Biba kontra Korks
Se je vaš nadobudnež že kdaj oglasil pri vas in vpra-šal, kaj neki pomeni to in to, narisano na tem listku. Se-veda, odločil se je dinarčke zapraviti za žvečenje. Izbral je najbolj rdeče in kričeče
zavito gumo, našel v njej li-stič, risbico v stripovskem slogu in zdaj je ne razume.
Včasih je ne razume zaradi jezika, mnogokrat pa tudi zaradi vsebine. Dovtip, šala, skicirana zgodbica je naše-
mu življenju in umevanju včasih tako tuja, da listek kaf sami jezno zabrišemo v' koš.
Take stvari se zgodijo sko-raj izkljufino pri licenčnih iz-delkih, bogato dekoriranih in opremljenih tako, da iz-stopajo med drugimi, ali da že s svojo zunanjostjo in drugimi priveski vzbujajo pozornost potrošnikov dolo-čene starosti. Trgovina nima meja. Zapletati pa se začne pri vsebinskih odtepkih, tam, kjer se ljudje razlikuje-
mo po načinu razmišljanja in vrednotah.
Poglejmo primer: moj na-dobudnež je zadnjič povle-kel s police samopostrežbe najbolj pisano in kričavo otroško zobno kremo. Čito tiho sem bO, mislilpa sem si,
naj si jo sam izbere, jo bo toliko raje uporabljal.
Šele dama sem si podrob-neje ogledal, kaj sva kupila. Na škatlici zobne kreme je bila v obliki stripa narisana kar cela zgodbica. Prepro-sta, slikovita zgodbica iz dvanajstih slikic.
Vas zanima vsebina ? Tudi mojega otroka je. In sva za-čela: vidiš, temu stričku je ime Korks in tukaj meša eno čudno zeleno kašo. Tukaj je kašo napihal v tube, takšne, kot je tale, ki sva jo kupila in tukaj zobno kremo prodaja otrokom... ampak ko so si otroci čistili zobe s to zobno kremo, so imeli vsi zelene zobe. Potem pa je prišla Bi-ba. Takšne zobke ima kot bober. Pregriznila senčnik in Korksa namlatila, da seje pobral. In otroci so spet ime-li lepe zobe, ker so si jih či-stili z Bibino zobno kremo.
In v mali zgodbi na škatli-ci zobne kreme pravzaprav ni ničesar več. Z malim ra-dovednežem sva se potem dolgo pogovarjala in prizna-ti moram, da sem obupal pred koncem njegovega spraševanja. Na nekatera vprašanja tudi starejšemu otroku ne bi bilo mogoče od-govoriti, ker je, čeprav tako preprosta, zgodbica zasno-vana po nekaterih zakonito-sti zahodnega tržišča.
Tista grda prikazen Korks prodaja svojo zobno kremo samo po dinar, ampak... to
niprava zobna krema, kerje slaba, vidiš, otroci imajo ze-lene zobe. Očka, ali je zelena zobna krema slaba krema? Ne, lahko je tudi dobra. Oč-ka, zakaj pa je Biba natepla tega strička... Ne vem... Očka, ali ta stric Korks ne mara otrok, da je zmešal ta-ko kremo? Očka, zakajpa so otroci kupili tako kremo, če ni dobra? In tako naprej...
Lepa godlja. Obljubim, da bom prihodnjič sam izbral otroku zobno kremo in ga prepričal, da je ta najboljša, da jo gotovo ni naredil stri-ček Korks, ampak tisti strič-ki, ki imajo radi otroke. Do takrat pa se bom jezil pa ti-ste veleume v eni naših ko-zmetičnih tovarn, ki nimajo otrok, da bi jih gnjavilipravi čas. Da bi tudi sami pomisli-li na to, da prevod ni dovolj, da je misel tisto, kar šteje.
Dušan Rogelj