NASILJE NA
ŠOLSKEM AVTOBUSU
Stran 9
SLEPI
BREZ GNEZDA
Stran 7
PIAKŠNA SI?
PRETEPENA!
Stran 6
ŠT. 39 - LETO 57 - CELJE. 26.9. 2002 - CiNA 350 SIT	odgo««™. u«dnic. wt: t««.«« c«™
NAJ ŽIVI RESTAN KROMPIR!
Strani 24^25
:IIOJSfMI DAN
2
[ DOGODKI
UVODNIK
Šepetanja
Vroč kostanj, ki so ga skuhali v celjski bolnišnici, bodo
danes imeli v rokah člani sveta zavoda. Težko je verjeti, da
ga ne bi poskušali ohladiti z odločanjem o nezaupnici direk-
torju, kot zahteva večina zdravnikov. Tako kot je, ni dobro ne
za poslovanje ne za delo z bolniki. Medsebojno nezaupanje,
grožnje in izsiljevanja so dosegla točko, ko je treba nekaj
narediti. Bolnišnica namreč poleg zdravnikov potrebuje tu-
di direktorja. Zaplet bi lahko elegantno razrešil le direktor
sam s svojim odstopom. Toda Samo Fakin je prepričan, da za
to ni razlogov, saj je delal le tisto, k čemur ga je med drugim
zavezal tudi svet zavoda s sprejemom sanacijskega progra-
ma. Zdravniki, na čelu s strokovnim svetom in predstojniki
bolnišničnih oddelkov in služb, trdijo drugače.
Eni in drugi imajo svoje zagovornike in nasprotnike. Ne
le v Celju, saj se je dogajanje v celjski bolnišnici uvrstilo v
sam vrh zanimanja Slovencev. Bolj na široko je vse skupaj
razbobnano, več je enih in drugih. Nekateri so nastopili
javno, velika večina pa samo šepeta. In to šepetanje ni nič
kaj prijazno do zdravnikov. Da je ves cirkus nastal samo
zato, ker jim je končno nekdo stopil na rep, pravijo. Da
mislijo z repom na zdravniške privilegije, ki da si jih ti za
živo glavo ne bodo dali odvzeti, še zlasti, kadar so povezani
z zaslužkom. »Menda ne mislijo, da morajo varčevati samo
vsi ostali delavci v zdravstvu, zdravniki pa samo takrat,
kadar s tem sami niso prizadeti?« Šepetalci ne verjamejo,
da celjske zdravnike skrbi predvsem in samo za bolnike
(dajte no, kaj še nikoli niste brez potrebe čakali, vas še niso
nadrli, vas niso naročili v svojo zasebno ambulanto...). Ja,
šepetalci trdijo, da je tudi za zdravnike čas, da se zavejo
realnosti časa. Stroške v zdravstvu, še posebej v bolnišni-
cah, je treba uokviriti v možnosti. Direktorji so tisti, ki mo-
rajo to speljati. Ali je Samo Fakin pri tem ravnal narobe,
bodo danes razsojali člani sveta bolnišnice. In veste, da je
silno veliko resnice v vicu, ki te dni kroži po Celju: »Kdo bo
v bolnišnici direktor po Fakinu? En drug fakin.« Ki bo (bi)
tudi moral gledati na vsak tolar in stopati po žuljih zaposle-
nih. Mogoče pa je čarobna formula v velikosti čevljev in
lahkotnosti korakov?
MILENA B. POKLIC
Arhar za
minuse in piuse
v petek se je v skoraj praz-
ni avli v preboldski kinod-
vorani predstavil kandidat
za predsednika republike,
dr. France Arhar, ki je z mo-
deratorjem večera Janezom
Vedenikom največ pozorno-
sti namenil prodaji sloven-
skih podjetij.
Dr. Arhar je poudarjal, da
bi morala vlada v prodanih
podjetjih ohraniti nekaj last-
niškega deleža, s pomočjo ka-
terega bi kontrolirala odlo-
čitve večinskih lastnikov, ni-
koli pa ne bi najprej proda-
jal bank. »Majhna država mo-
ra zaradi svojega naroda za-
držati najbolj pomembne
subjekte v svojih rokah, ker
lahko prek njih izvaja svojo
politiko in gradi svojo moč.
Logika tujega kapitala je do-
bitnost, ne glede na žrtve, tu-
di ne glede na socialni vidik,
ki je zame zelo pomemben.
Z velikim kapitalom imamo
premalo izkušenj, država pa
bi bila s svojo prisotnostjo v
podjetjih, predvsem preko
skladov, pomemben korek-
tor odločitev,« pravi dr. Ar-
har. Glede prodaje Uniona
predsedniški kandidat navi-
ja za domače znamke, dobra
domača podjetja s tradicijo
pa bi po njegovem morali
imeti za »nacionalne simbo-
le«.
Vladi in parlamentu zame-
ri predvsem zadolževanje in
dodatno zaposlovanje v dr-
žavni upravi, za vstop v
Evropsko unijo in Nato pa
dr. Arhar meni, da je treba
pretehtati vse minuse in piu-
se. Po njegovem mnenju bo
Slovenija v EU zagotovo ne-
to plačnik, vendar pa bo tre-
ba »neto v končni fazi meri-
ti z ostalimi koristmi, ki jih
imamo od skupnega trga«.
Vstop v Nato bo sicer pome-
nil dodaten pritisk na pro-
račun, vendar je treba teh-
tati tudi mir in varnost. Za-
to bo treba predvsem ome-
jiti nekatere proračunske po-
stavke, da se bo našel pro-
stor za nove izdatke. Dr. Ar-
har je prepričan, da je treba
večjo vlogo nameniti sloven-
skim regijam, jih razen ljub-
ljanske oblikovati v eno re-
gijo in z njo nastopati v Brus-
lju. Glede odnosov s Hrvaš-
ko meni, da bi morali tri od-
prta vprašanja, torej mejo,
banke in nuklearko, obrav-
navati naenkrat, arbitraža pa
naj ne bi rešila sporov. Kot
predsednik bi doktor Arhar
večkrat povzdignil glas in
opozoril na določene nepra-
vilnosti, afera v zvezi s pla-
čo pa po njegovem mnenju
ne bi smela vplivati na konč-
no odločitev slovenskih vo-
livcev, saj je v preteklih le-
tih dovolj postoril za Slove-
nijo.
URŠKA SELIŠNI
Dr. France Arhar
Povezovanje eicoiošiciii gibanj
v soboto so v Žički kar-
tuziji obeležili 10-letnico de-
lovanja Slovenskega eko-
loškega gibanja, nevladne
okoljske organizacije. To je
bila tudi priložnost za us-
tanovitev Zveze ekoloških
gibanj Slovenije.
»Prehojena pot je bila tr-
nova, a uspešna,« ugotavlja
predstavnik gibanja Karel Li-
pič. SEG je danes največja ne-
vladna okoljska organizaci-
ja v Sloveniji s kar 1600 čla-
ni, ki so organizirani v 15 dru-
štev. Eno izmed njih deluje
tudi v Celju. Sicer pa je giba-
nje v minulem desedetju iz-
dalo 35 številk revije Oko-
lje, pripravljalo gradivo za
eko šole in vrsto okoljskih
poročil. Med stalnimi obli-
kami dela so tudi različne
okrogle mize in raziskoval-
ni tabori, uspešno pa se raz-
vija tudi projekt ekološke pa-
trulje.
Slovesnost je bila tudi
priložnost za ustanovni
zbor Zveze ekoloških .gi-
banj Slovenije. K zvezi je
zaenkrat pristopilo 11 dru-
štev in 3 zavodi, do konca
leta pa pričakujejo, da se
bodo pridružila še 4 preo-
stala društva Slovenskega
ekološkega gibanja, zani-
manje za vključitev pa je
pokazalo tudi 6 drugih eko-
loških društev in še en za-
vod.
Družabno srečanje članot
in simpatizerjev so v sobote
obogatili s programom kla-
sične glasbe, ki so ga pripra-
vili člani naravovarstvene
ekološke kmetije Planinca.
MBP
Imenovanja na sodiščiii
Na 24 slovenskih sodiš-
čih bodo predsednikom in
podpredsednikom konec
leta potekli mandati. Zato
je minuli petek minister za
pravosodje Ivan Bizjak
podpisal odločbe o imeno-
vanju 33 novih predsedni-
kov in podpredsednikov so-
dišč.
Nekaj novih ali ponovnih
imenovanj je bilo tudi na celj-
skem območju. Minister je
za predsednika Okrajnega
sodišča v Celju imenoval Vla-
dimirja Klariča, za podpred-
sednico pa Ivano Golob. V
Slovenskih Konjicah bo
okrajnemu sodišču predse-
dovala Lidija Pratnemer,
okrajnemu sodišču v Šmar-
ju pri Jelšah pa Zinka Stra-
šek. V Velenju bo predsed-
nica okrajnega sodišča Mi-
lena Bukvič Dežman, pod-
predsednica pa Anita Grm.
