Polltični ogled. DRŽAVA SHS. Pašič je napravil zadnji poskus, da obdrži svoj režim. Najprej se je posvetoval s svojimi ministri radikalci, potem je pa odšel na dvor, da dobi od kralja pooblastilo za odgoditev skupščine do 15. januarja, češ, da itak ni pravega dela. Kralj takega pooblastila ni hotel dati in Pašič je podal radi tega ostavko vlade, ki je sprejeta, Pašiču pa izdano pooblastilo, da s svojim kabinetom vodi tekoče posle ter tudi novo vlado sestavi. Pašič bo sedaj ministrske stolčke nekoliko prestavil, demokrate, ki se mu zdijo bolj na Davidovičevo plat, bo izrinil ter nadomestil s svojimi ljudmi in tako bo ostal stari režim z nekoliko izpremenjeno vlado. Hrvatski blok pravi, da pride v Beograd, kakor hitro bodo Davidovičevi demokrati, ki so se izjavili za sporazum, to tudi pokazali z odločnim in jasnim nastopom v svojem klubu in v parlamentu. Za to bi bila sedaj dobra prilika. Pribičevič bi lahko šel s svojimi k Pašiču, Davidovič pa naj izstopi kot prava opozicija. Da se to ne zgodi, leži vzrok samo v tem, da je v sredini gruča demokratov, ki se nočejo okreniti ne na desno in ne na levo, so pa pripravljeni, držati se vseh, ki imajo moč in oblast, da delijo darove raz bogato obložene vladne mize. Hrvati tudi mislijo, da je polrebno še tako dolgo počakati, da se režim med srbskim narodom še bolj razkrinka in to se itak dogaja v vedno večji meri, od dneva do dneva. Pred dobrim letom je bil Pašič še pravi malik ali vsaj prerok za srbsko večino, danes ga pa že najširši srbski krogi poznajo kot samopašnega izkoriščevalca in grabežljivca, o Pribičevjčevih «zaslugah« za državo pa sploh ni več niti glasu in celo lastni tovariši na vladi mu pripisujejo največjo krivdo na današnjih razmerah. Laži, katere trosijo Pribičevičevi pajdaši o Hrvatskem bloku, ne najdejo pravega odmeva. Ljudem se vse to že studi in tako nerodno je vse zlagano, pa naj se govori o hrvatskih zvezah z Italijani in Madžari ali pa o Radičevem soglašanju z ustavo, da se že od daleč vidi laž in pa namen, hujskati srbsko javnost proti Hrvatom, voditelje Hrvatskega bloka pa očrniti pred hjrvatskim narodom. Nezaupnic do režima je vedno več in ena takih in še posebno hudih so bile tudi ljubljanske občinske volitve. Po vesteh in poročilih svojih pristašev je skupina Sv. Pribičeviča bila trdno uverjena, da bo Žerjavova skupina v Ljubljani porazila Zajednico in Zvezo delovnega ljudstva. Poraz je za to vplival tem silneje. Tudi voditelji ostallb političnib strank so presenečeni nad izidom. Zdelo se jim je naravnost nemogoče, da bi tak blok, kakišcii je naslal v Ljubljajii, inogel uspe-« ti. Že to, da se je tak blok sploh pojavil, je bilo za beo-> Srajske politike nekaj nczaslišancga. Odločilni bcograjski krogi so do zadnjega upali, da se blok šc pred vofifc '\ ami razbijc. Storili so vsc mogoče, da beograjske voditelje razrednega proletarijata pripravijo do tega, d» «e blok v Ljubljani razbije. Tudi radikalni prvaki s« >i bili na jasnem, kaj pomtni blok. V soboto in ne-1 deljo so nepreslano iskali stikov s poslanci Jugoslovan^ skega lduba. Sedaj stoji cela beograjska javnost pod vtisom vesti iz Ljubljane. Tudi ria deiavstvo je ta zmaga silno vplivala. Vsled demisije vlade se je Pašiču le posrečilo od-» goditi skupščino in še povedalo se ni, za kako dolgo, predsednik je samo dejal, da bo poslance pismeno po-< zval. FRANCIJA PROTI NEMCIJI. Francija in Belgija sta se glede svojih vojnoodškodninskih zahtev napram Nemčiji zedinili, da n«, tondonski predkonferenci, zastopate sledeče načelne stališče: Reparacijsko vprašanje naj se reši potom ino* zemskega posojila Nemčiji, od katerega naj se Franciji in Belgiji odplača njun delež na vojni odškod« nini. Ako bi se reparacijsko vprašanje na ta način nc rešilo, si bo Francija pridržala svobodo, da potom zastavnin sebe odškoduje, v prvi vrsti s tem, da zasede ruhrsko ozemljc. Tako bi tudi za Belgijo nastalo vprašanje, ali naj se te okupacije