napenJanjem ĺn sproščanjem
m1šic medeniěnega dna 
(navadno 
ob hkraŁnem odvajanju blaŁa) alĺ pa
je 
bolnika treba kateterizirati. Ženske se morajo ponavadi 
kateterizi-
rabÍ same. 0 poInosti seěnega mehurja ni veě pravega signala; bolnik
ima občuŁek polnega ěrevesja aIĺ napeŁega trebuha. Za uspešno urĺní-
ranje mora biti ohranjena uigranost med delovanjem sečnega mehurja in
míšice zapiralke. Ker tega nĺ veě, prihaja do motenj: v nekaterih
pľimerih do zapore, v drugih do nočnega uhajanja seča 
(za 
kar pa so
lahko tudÍ drugĺ vzroki).
Zaradi obsežnosti operacíje ali pa zaradí bojaznÍ pred ĺnkontinenco
se odloěimo za zunanjo ĺzpe1javo seča 
(supravezĺkalno 
derivacíjo),
mokro ali suho 
(kontinenŁno).
Pri mokri ízpeljavi se seč izloěa preko nolľe st@e. To 
je 
bolj eno-
sbavna metoda' primerna za starejše 1judi ĺn za obolele na 1edvicah;
v pošt'ev prihaja tudi prí paliat'ivnem zdrav1jenju raka sečnega mehur-
ja. 
Kratek del tankega ěrevesja povezuje oba seěevoda s površÍ-no ko-
že 
(npr. 
Brickerjeva metoda izpeljave seča). Ta stoma 
je 
nad površj_-
no kože, tako da se urin preliva v vreěko, ki 
jo 
bolnik stalno nosĺ.
Bolj zapletena, zahŁevna za operaterja in bolnika pa je 
suha izpelja-
va seěa preko kontinenŁne stone' ki vodÍ v rezervar' narejen iz ěľe-
vesa, ki 1eži v trebuhu. Tako operacĺjo smemo napraviti prĺ bolníkih
z relativno ugodno prognozo, urejenim presnovnim stanjem ter ohranje-
ním, ěím manj spremenjením ěľevesjem, dalje pri bolnikih, ki Ímajo
čut za sanoopazovanje, so sposobni skrbetí zase in so roöno spretní.
Seě se nabira v rezervarju 
(ang}eško ga imenujemo 
ttpouchtt, 
izg. pa-
uč), ki ga bo1nik prazni preko sŁome s katetrom. Ne uporablja nobe-
nih pripomoěkov 
za slomo, ampak stomo 1e prekrije z 
9azo 
ali prele-
pí s posebnim Conseal sistemom.
Če se rak mehurja razrašěa v okolíco, óe bolnik iz njega krvavi, ěe
mu povzroěa hude bolečine, ěe nasŁanejo v tumorju in oko1ici fistu-
le Ín nekroze, óe tumor zmanjšuje prostornino seěnega mehurja in s
tem ovira dotok navadno koncentriranega uriná, 
je 
takemu bolniku
nujno treba pomagat'i. To naredimo Łako, da paliativno odstranj_mo tu-
morske mase in seöní mehur ter izvedemo enostavno zunan-io izpeljavo
seěa.
Tudi kraŁko živtjenje naj bo čĺm uol3 kvalítetno, smrt pa čim manj
dramaŁĺčna ín neznosna, Łako za umirajočega 
'koŁ za njegove blĺžnje,
ki ga spremljajo v njegovem Łrpljenju.
Če ímamo pred sabo Ła cí1j, je upravičen vsak poseg' ki bolniku laj-
ša Łrpljenje.