V Šentjurju bo predsednica
okrajnega sodišča Terezija
Zapušek, podpredsednica pi
Darinka Pučnik. Že konei
avgusta je minister za pred
sednika okrajnega sodišča*
Žalcu imenoval Maksimilj^
na Bratuška.
Pred ministrom Ivanoii
Bizjakom je minuli četrte!
slavnostno zaprisegel tudi no
voimenovani državni tožilec
Ivan Žaberl, ki ga je Vlad;
RS imenovala na mest'
okrožnega državnega tožilci
KRATKE-SLADKE
iVIesto duilov
Vseevropski dan brez av-
tomobila je bil uradno v ne-
deljo, a takrat v Celju ni tre-
ba zapirati mestnega središ-
ča, saj je tako ali tako izumr-
lo. Zato so na občini mestni
središče zaprli kar v petek in
vse skupaj poimenovali dan
v mestu brez avtomobila. Ker
drugače ne bi mogli razjezi-
ti vseh tistih šoferjev, ki so
obupani krožili po mestu in
se pretepali za prosta parkir-
na mesta. Vmes pa odganjali
nadležne Kostravce z zvezčiči
in lisicami, ki so očitno že
nehali slaviti kronanje svoje
podšefice.
Dvojni
ognjemet
v Šentjurju so v petek pro-
slavljali dvojni praznik; ob
občinskem tudi praznik KS
Šentjur-mesto, a organizator-
ji so napovedali skupni og-
njemet, ki naj bi po zaključ-
ku obeh slovesnosti pozno
zvečer razsvetlil nebo nad
Šentjurjem. Prvi je praznič-
no slovesnost spravil pod stre-
ho glavni župan Jurij Malo-
vrh, ki je v tesni avli občin-
ske stavbe točil penino, ne-
načrtovani ognjemet, ko so
med močnim neurjem stre-
le z neba sekale kot za stavo,
pa so si lahko ogledali le god-
beniki, ki so se stiskali pod
napuščem bližnje blagovni-
ce, saj v tesni avli ni bilo pro-
stora še zanje... Zato pa je ti-
stega ta pravega, vrednega
vsaj nekaj tisočakov v evrop-
ski valuti in trajajočega osem
minut, ki ga je za piko na i
hranil mali župan Florjan
Cveto Erjavec, videlo velil'^
več Šentjurčanov.
Župan v
trenirici?
Skrbnim opazovalcem"
ostalo skrito, da se je na
brez avtomobila v mestu ce"
ski župan, kot običajno, i)'
delo pripeljal z avtom. ^^
smo to poočitali, je nan^^
doma sledilo »sporočilo ^
javnost«, ki ga je posredo^'^
koordinator za odnose'
Št. 39 - 26. september 2002


čas za razmislek
je potekel
Vroča razprava o delu direktorja bolnišnice Sama Fakina na seji sveta zavoda -
Odločitev o (ne)zaupnici danes - Strokovni svet umaknil grožnjo, direktor
spravljiv
Seja Sveta javnega zavo-
da celjske bolnišnice, na ka-
terega so predstojniki vseh
bolnišničnih oddelkov in
služb ter člani strokovne-
ga sveta naslovili zahtevo
po razrešitvi direktorja Sa-
ma Fakina, je bila prejšnji
teden prekinjena, še preden
so se člani sveta odločili, ali
bodo o nezaupnici direktor-
ju sploh glasovali. Odloča-
li se bodo danes, na nada-
ljevanju seje.
Na dnevnem redu redno
sklicane seje zavoda ni bilo
razprave in glasovanja o
zaupnici direktorju, vendar
so združili razpravo o ure-
sničevanju sanacijskega pro-
grama bolnišnice in zahtevo
bolnišničnega odbora Fide-
sa po umiku sporne direktor-
jeve odredbe o skrajšanju de-
lovnega časa zdravnikov. To
združeno točko so razširili
k z razpravo o razlogih za
zahtevo po razrešitvi Sama
Fakina, v kateri so sodelova-
li člani strokovnega sveta, pa
tudi predstojniki oddelkov in
služb ter bolnišničnega od-
bora Fides, ki so bili izjemo-
ma povabljeni na sejo.
Minister za zdravje dr.
Dušan Keber v oddaji Od-
mevi: »Kar je bilo predstav-
ljeno na tej seji, ne more biti
razlog za razrešitev Sama
Fakina. Svoje delo je oprav-
ljal bolje kot večina drugih
direktorjev. Z nekaterimi
njegovimi potezami se si-
cer ne strinjam, a imel jih
je pravico potegniti...«
Kot je po zaključku seje po-
vedala predsednica sveta
prim. Danica Homan, so di-
rektorju očitaU škodljive po-
sledice odredbe o skrajšanem
delovnem času zdravnikov,
ki jo je izdal 15. julija, po-
leg tega pa še, da z načinom
vodenja vnaša nemir med za-
poslene zdravnike. Takšno
ravnanje je nevarno za bol-
nike, vnaša zmedo in prak-
tično onemogoča primerno
in varno organizacijo dela v
bolnišnici. »Ti očitki so bili
predstavljeni pisno, v razpra-
vi pa je bilo izrečenega seve-
da še veliko več.«
Direktor bolnišnice Samo
Fakin je sejo predčasno za-
pustil zaradi zdravstvenih te-
žav, očitno prizadet zaradi
obtožb: »Eden od predstoj-
nikov je rekel, da je bolni-
šnica na razpotju. Res je. Ali
stopi korak naprej v moder-
no evropsko bolnišnico ali pa
ostane tam, kjer je. Na svo-
jih 6 let v celjski bolnišnici
sem ponosen, vem pa, da sem
v tem času marsikomu sto-
pil na žulj. Ni me sram niče-
sar, kar sem naredil. Naj vo-
di bolnišnico tisti, ki jo že-
li.« Na vprašanje, ali to po-
meni njegov odstop, pa je bil
odgovor odločen: »Ne odsto-
pam. Ker imam prav. Sana-
cijski program sem izvajal
kot je bilo začrtano. Šele
pred dvema dnevoma sem iz-
vedel, da strokovni direktor
ocenjuje, da program ni do-
ber. Takoj sem preklical spor-
no odredbo, a to je očitno ne-
pomembno. Mislim, da gre
za načrtovano spletko. Sicer
pa sem jih bil v tej bolnišni-
ci že kar nekaj deležen.« Po
njegovi oceni pa je spletka
tokrat širših razsežnosti. Bo-
truje ji strah, da bi spremem-
be, kakršne je skušal uvesti
v celjski bolnišnici, hoteli
uveljaviti tudi drugod v Slo-
veniji.
- Prekinjena seja se bo torej
danes nadaljevala (brez pred-
stojnikov in Fidesa). Pred njo
je bilo zaslediti javne izraze
podpore tako Samu Fakinu
(direktorji slovenskih bolni-
šnic, minister za zdravje) kot
zdravnikom (slovenski sin-
dikat zdravnikov in zoboz-
dravnikov Fides). O pritiskih
na 15 članov sveta javnega za-
voda lahko samo ugibamo.
Najpomembnejšega, grožnje
z odstopom celotnega stro-
kovnega vrha bolnišnice v pri-
meru, da direktorja ne bi raz-
rešili, pa so razbremenjeni.
Strokovni svet
umaknil
grožnjo
člani strokovnega sveta in
strokovni direktor Splošne
bolnišnice Celje so namreč
v torek sporočili, da so pri-
pravljeni zadržati svoje od-
stopne izjave. »Ne želimo iz-
vajati dodatnega pritiska na
člane sveta,« so zapisali. »Za-
vedamo se globine problema
ob razpravi o nezaupnici po-
slovodnemu direktorju bol-
nišnice, ki se je s prekinitvi-
jo seje sveta zavoda še pove-
čala. Hkrati se zavedamo po-
mena kontinuiranega stro-
kovnega vodenja bolnišnice,
ki je ob izgubi zdravniškega
zaupanja v direktorja obre-
menjena z dodatno odgovor-
nostjo.«
V izjavi so še poudarili, da
zahteva Strokovnega sveta in
predstojnikov o proučitvi di-
rektorjeve odgovornosti ni-
kakor ni povezana s stališči
sindikata. »Strokovni svet je
bil z njo prisiljen zaščititi svo-
jo strokovno integriteto in
varnost zdravljenja in nege
bolnikov v bolnišnici.« Skrat-
Direktor Samo Fakin je
naslovil na vse predstojni-
ke oddelkov in služb, pa tu-
di člane strokovnega sve-
ta, sindikate v bolnišnici in
člane sveta zavoda sprav-
ljiv predlog o rešitvi spora.