udeleži. Italija na vabil« na predkonferenco še ni odgovorila, smatra se pa skoraj za gotovo, da Mussolini sam odpotuje v London. S francosko ostro grabežljivo politiko proti Nemčiji se bo na vse zadnje strinjala tudi Anglija-za golove francoske protiusluge v orijentskem vprašanju. Grška. Grška je po usmrtitvi ministrov v vedno težjem mednarodnem položaju. Anglija se sramuje svojega varovanca in orodja, ki širi sedaj na okoli toliko smradu nereda in korupcije. V soboto se je pričela pred vojnitn sodiščem, ki je bilo obsodilo tudi bivše ministre, razprava proti princu Andreju, ki je obdolžen sokrivde maloazijskega poraza, ker se baje ni hotel kot poveljnik neke skupine pokoravati odredbam višjih komandantov. Kakor proti ministroni, se je vodila tudi proti princu Andreju razprava kar pavšalno, brez stvarnega. dokazovanja in ob izklučitvi javnosti. Doletela ga je tudi jednaka usoda: revolucijonarno sodišče ga je spoznal krivim veleizdaje in ga je obsodilo na degradacijfl' in na izgon iz Grške. Rusija. Ruska sovjetska vlada je poslala orienlski konfe•renci spomenico, v kateri izjavlja, da so zavezniki postavili Rusijo pred dovršeno dejstvo pri razpravljanju vprašanja, katero pomeni za Rusijo težko življenjsko vprašanje. že leta 1840 do 1841 so evropske velesile priznavale, ,da se ima vprašanje o morskih ožinah razpravljali skupno z vprašanjem o bližnjem Orientu, ker je oboje neločljiv problem. Zato Rusija protestira proti takemu postopanju ter izjavlja, da s svojimi zavezniki  (Ukrajina in Georgija) na sklepe konference ni vezana, ker so se storili v njeni odsotnosti. Da pa ne bo oteževala že itak težkega položaja konference, se bo poslej Rusija po svojem delegatu udeleževala razprav orijentske konference. — V Moskvi se vrši razoroževalna konferenca za Rusijo in sosedne države in predsednik te konference Litvinov je prebral izjavo Rusije, da je le-ta pripravljena v teku 1 in pol do 2 let svojo armado zmanjšati na eno četrtino svojega stanja, to je na 200.000 mož, pod pogojem, da sosedne države svoje armade reducirajo v isti odstotni meri. Nato je Litvino* predlagal, da se radikalno znižajo vojne potrebščine in razpustijo vsi izredni bojni oddelki in da se odpokliče-* jo obmejne vojaške posadke. Na Španskem je v zadnjem času v provincah izbruhnil velik upor poljedelcev. Na mnogih krajih je došlo do ostrih spopadov z orožništvom, posebno oster spopad se je razvil tl Cillarejr, kjer se je zbralo nad 2000 seljakov, oboroženih s puškami in kosami, ki so pričakovali orožniško ekspedicijo. Razvila se je ostra bitka in še le po dolgem času se je posrečilo orožnikom prisiliti upornike k predaji. Število mrtvih in ranjenih je baje zelo veliko. ' Orientska konferenca. Turške zahteve, ki jih je podprl tudi ruski zastopnik Čičerin, so v glavnem sledeče: 1. Svoboda morskih ožin za trgovske ladje. 2. Prepoved plovbe vojnih ladij skozi ožine. 3. Priznanje pravice Turčiji, da sme morske ožine utrditi. OKRAJNI SHODI ZAUPNIKOV IN AGITATORJEV SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE se vršijo po tem-le redu: v Ptuju 8. januarja, v Slor. Bislrici 9. januarja, v Sv. Lenartu 10. januarja, v Ma- riboru za levi breg 11. januarja, za desni breg 12. jaiu, v Vuhredu za Marenberg 23. decembra, v Murski So- boti 9. januarja, v Križevcih (Prekmurje) 10. januarja in v Beltincih 11. januarja. Za Ormož, Ljutomer, Zg. jRadgono in Mežiško dolino se še čas zborovanja do- {loči. Na teh shodih poročajo naši poslanci. PODUČNI TEČAJI ZA NAŠE ORGANIZATORJE IN ZAUPNIKE SLOV. LJUDSKE STRANKE se vršijo v mariborskem okrožju: dne 27. decembra pri Sv. Marku niže Ptuja, dne 28. decembra pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., dne 30. decembra na Hajdinu, dne 29. decembra pri Sv. Bolfenku na Kogu (predavate prof. Vesenjak in posl. Žebot), dne 2. januarja pri Sv« Marjeti ob Pesnici, dne 3. januarja v Hočah, dne 4. ja-» nuarja v Framu, dne 5. januarja v Radvanju. t