Predstojnikom oddelkom in
služb priznava, da morda
res ni bilo prav, da ni pred
uvajanjem sprememb pri-
dobil njihovega soglasja.
Odredbo o sedemurnem de-
lavniku in dežurni službi
bo umaknil, pravi, nato pa
bi lahko skupaj poiskali no-
ve rešitve za izvajanje sa-
nacijskega programa.
ka, kot medicinski strokov-
njaki so ugotovili, da so ukrepi
direktorja privedli do točke,
prek katere lahko postane nji-
hovo delo nevarno za bolni-
ke, zato so tudi zagrozili z
odstopi. V želji po neobre-
menjenem odločanju članov
sveta zavoda so grožnjo umak-
nili, svetu pa pisno posredo-
vali vse najpomembnejše pri-
pombe na način izvajanja sa-
nacijskega programa.
MILENA B. POKLIC
Prim. Danica Homan: »Odločitev ne bo enostavna.«
KRATKE-SLADKE
javnostmi Roman Repnik.
"Od Zagrada do službe ni-
tkam javnega prevoza, zju-
^ pa peljem tudi otroke v
^olo in še na nekatere dejav-
tiosti. Poleg tega imam da-
'les tudi kar nekaj službenih
obveznosti na različnih delih
■^esta. Doma imam tudi gor-
sko kolo, ki pa je žal pokvar-
l^no, bilo pa bi tudi neprimer-
f^o, če bi se z njim vozil v ob-
'^ki. Ob 12. uri je v moji pi-
^rni sprejem za miss Slove-
•^ije, zato ne bi bilo dobro,
^^ bi jo pričakal v trenirki,«
razložil župan Bojan Šrot.
mA
Pobegli
semafor
Posrečeno šalo si je privoš-
čil tisti, ki je z začetka Zaga-
te odpeljal semafor na kole-
sih. Tja so ga postavili, se-
mafor namreč, da bi med ob-
novo hiše na Ozki ulici 1, ki
je zato zaprta za promet, ure-
jal dvosmerni promet po oz-
ki Zagati. Semafor je nezna-
nec odvlekel na celjsko zvez-
do, kjer je, v strogi peš coni
mestnega središča ves vikend
otožno menjaval svoje bar-
ve od rdeče do zelene. Mest-
ni stražniki pa so si po na-
pornem petkovem dnevu
brez avtomobila očitno vze-
li prosto, ali pa ga niso opa-
zili, čeprav je bil »nepravil-
no parkiran.«
m4
Naši zapiski
Pred dnevi je luč sveta ug-
ledala letos že tretja številka
Naših zapiskov, kot svoje gla-
silo imenuje medobčinski
odbor in klub svetnikov SDS
iz Celja. Številka je bila očit-
no napisana in oddana v tisk
že preden so celjski esdee-
sovci sklenili predvolilno
koalicijo z zdajšnjim župa-
nom Šrotom, saj sicer ne bi
njemu in Marku Zidanšku
poočitali previsoke rasti pris-
pevkov za urejanje mestne-
ga zemljišča, slabega izbora
cest, ki jih Celje obnavlja, cen
električne energije, prispev-
kov za TV in še česa.
IME TEDNA
Petelin na
kupu gnoja?
»Fakin ne bo šel nikamor,
vsaj prostovoljno ne, dokler
ne bo končal svojega dela v
Celju.« Besede niso od vče-
raj. Povedane so bile že pred
dobrima dvema letoma, ko
je peščica notranjih prevrat-
nikov ob vsestranski pomo-
či dnevnih političnih intere-
sov na vsak način poskušala
preprečiti ponovno imenova-
nje Sama Fakina za direktor-
ja celjske bolnišnice. Ne sa-
mo takrat, tudi kasneje je
mnogokrat preroško napove-
dal: »Ko bo bolnišnica koli-
kor toliko urejena, bo nek-
do sedel na moj stolček.«
Ko je pred šestimi leti pri-
šel v Celje, je vzbudil veli-
ko zanimanja. Pa ne le za-
to, ker se je s samo devetin-
tridesetimi leti zavihtel na
čelo največjega podjetja v re-
giji in že na začetku dal ve-
deti, da bo manager in ne
zdravnik ter si namesto neu-
gledne direktorske pisarni-
ce, skrite v eni od bolnišnič-
nih zgradb, dal urediti pro-
stor z razkošnimi usnjenimi
sedeži ter s tajnico pred vrati
in poslovnim sekretarjem
čez hodnik. Pozornost je
vzbudil zaradi samozavest-
nih napovedi, da bo bolni-
šnico povlekel iz milijard-
ne izgube ter jo tako po po-
slovni kot strokovni plati na-
redil za perspektivno zdravs-
tveno ustanovo. »Celjska bol-
nišnica je zame velik izziv,«
je dejal takrat. »Uživam v re-
ševanju problemov, rad or-
ganiziram delo in vodim lju-
di. Najbrž je to moj naravni
talent, pa še nekaj avantu-
rizma je zraven.« Cilju je po-
dredil vse. Uvajal je novo-
sti, ki jih mnogi sprva sploh
niso mogli dojeti in doume-
ti, da bi hitreje rešil proble-
me v bolnišnici si je privoš-
čil sicer propadli izlet v zdra-
vilišče v Rimskih TopUcah,
za katerega kasneje ni hotel
nič shšati...
Skratka, šel se je zdravs-
tveno ekonomiko, ki jo je pred
prihodom v Celje nekaj let
»delal« na Zavodu za zdravs-
tveno zavarovanje Slovenije.
Dobil je odličen poligon, da
teorijo preveri v praksi. Var-
čevanje in racionalno pora-
bo materiala in denarja je zau-
kazal vsem - od največjih
zdravniških zvezd do zadnje
strežnice. Pri obvladovanju
stroškov je bil tako uspešen,
da so ga marsikje poskušali
posnemati, vabili so ga na
predavanja o poslovni odlič-
nosti v zdravstvu.
Na poti k cilju pa je, glede
na potrebe, koval najrazlič-
nejša zavezništva. Zato se je
v šestih letih sestava Fakino-
vega kroga velikokrat zame-
njala. Kadar so bili notri, so
ga zdravniki malikovali, ko
so bili zunaj, so se v hipu spre-
menili v najbolj ljute sovraž-
nike. Vendar so se Fakinu
konflikti med stroko, ki ho-
če vedno več, in ekonomijo,
ki ima omejena sredstva, zde-
li povsem normalni.
Takšna »idila« bi najbrž
trajala do izteka njegovega
drugega direktorskega man-
data, če letos poleti ne bi po-
segel v ustaljeni delovni ri-
tem zdravnikov in jim za po-
vrhu »vrgel v obraz« še na-
tančne izračune, koliko v re-
snici v enem letu ali mese-
cu ali dnevu naredijo in kak-
šne plače za to vlečejo. Da
nekateri za (pre)malo dela
odnesejo domov 800 tisoča-
kov, je pripravljen povedati
tudi na glas. Nakopal si je
protest, kakršnega v sloven-
skem zdravstvu doslej ni bi-
lo.
»Srž problema je v denar-
ju in v želji po oblasti, ki so
jo do mojega prihoda, s po-
močjo finega izsiljevanja,
imeli v rokah zdravniki. Zdaj
me najbolj pljuvajo tisti, ki
so bolnišnico v letih od 1992
do 1996 spravili na psa in se
nikakor nočejo odpovedati
privilegijem in lagodnemu
življenju. Ničesar se nimam
sramovati. Delal sem dobro.
Bolnišnica je finančno sta-
bilna, ima program strateš-
kega razvoja, pozidaU in na-
polnili smo 10.000 kvadrat-
nih metrov novih površin, ra-
čune plačujemo sproti, 1540
zaposlenih dobi vsakega de-
setega v mesecu plače...Če
sem kriv za vse to, potem z
veseljem sprejemam krivdo.
Nikoli nisem naredil nič ne-
zakonitega. In tudi polbogo-
vi v behh haljah bodo konč-
no morali premagati svoj ego
ter začeti delati po zakonih
in predpisih.«
In kaj bi trboveljski zdrav-
nik, ki že dolgo ni imel na
sebi bele halje, ki občutljiva
zdravniška ušesa ne štedi pred
grobimi knapovskimi kletvi-
cami, ki so mu pred letom
ali dvema očitali, da »cirkus«
v Celju zganja samo zato, ker
ga mika ministrski stolček,
ki mu godi, če ga imenuješ
enfant terrible slovenskega
zdravstva, počel v primeru,
da ga vendarle odžagajo?
»Najprej bi tožil svet zavo-
da, nato pa bi si v bolnišnici
poiskal kakšen kabinet. Po-
godbo o zaposlitvi imam na-
mreč sklenjeno za nedoločen
čas.«
JANJA INTIHAR
Foto: GK
Samo Fakin
Št. 39 - 26. september 2002
4
AKTUALNO
Lastniki brez lastnine
Posamezniki, ki so odkupili stanovanja po Jazbinškovem zakonu, niso lastniki, čeprav so že vpisani v zemljiško
knjigo - Zakaj so pogodbe nične?
Zamislite si, da ste pred
leti kupili stanovanje po
Jazbinškovem zakonu, na-
to ste investirali v obnav-
ljanje objekta ter se vpisali
v zemljiško knjigo, da ste
lastnik. Potem izveste, da
je vse skupaj brez vsakega
pravnega učinka. Še več,
nekega dne se lahko ogla-
si pri vas denacionalizacij-
ski lastnik ter z vso pravi-
co terja od vas najemnino.
Na Dobrni je nekaj takšnih
primerov, še več v Celju. Mar-
sikdo za to niti ne ve. Zakaj
je prišlo do prodajanja mač-
ka v žaklju? Krive so slabe evi-
dence, zlasti takoj po začet-
ku prodaje stanovanj po Jaz-
binškovem zakonu. Vse po-
godbe za stanovanja, ki so bi-
la prodana potem, ko je de-
nacionalizacij ski upravičenec
že vložil denacionalizacij ski
zahtevek, so namreč nične.
Kaže, da je tako tudi v po-
slovno-stanovanjskem objek-
tu Dobrna 41 (tik ob največ-
jem dobrnskem hotelu), s kra-
jevno knjižnico, novim TIC-
om in petimi stanovanji. Od
teh sta dve v občinski ter tri v
zasebni lasti ljudi, ki so jih
odkupili po Jazbinškovem
zakonu, pred nekaj dnevi pa
so izvedeli, da je njihovo last-
ništvo po vsej verjetnosti
vprašljivo.
Ljudje so denar za nakup sta-
novanj seveda težko zbrali.
»Pravnika v takratni celjski sta-
novanjski skupnosti sem iz pre-
vidnosti še posebej vprašala,
če je odkup mogoč. Dobila sem
odgovor, da se škofija, nekda-
nji lastnik, tej hiši odpovedu-
je ter da nam stanovanja lah-
ko prodajo,« nam je povedala
ena od lastnic stanovanja v ob-
jektu Dobrna 41. Lastnica, ki
to verjetno sploh ni. Je živela
deset let v zmoti, da je stanova-
nje postalo njeno?
Lastniki po Jazbinškovem
zakonu so nato plačali še stroš-
ke prepisa v zemljiško knji-
go, pred dvema letoma, ko so
objekt obnavljali, pa precej
prispevali za obnovo strehe.
iUiačeicvžaiciju
Nekdanji celjski stano-
vanjski sklad je ljudem očit-
no prodajal tudi mačka v ža-
klju. Tudi v stavbi Dobrna 41,
v kateri so jim prodajali sta-
novanja že leto dni po tistem,
ko je denacionalizacijska
upravičenka, mariborska
škofija, vložila zahtevek za
vračilo nekoč odvzetega pre-
moženja. Prodajali so jim to-
rej tuje imetje. Po 88. členu
zakona o denacionalizaciji je
takšna prodajna pogodba nič-
na (niti izpodbitna ni!). Tu-
di, če je stanovanje vpisano
v zemljiško knjigo, je to lah-
ko brez pravnega učinka, tr-
dijo pravniki. Mogoča je na-
mreč izbrisna tožba, ki je ve-
zana na časovne roke.
Ogoljufani lastniki so nas-
ploh v začaranem krogu. Vlo-
žijo lahko tožbo zoper pro-
dajalca, v konkretnem pri-
meru zoper nekdanji celjski
stanovanjski sklad. Toda sta-
novanjskega sklada danes
sploh ni več, njegove pravne
naslednice so štiri občine na
območju celjske upravne
enote, ki so se o delitveni bi-
lanci že sporazumele. To po
vsej verjetnosti pomeni, da
bodo morale prevzeti breme
ogoljufanih lastnikov tudi nič
krive občine. V Celju se je
že zgodilo, da je morala ob-
čina kupnino vrniti. V prav-
ni službi mlade občine Do-
brna so opozorili, da imajo
takšni dobroverni kupci sta-
novanj obenem pravico do
obresti ter vračila morebit-
nih vlaganj. V Nepremični-
nah Celje pravijo, da prime-
rov takšnih ničnih pogodb ni
veliko: »Zelo malo jih je, tu
in tam pa so. V Celju je pro- i
dala občina med dva in tri ;
tisoč stanovanj, takšnih pri-'
merov je manj kot pol od-;
stotka,« pravi njihov pravnik*'
Iztok Horvat. Potrdili so, dal
so krive netočne evidence v
nekdanjem stanovanjskem
skladu: »Iz prvega meseca
prodajanja stanovanj, pozne- >
je nič več.« Posebno vpraša-
nje je, kakšne evidence so;
imeli v celjskih podjetjih, kjer -
je prišlo do prodaje stanovanj:
in koliko so jih tam sploh pre-.
verjali.
Nekatere ljudi bo torej gla-
va še hudo bolela. Predvseni ^
nesojene lastnike - žal ne ti-'
stih, ki so jim prodali tujo last-
nino. Le obupati ne smejo. Vse,,
zneske lahko zahtevajo nazaj,;
po 125. členu denacionaliza- i
cijskega zakona lahko odku- i
pijo stanovanje od denacio- j;
nalizacijskega upravičenca. V:
primerih, ko jim bo dejanski,
denacionalizacijski lastnik,
začel zaračunavati najemni-/
no, so upravičeni do nepro-
fitne najemnine, v stanovanju •
pa lahko ostanejo za nedolo- .
čen čas. Tako so povedali ne- ^
kateri pravniki.	I
»Enkrat bo ljudem preki- j
pelo,« smo slišali od držav- ,
Ijana na Dobrna 41, ki je iz- j
vedel, da biva že ves čas po
vsej verjetnosti v tujem sta-
novanju. V stanovanju, za ka-
terega je plačal kupnino ter
še vpis v zemljiško knjigo.
BRANE JERANKO
Poslovno-stanovanjski objekt Dobrna 41, tik ob največjem hotelu. V njem
so stanovanja treh lastnikov, ki so jih odkupili po Jazbinškovem zakonu
ter se nato vknjižili v zemljiško knjigo. Ali so njihove kupne pogodbe zaradi
pomanjkljive evidence nekdanjega celjskega stanovanjskega sklada nič-
ne? Na Dobrni je nekaj podobnih primerov, drugod še več.
KOMENTIRAMO
Izgubljena ministrica
Ministrski obisk dr Tee Pe-
trin v Nazarjah je bil nazo-
ren dokaz, kaj v nekem mi-
nistrstvu pomeni Zgornja Sa-
vinjska dolina, po drugi stra-
ni pa je navzočim podrl ne-
kaj iluzij o gospodarskem raz-
voju in napredku.
Razumemo, da dr Petrino-
va, čeprav rojena Celjanka,
ne pozna Zgornje Savinjske
doline. Vendarle bi človek gle-
de na število podsekretarjev
in podobnih dobro plačanih
funkcij v državnem aparatu
pričakoval, da bodo na nek
način ministrico opozorili in
ji vsaj okvirno.povedali, kam
se odpravlja. Če zatisnemo
ušesa ob vprašalni trditvi, da
so Nazarje verjetno blizu Mo-
zirskega gaja ter da so na gri-
ču uršulinke (zelo blizu, ven-
dar so klarise in frančiška-
ni), pa ne moremo razume-
ti, da se vozilo z ministrico,
spremljevalko in šoferjem iz
Nazarij namesto proti podjetju
Elkroj napoti proti Mozirju.
Verjetno so delno krivi v El-
kroju, kjer nosijo naslov Mo-
zirje, toda glede na že ome-
njeno število zaposlenih v mi-
nistrstvu za takšno napako
ni opravičila. Še sreča, da so
prisotni vedeli telefonsko šte-
vilko ministričine tajnice, ki
je potem preusmerila avtomo-
bil in verjetno po telefonu da-
jala točne napotke, kje levo
in kje desno. O »našponanih«
minutah, ki so narekovale
tempo obiska, niti ne govori-
mo, saj zanje ministrica z eki-
po ni odgovorna. Tudi njeno
kritiko, uperjeno vsevprek na
novinarje, ki da so krivi za
zgodbo o Murinih 10 milijo-
nih evrov, bomo preslišali -
nikakor pa ne velja presliša-
ti njenega navodila, naj El-
kroj najame kredit v tujini in
s tem prihrani del denarja pri
obrestih. Realnost je verjetno
podobna, toda mar sme slo-
venska ministrica za gospo-
darstvo to javno svetovati?
Svoje pove tudi podatek, da
so v BSH Hišni aparati na-
mesto klepeta, za kar so ime-
li na razpolago približno pol
ure, ministrico raje popelja-
li na ogled proizvodnje - in
vsiljuje se občutek, daje bila
to pametna odločitev. Seve-
da velja zabeležiti, da je po-
tem, ko je direktor Matjaž Le-
nassi pokazal novo zgrajen
varnostni sistem., ki v trenut-
ku zaščiti podjetje pred viso-
kimi vodami, ministrica
vprašala, če deluje. Nikomur
se ni zdelo vredno odgovar-
jati, da jim ga na srečo še ni
bilo treba preizkusiti.
Odpiranje kotlovnice v Grifu
je itak zgodba zase: ministri-
co in spremstvo je dlje kot pol
ure čakal zgomjesavinjski gos-
podarski vrh, mnogo direktor-
jev in večina, ki kaj pomeni
na glasbeno-kultumem po-
dročju doline. Še sreča, da
znajo zgomjesavinjski godbe-
niki več pesmi, da so zapol-
nili čakanje. Sodu je dno iz-
bila pohvala »okolje, v kate-
rem deluje tovarna, je izred-
no lepo«. Vemo sicer, da je mi-
nistrica mislila na celo Zgor-
njo Savinjsko dolino in mo-
goče širše, toda kruta realnost
na Glinu je bil močan veter,
ki je s sabo nosil delce prahu
- tako tistega navadnega kot
lesnega. In s tem morajo ži-
veti v Nazarjah pa tudi v Slo-
veniji. Vsem, ki so se trudili
za pripravo obiska, bi se mo-
ral nekdo opravičiti.
URŠKA SELIŠNIK
•tšr
Škofija je prisluhnila občini
Za lastnike stanovanj v poslovno-stano-
vanjskem objektu Dobrna 41, ki so po vsej
verjetnosti ogoljufani, se je izvedelo med
pogajanji med denacionalizacijsko upravi-
čenko Rimskokatoliško škofijo Maribor in
Občino Dobrna.
Škofija je vložila zahtevek za vrnitev po-
državljene stavbe na Dobrni že leta 1993.
Za stavbo tik ob največjem dobrnskem ho-
telu, v kateri so krajevna knjižnica, TIC in
stanovanja, so bila nato pogajanja med ob-
čino in škofijo. V veliko zadovoljstvo obči-
ne so se uspeli dogovoriti, da bo prešel ob-
jekt v občinsko last, škofija pa bo dobila
državne obveznice.
Vmes je prišlo do pritožbe državnega odš-
kodninskega sklada ter zato potrebe po do-
datnem dogovoru med občino in škofijo,
ki sta ga sklenili pred nekaj tedni. Po zad-
njem dogovoru se odškodninski sklad ne
more več pritožiti, saj se je škofija vrnitvi v
naravi odpovedala. Upravna enota odloča
zdaj na podlagi novega dejstva. V občini
Dobrna pričakujejo rešitev v svoje dobro
ter so zelo zadovoljni, da je škofija pri-
sluhnila potrebam njihovega kraja. K do-
govoru med obema stranema pa spada tu-
di plačilo nadomestila v višini 5,5 milijo-
na tolarjev (oziroma 24 dsoč evrov), ki
bo plačano za razliko v cenitvi objekta ter
nemožnost uveljavljanja odškodnine za-
radi nevrnitve v naravi. Občinski svet, ki
se je zaradi tega pred kratkim sestal na
izredni seji, se je za plačilo nadomestila
seveda odločil soglasno.
Glede rešitve za ogoljufane lastnike sta-
novanj, ki so jih odkupili po Jazbinško-
vem zakonu pravijo v dobrnski občinski
upravi, da bodo skušali zadevo urediti ta-
ko, da bo v zadovoljstvo stanovalcev. O po-
drobnostih, kako bodo to storili, še ne go-
vorijo.
Za čistejše okolje
Minuli teden je občino Na-
zarje obiskala ministrica za
gospodarske dejavnosti dr.
Tea Petrin, ki si je po pogo-
voru z nazarskim župa-
nom Ivanom Purnatom og-
ledala podjetji Elkroj in BSH
Hišni aparati, nato pa v pod-
jetju Glin Grif odprla eno
največjih slovenskih kot-
lovnic na biomaso za da-
ljinsko ogrevanje.
Nazarski gospodarstveni-
ki so ministrico Petrinovo
opozarjali na drage kredite
in nepravnost države, saj
mnogo moči porabijo za ure-
janje stvari, ki bi morale biti
že davno urejene. Še pose-
bej v Elkroju seveda niso mo-
gli mimo težkega položaja
tekstilne industrije. Ministri-
ca Petrinova je sicer pri po-
sameznih problemih oblju-
bila pomoč države, vendar pa
se bodo morala podjetja za-
nesti predvsem na svoje de-
lo in uspešnost.
V podjetju Glin Grif so za
izgradnjo kotlovnice pora-
bili 280 milijonov tolarjev,
celotna investicija daljinske-
ga ogrevanja v Nazarjah p3
bo veljala 600 milijonov to-
larjev. V sistem so že vklju-
čeni večji porabniki, do
konca oktobra bodo priklju-
čili tudi individualne porab-
nike v središču Nazarij, sku-
paj pa bo v sistem daljinske-
ga ogrevanja vključenih 140
porabnikov. S tem se bo bis-
tveno zmanjšalo onesnaže-
vanje okolja, kar je tudi ena
od glavnih nalog, ki čakajo
nazarsko občino v prihod-
njih letih.
US
Št. 39 - 26. september 2002
TEMA TEDNA
5
Celjska filmska vojna
Ozadja v zgodbi o najbolj kinematografskem mestu Slovenije
Celje bo mogoče znova go-
stilo festival slovenskega fil-
ma, skoraj zagotovo pa bo
imelo kar dva multikina. Po-
leg Planeta Tuš, ki naj bi ga
odprli čez približno mesec
dni, namerava svoj kino
center pri Golovcu postaviti
tudi KD Group v sodelova-
nju z Mercatorjem. Zakaj?
Morda zaradi svoje želje po
obvladovanju trga.
Seveda se je treba najprej
vprašati o smiselnosti druge-
ga oziroma dveh multikinov
v mestu kot je Celje. Po ne-
katerih ocenah ježe 1.800 se-
dežev, kolikor jih bo imel ki-
no center Planet Tuš, zgor-
nja meja rentabilnosti za Ce-
lje s širšo okolico. Kako to-
rej KD Group argumentira
gradnjo drugega kino centra,
se jim bo sploh izplačala?
»V KD Group smo se za
gradnjo multipleksov po os-
talih slovenskih krajih odlo-
čili še pred izgradnjo ljub-
ljanskega Koloseja, tudi pre-
den se je lokalni ponudnik
(Tuš, op. p.) odločil za grad-
njo v Celju. Možne lokacije
smo iskali še pred dogovo-
rom z Mercatorjem. Tako še
letos odpiramo dvorane v Ko-
pru in začenjamo z gradnjo
v Mariboru,« pojasnjuje Moj-
ca Ribič, ki skrbi za odnose
z javnostmi v KD Group. Poe-
nostavljeno povedano to po-
meni, da so multipleks v Ce-
lju načrtovali še pred Tušem,
le graditi bodo začeli za njim.
V KD Group pravijo, da so
ocene, kako velik kinocenter
prenese Celje, lahko različne.
»Naše stališče vsekakor je, da
bi s tovrstnim kinocentrom
privabili dovolj gledalcev, da
bi se investicija splačala. Če
se je za vstop v ta posel za na-
mi odločil še kdo, bomo to
sprejeli kot dejstvo, vsekakor
pa ne vidimo razloga za kakr-
šno koli lokalno ograjevanje.
Svojo ekonomiko si mora
izračunati vsak investitor sam,
kupci pa bodo od večje po-
nudbe kvečjemu pridobili,«
trdi Ribičeva.
Igraš
številkami
Doslej še nihče od bodo-
čih lastnikov celjskih film-
skih središč ni predstavil kon-
kretnejših načrtov o obiska-
nosti in rentabilnosti svoje-
ga multipleksa. Zato smo si
pomagali s podatki obiska-
nosti kinematografov v Ljub-
ljani pred in po odprtju Ko-
loseja in poskušali rezultate
prenesti na Celje. V tabeli so
navedeni podatki o obisku v
Ljubljani in v Celju v zadnjih
treh letih. Če upoštevamo, da
je Kolosej odprl svoja vrata
Šele 16. maja lani, kar pome-
ni, da bi se v celoletni sezoni
2001 število obiskovalcev
približalo številki 1.800.000,
Se je v prestolnici po odprtju
f^ultikina število vseh obisko-
valcev povečalo za približno
70 odstotkov Za Celje bi to
Zneslo skok s povprečnih
170.000 na približno
290.000 gledalcev. Seveda
obstajajo tudi drugi računi.
Direktor Celjskih kinemato-
grafov Bojan Vivod ocenju-
je povečan letni obisk po od-
prtju Planeta Tuš celo na pol
milijona gledalcev.
Vprašanje je, kako bi se te
številke razdelile po odprtju
konkurenčnega multikina
»najboljšega soseda«. V Celj-
skih kinematografih menijo
da bi pobrali večji - in mor-
da še vedno rentabilen (op.
p.) - kos pogače. V vsakem
primeru pa dva multikina ne
bi pomenila dvakrat tolikšne-
ga povečanega obiska v vsa-
kem od njih - naše območje
preprosto ne premore toliko
ljudi. Najverjetneje se bo prej
izračunano število obiskoval-
cev (okoli 290 tisoč letno)
prepolovilo na vsakega od nji-
ju oziroma se razdelilo v od-
visnosti od tega, koliko se-
dežev bo imel Mercatorjev
multikino. Kar pomeni, da
bi oba životarila.
Je več res
ceneje?
Razčleniti je treba tudi tr-
ditev predstavnice za odno-
se z javnostmi v KD Group,
da bodo kupci od večje po-
nudbe pridobili (tako je pre-
pričan tudi celjski župan).
Kaj pomeni večja ponudba?
Filmov ne bo več niti ne bo-
do bolj raznovrstni, saj di-
stributerji samo zaradi Celja
ne bodo uvažali več filmov.
Tudi cena kinovstopnic ver-
jetno ne bo bistveno drugač-
na kot drugje v Sloveniji. Za
potrošnika je odločitev med
dvema kino centroma torej
podobna kot odločitev med
dvema hotelskima sobama z
isto ceno. Greš v tisto, ki ti
je trenutno bližja ali ima bolj-
še udobje. Razlika nied lego
obeh kinematografskih cen-
trov najverjetneje nobenemu
ne bo prinesla posebne pred-
nosti: Golovec (KD Group in
Mercator) je sicer bližji pre-
cejšnjemu delu Celja, toda tu-
di Planet Tuš ni ravno daleč.
ima dobre povezave, pa še iz-
hod iz avtoceste je bližje.
Kopja trdega konkurenčne-
ga boja naj bi se v normalnih
pogojih lomila pri udobju in
obstranski ponudbi obeh cen-
trov. To verjetno ne pomeni,
da bodo pomanjkljivo oble-
čene hostese vabile obiskoval-
ce že v središču mesta; prav
tako ne verjamemo, da bosta
Jennifer Lopez ali Mike Myers
prišla osebno pomagat kate-
remukoli celjskemu kinu.
Lahko predvidevamo precej
vsiljive reklame, dodatke k
vstopnicam (recimo bonus
krompirček ali kokakola ali
10 odstotni popust pri naku-
pu v posameznem trgovskem
centru)... Kar si lahko privoš-
čita oba multikina, in samo
do neke mere. Več ali manj je
standardizirna tudi oprema
multikinov (sedeži, tehnična
oprema..). Tako ti posegi ne
bi nikomur prinesli preveli-
ke prednosti, sploh ne v tem
primeru, ko bosta oba kom-
pleksa pospremljena s trgov-
skima centroma.
Seveda se samo po sebi po-
stavlja vprašanje, kako bosta
kino centra konkurenčna?
Oziroma, zakaj KD Group
kljub že skoraj končanemu
Planetu Tuš še vedno vztraja
pri gradnji? Morda zato, ker
obstajajo posegi, ki si jih lah-
ko privošči samo en kino cen-
ter. In tukaj moramo naredi-
ti obrat nazaj.
Scenarij:
monopol
KD Group ni samo eden od
največjih prikazovalec filmov
(t.j. lastnik kinematografov
z največjim obiskom), am-
pak so preko hčerinskega
podjetja Ljubljanski kinema-
tografi hkrati tudi distribu-
terji filmov, torej tisti, ki jih
uvažajo v Slovenijo in nato
prodajajo podjetjem za pred-
vajanje filmov (tudi samemu
sebi). Zastopajo korporaci-
jo Warner Bross in nekatere
neodvisne študije (njihovi so
bili zadnji filmski hiti Aastin
Pomers v Zlatotiču, Hany Pot-
ter, Gospodar prstanov...).
Že to, kar smo zapisali se-
daj, diši po nadzorovanem tr-
gu. Samo po sebi se namreč
postavlja vprašanje, aH ni
gradnja drugega multikina v
Celju pravzaprav monopoli-
stične narave?
V KD Group odgovarjajo,
da ». ..v Celju že delujejo dvo-
rane, ki so v lasti občine, po-
leg tega bo odprt kinocenter
Planet Tuš, iz česar izhaja,
da teoretično že ta trenutek
obstajata dva ponudnika.
Uresničevanje ciljev naše po-
slovne strategije, sprejete že
pred leti, katere del je tudi
izgradnja kinocentra Celje,
po našem mnenju nikakor ne
nakazuje na monopolizem.«
Ampak ob prej navedenih
dejstvih zdrave konkurence
multikino KD Group v Celju
ne bi imel izrazite predno-
sti, morda celo slabosti, saj
bi s svojo ponudbo prišel na
trg z nekajmesečnim zaostan-
kom. Ni torej problem v tem,
da sta ali nista dva kinopri-
kazovalca v Celju; problem
je v tem, da je KD Group naj-
močnejši in vedno močnejši
- pravzaprav edini omembe
vreden - kinoprikazovalec v
Sloveniji. Skupaj z bodoči-
ma multikinoma v Maribo-
ru in Kopru bo imel okoli 80
odstotkov slovenskega kino-
prikazovalskega deleža. V tej
luči je KD Group kino cen-
ter v Celju pomemben prav
zato, ker odvzame vsaj ne-
kaj odstotkov deleža edine-
mu drugemu slovenskemu ki-
noprikazovalcu, ki bi se lah-
ko kosal z njimi. Vztrajne tr-
ditve o dolgoročnem načrto-
vanju pravzaprav pomenijo,
da to opravičuje vsak cilj, tudi
popolno obvladovanje trga.
Slednja trditev dobi dodat-
no težo ob dejstvu, da KD
Group deloma obladuje tu-
di trg prodajanja filmov ki-
nematografom. To bi lahko
uporabili kot pomembno
prednost tudi pri svojem bo-
ju s Planetom Tuš. Mojca Ri-
bič iz KD Group sicer pou-
darja, da ima »...naša distri-
bucija zelo majhen tržni de-
lež med distribucijskimi
podjetji, tako da preko nje
težko vplivamo na konku-
renčnost prikazovalcev.«
Na grafu je prikazan lan-
ski delež Ljubljanskih kine-
matografov pri distribuciji
filmov. Ta se ponavadi iz le-
ta v leto menja, saj nimajo
vedno isti studii enako moč-
nih filmov. Toda tudi ta de-
lež Ljubljanskih kinemato-
grafov (slaba četrtina tržiš-
ča) je vsekakor dovolj velik.
Dopušča jim namreč mož-
nost, da v svojem muhikinu
v Celju predvajajo svoje fil-
me prej, kot jih ponudijo Pla-
netu Tuš. Poleg tega ima KD
Group kot izrazito večinski
prikazovalec filmov določen
vpliv tudi na druge distribu-
terje, ki brez njegovih kine-
matografov skorajda nimajo
kje kazati svojih filmov.
Monopol v
državi?
Konec koncev ne gre samo
za Planet Tuš in obetajoče se
razmere v Celju, so pa ta hip
dober primer. Kajti vse večji
vpliv KD Group na filmsko
tržišče v Sloveniji lahko pri-
pelje do resnično popolnega
monopola enega podjetja. V
svojem boju za tržni delež in
dobiček KD Group ni treba
brezobzirno nižati cen vstop-
nic ali ekstremno predčasno
predvajati svojih filmov; te-
ga distributerska srenja ne bi
prenašala tako zlahka. Obsta-
ja namreč možnost bolj fi-
nega delovanja in izpostav-
ljanja »svojih« filmov: z re-
klamo, časom predvajanja,
dvorano, v kateri ga vrtijo.
Dokler ne pride trenutek, ko
se znova sklepajo pogodbe med
tujimi partnerji in domačimi
distributerji. Te se sklepajo tudi
na podlagi števila obiskoval-
cev. Ker so v KD Group izpo-
stavljali svoje filme pred dru-
gimi, lahko prikažejo boljši
uspeh. In tako izrinejo vsaj ene-
ga distributerja iz igre; morda
neodvisnega, morda celo za-
stopnika kakšnega velikega
studia (na primer Continen-
tal?). S tem se njihov delež di-
stribucije še poveča. In zgod-
ba se lahko nadaljuje...
Ne trdimo, da KD Group s
svojimi hčerinskimi podjet-
ji to resnično počne. Toda
problem je že v tem, da ob-
staja možnost takšnega počet-
ja; takšne možnosti pa naj bi
država preprečila.
PETER ZUPANC
Foto: DEAN ŠUSTER
Mirko Tuš in Zoran Jankovič, eden glavni, drugi pa prikriti igralec v celjski filmski zgodbi.
Št. 39 - 26. september 2002
6
INTERVJU
Kakšna si?
Pretepena.
Kakšna je samopodoba pretepene ženske? Kje je njeno samospošto-
vanje? Kdo je kriv? - Na ta vprašanja išče odgovore Nuša Leskovšek
kot soavtorica knjige Pogledi na samopodobo, ki bo izšla konec leta
Nuša Leskovšek je psihologi-
nja na področju mentalnega
zdravja otrok in mladine na Dis-
panzerju za psihohigieno otrok
in mladostnikov v Celju, Diplo-
mantka Filozofske fakultete v
Ljubljani je bila svetovalka na
SOS telefonu za ženske in otro-
ke, žrtve nasilja, sodelovala je tudi
v projektu CAP - programu za pre-
ventivo spolnih zlorab, kjer je vo-
dila delavnice na temo zlorabe
otrok.
Pravijo, da ni osebe, ki bi brez
globokih posledic preživela iz-
kušnjo nasilja. Kaj to pomeni za
ženske?
Da se najpogosteje soočajo z ob-
čutki strahu, z zaskrbljenostjo, živč-
nostjo, samoobtoževanjem, izgu-
bo samopodobe
in samospoštova-
nja, posledično
pa z motnjami
hranjenja, odvi-
snostmi in teža-
vami s spanjem.
Fizično nasilje,
ki je vedno pove-
zano tudi s čus-
tvi, pa pusti na doživljanju lastne-
ga telesa in telesne samopodobe glo-
boke posledice. Nekatere ženske
so fizično zlorabljane tako dolgo,
da ne znajo več prisluhniti svoje-
mu telesu.
Pozabijo čutiti?
Da, prepričane so, da so grde in
nesposobne. Verjamejo v vse, v kar
jih je nasilnež prepričeval vrsto let.
Težje vzpostavljajo stike z drugi-
mi ljudmi ter posledično težje poiš-
čejo pomoč.
V svoji raziskavi za knjigo ste
v letih 2000/2001 zajeli trideset
žensk iz varnih hiš in materin-
skih domov. Kakšne so njihove
skupne značilnosti?
Imajo večinoma srednješolsko
izobrazbo, redke osnovnošolsko,
kar polovica je brezposelnih, torej
ekonomsko odvisnih od partnerjev
ter socialne pomoči. Vse imajo ene-
ga ali dva otroka.
Zanimivo je, da
jih je bilo kar 64
odstotkov žrtev
ali vsaj priča na-
silja že v otroš-
tvu. To se ujema
s »cikličnostjo
nasilja«, po kateri
otroci, ki so bili
žrtve nasilja ali njegovi očividci,
pozneje z večjo verjetnostjo tudi
sami postanejo storilci ali žrtve na-
silnega dejanja. Kaže, da je slednje
zelo odvisno od spola. Sinovi v odra-
slosti pogosteje posnemajo svoje na-
silne očete, celo obliko in način zlo-
rabe, hčere pa svoje mame, ki so
žrtve zlorabe.
Kako ženska žrtev vidi sebe?
Kot zaščitnico družine in otrok?
Vidi se predvsem v okviru druž-
beno predpisanih, stereotipnih žen-
skih vlog. Se žrtvuje, je potrpežlji-
va in razumevajoča. Da, vidi se kot
skrbnica družine, ki mora družino
varovati pred razpadom. Prevzema
odgovornost za ljudi, s katerimi je
čustveno povezana. Če zapusti part-
nerja, se pod vprašaj postavita njen
lasten obstoj in identiteta.
Torej je pomanjkanje samospo-
štovanja krivo, da se ženske po-
gosto vračajo k nasilnemu part-
nerju oziroma da ženska tudi, če
zaživi na novo, zaide v novo raz-
merje, kjer je partner nasilen?
Ključni razlogi za vrnitev k na-
silnemu partnerju so ekonomsko
pomanjkanje, brezposelnost, dol-
goletno zlorabljanje ter negativna
samopodoba. Nekatere posledice
nasilja predstavljajo ovire, ki žen-
ski preprečujejo, da bi se izognila
krogu nasilja. Ena od teh posledic
je tudi večja ranljivost za nadalje-
vanje zlorab ter težave z zaupanjem
in navezovanjem intimnih razme-
rij. Ženske, ki so bile žrtve ali pri-
če nasilja že kot otroci, imajo viš-
jo toleranco do nasilja in ga tako
sprejemajo kot sestavni del part-
nerskega odnosa.
Kakšni so najpogostejši odgo-
vori na vprašanje, zakaj ženska
prenaša in trpi nasilje moškega?
Različni. Najbolj težko je razu-
meti, da ženska še vedno ljubi svo-
jega partnerja. Ženska, ki je več
let izpostavljena nasilnežu, ga vi-
di kot vsemogočnega in verjame,
da brez njega ne more živeti. On
ima popolno kontrolo nad njenim
denarjem, varnostjo in življenjem,
torej je v interesu žrtve, da mu us-
treže in si tako zagotovi najnuj-
nejše za preživetje. Takšna ženska
se čuti vedno manj sposobna za
odločanje o sebi, zato se poveča
njena potreba po razmerju z moč-
nejšo osebo. Statistika navaja, da
se stopnja navezanosti, v povprečju,
po šestih mesecih po odhodu iz
nasilnega raz-
merja zmanjša le
za 27 odstotkov.
Najmočnejši de-
javnik za vkle-
njenost v nasil-
ni odnos pa je
prav gotovo
strah pred nasilnežem.
Gre torej za manipuliranje?
Moški žensko ustrahuje in jo ta-
ko »obdrži«...
Izkušnje so pokazale, da nasil-
než praviloma stopnjuje nasilje, če
zasluti, da ga ženska namerava za-
pustiti.
Je nasilje prisotno le v social-
no ogroženih družinah?
Nasilje je prisotno v vseh social-
no-ekonomskih, rasnih in etničnih
skupinah. Žal pa je tako, da je na-
silje v družinah z višjim standar-
dom in izobrazbo bolj prikrito. Ta-
ko se morda navidezno zdi, da je
nasilja več v družinah na socialnem
dnu, ker so na te družine različne
institucije bolj
pozorne in ga ta-
ko tudi lažje od-
krijejo.
Nekateri me-
nijo, da je za
nasilje moškega
kriva ženska oziroma njeno iz-
zivalno obnašanje. Stereotipno
mišljenje?
Ljudje verjamejo, da se slabe stva-
ri dogajajo slabim ljudem in do-
bre dobrim. Bolj ko se posamez-
nik razlikuje od žrtve nasilja, bolj
jo krivi za dogodek. Ženske redke-
je za nasilno dejanje krivijo žen-
sko, odgovornost in krivdo za na-
silni dogodek po-
gosteje pripisuje-
jo moškemu. Ste-
rotip moškega,
ki je nasilen, gro-
zi z orožjem, po-
nižuje, se največ-
krat povezuje z
alkoholizmom, psihično motenost-
jo, ukvarjanjem z ilegalno trgovi-
no, kar pa seveda ne drži.
Je alkohol kot vzrok za nasilje
potem le prazen izgovor?
Raziskave so pokazale, da sicer
opiti ljudje povzročajo hujše poš-
kodbe, ne povzročajo pa jih nič bolj
pogosto od treznih. Znano je tudi,
da lahko abstinenti ostanejo nasil-
ni, če zaradi nasilnosti ne poiščejo
pomoči.
Ženska, ki zapusti partnerja,
je v 75 odstotkov večji nevarno-
sti, da jo ubije, kot če ostane. Kaj
je potrebno, poleg poguma, za od
ločitev ženske, da zapusti nasil-
nega moža?
V povprečju
ga zapusti 6- do
8-krat, povpreč-
na doba zlorab-
ljanja, preden ga
dokončno zapu-
sti, če sploh ga,
pa je sedem let. Odločitev za od-
hod je dolgotrajen in boleč proces.
Odvisen je od razmerja, v katerem
ženske tehtajo med strahom in upa-
njem.Vsekakor je odločitev lažja,
če so ženski ponujene konkretne
oblike pomoči, kot so nadomest-
no stanovanje, finančna pomoč, so-
cialna podpora, varstvo otrok...
Pa je to dovolj?
Žal ne. Ženska mora premagati
še določene notranje ovire. Proces
ponavadi poteka od zanikanja, da
je nasilje sploh problem v odnosu,
do pripisovanja krivde za nasilja
sebi ter do spoznanja, da je za na-
silje kriv partner. Na tej stopnji žen-
ska poskuša z različnimi strategi'
jami spremeniti partnerja ter upa-
da se bo spremenil. Ker se nasilja
ne preneha oziroma se najpogosteje
še stopnjuje, končno spozna, da se
partner ne bo oziroma se ne more
spremeniti. S tem spoznanjem
ponavadi povezana tudi odločitev,
da ga zapusti.
SIMONA ŠOLINIC
Foto: GREGOR KATl^
Vsakih sedem do petnajst mi-
nut je na svetu pretepena vsaj
ena ženska. 87 odstotkov otrok
je priča nasilju očeta nad ma-
terjo. Nasilje je glavni vzrok za
poškodbe žensk, starih od 15 do
44 let.
80 odstotkov žensk, ki so bi-
le v minulih dveh letih v varnih
hišah na Celjskem, začne na no-
vo živeti, 20 odstotkov se jih vr-
ne nazaj k nasilnim partnerjem.
Na Celjskem bi se lahko v pr-
vi polovici letos tragično kon-
čalo 1500 kršitev v zasebnih pro-
storih.
»V Sloveniji je v 99 odstotkih nasilja znotraj družine žrtev ženska, kaže policijska
statistika,« pravi Leskovškova.
Nuša Leskovšek bo v soavtorstvu konec leta izdala znanstveno monografijo z
naslovom Pogledi na samopodobo.
Št. 39 - 26. september 2002
7	AKTUALNO

Slepi brez gnezda
Bodo člani društva slepih in slabovidnih Celje ostali brez strehe nad glavo, ker želi vodstvo društva pridobiti
lastne poslovne prostore?
greda Fabriš, članica
^§tva slepih in slabovid-
j)j Celje, živi v stanovanju
jgrodarjevi, ki je last ome-
jenega društva. Do 1. ok-
^fa se mora izseliti, ker
ijjnerava društvo stanova-
nj prodati. Nosilec najem-
pogodbe je njen partner,
jse je medtem odselil v Ve-
dje, njej pa grozi, da bo
iiiala brez strehe nad gla-
1. V društvu namreč še ni-
Eodgovorili njeni prošnji,
bi se preselila v prosto
jobo v bivalni skupnosti
^iištva v Razlagovi ulici.
Kot je v pismu redakciji
jojasnila Breda Fabriš, na nje-
(0 vlogo v društvu niso od-
pvorili, čeprav je minil že
pešec dni, kar jo je oddala.
?oizjavah, ki krožijo v druš-
% naj bi predsednik druš-
;a Edi Vodeb želel prodati
a to stavbo, in sicer obči-
:,zato ne odgovorij.o na mo-
Ivlogo, niti ne skličejo se-
£,« pravi Fabriševa. »Hkrati
I predsednik Edi Vodeb na
eji izvršnega odbora in na
omočnem zboru zatrdil, da
mom društva ne grozijo sta-
flvanjski problemi, sedaj pa
ina svoja zagotovila očitno
Dzabil.«
Oktobra na
cesti?
Kot opozarja Fabriševa,
danes sama stanovanjski
roblem, kaj kmalu pa se to
ihko zgodi tudi drugim čla-
om društva - predvsem ti-
lim trem, ki živijo v bivalni
kupnosti na Razlagovi in ima-
n začasne najemne pogod-
t »Govori se, da se bo tudi
1 stanovanje v prihodnosti
Jgotovo prodajalo. Kdo pa
o zaščitil mene in pozneje
^fuge pred individualnimi
*)tezami vodstva, glede na
da nismo navadni naje-
mojemalci, temveč invalid-
ne osebe, ki zase ne morejo
poskrbeti kot normalni ljud-
je? Društvu smo zaupali in
računali na njegovo pomoč
tudi v resnih zadevah in ne
samo ob organizaciji izletov
in dopustov,« je v pismu še
dodala Breda Fabriš. Kot za-
trjuje, ima v bivalni skupno-
sti društva slepih in slabovid-
nih v Razlagovi ulici najem-
no pogodbo tudi stranka, ki
ni član društva in ni slabo-
vidna oseba, temveč je najem-
nik, ki naj bi v bivalni skup-
nosti bival že nekaj let, nor-
malno videč in celo redno za-
poslen.
»Nismo dolžni
reševati
stanovanjskiii
problemov!«
Ker je Edi Vodeb, predsed-
nik društva slepih in slabovid-
nih Celje zaradi dopusta tre-
nutno nedosegljiv, smo za po-
jasnilo prosili Nado Močenik,
tajnico omenjenega društva: »-
Najemnik stanovanja na Bro-
darjevi je bil Janko Pečečnik,
ki je zato, ker je v Velenju na-
šel drugo stanovanje, sam od-
povedal najemno pogodbo v
Brodarjevi. Res pa smo mu že
prej povedali, da mora biti sta-
novanje letos izpraznjeno, saj
v društvu kupujemo hišo ozi-
roma se z Mestno občfno Ce-
lje dogovarjamo za kompen-
zacijo; to stanovanje naj bi za-
menjali za drugo hišo, v kate-
ri bi društvo pridobilo lastne
poslovne prostore,« je pove-
dala Močenikova, ki poudar-
ja, da »v društvu nismo dolžni
skrbeti za stanovanjske prob-
leme naših članov, lahko pa
jim pomagamo s tem, da jim
zagotovimo možnosti, s kate-
rimi premostijo trenutno sta-
novanjsko stisko...«
Kot je še povedala Nada
Močenik, imajo sedanje po-
slovne prostore društva na
Krekovem trgu v najemu, za-
to želijo pridobiti lastne pro-
store in razmišljajo tudi o
tem, da bi prodali prostore v
Razlagovi, kjer bivajo trije
člani. »Ena soba je res praz-
na, vendar je ne bomo odda-
li, dokler ne bo znana usoda
bivalne enote.« Na vprašanje,
ali je res, da v bivalni enoti,
namenjeni slepim in slabo-
vidnim, živi tudi povsem
zdrav najemnik, ki ni član
društva, je Močenikova od-
govorila, da sta v tem stano-
vanju prej živela celo dva na-
jemnika, ki nista njihova čla-
na. Med njimi namreč takrat,
ko so sobe oddajali v najem,
ni bilo zanimanja zanje. V
društvu slepih in slabovidnih
naj bi se do konca tega leta
odločili, ali bodo prodali tudi
bivalno enoto v Razlagovi uli-
ci, Breda Fabriš pa naj bi
odgovor na svojo vlogo do-
bila po zasedanju izvršnega
odbora društva, ki bo enkrat
v oktobru, torej za tem, ko
njenemu partnerju poteče na-
jemna pogodba in bo ostala
na cesti...
»Počutim se
manjvrednega...«
v negotovosti pa živijo tu-
di stanovalci bivalne skupno-
sti na Razlagovi ulici 21 v Ce-
lju. »V tem stanovanju živim
že pet let in tu imam prijav-
ljeno tudi stalno prebivališ-
če,« pravi Brane Cerovšek,
član društva slepih in slabo-
vidnih, ki je nad odnosom
vodstva društva do stanovanj-
skih problemov članov zelo
razočaran. »Do pred kratkim
je v društvu kar nekako šlo,
ko je nastopil problem stano-
vanj, pa je počilo. Prva, ki se
je znašla pred to težavo, je Bre-
da Fabriš, ki je prav tako čla-
nica našega društva, čeprav še-
le kratek čas. V našem stano-
vanju je na voljo še ena pro-
sta soba in nobenih zadržkov
ni, da bi ji te sobe ne dali v
najem,« pravi Brane Cerovšek,
ki tudi sam ne ve, kakšna bo
njegova usoda v primeru, da
vodstvo društva proda stano-
vanje v Razlagovi. »Ko sem
predsednika vprašal, kam naj
grem, če bodo to stanovanje
prodali, mi je dejal, da se lah-
ko odselim v hotel...« Kot pra-
vi, se je v vodstvu društva pri-
tožil tudi zaradi najemnika,
ki ni član društva in vsak dan
po dve uri preživi v kopalni-
ci... »Ob njem se počutim
manjvrednega; navsezadnje bi
se tudi jaz rad tuširal...« pra-
vi Brane Cerovšek in dodaja,
da je vodstvo društva opozo-
ril na ta problem, vendar mu
niso verjeli.
Razočarana je tudi Olga
Horak, članica izvršnega od-
bora društva slepih in slabo-
vidnih ter predsednica komi-
sije za socialne zadeve, ki v
bivalni skupnosti živi dve le-
ti. »Ko sem skušala Bredi Fa-
briš pomagati in sem klicala
predsednika, mi je odgovo-
ril, da se ne ve, kaj bo s sobo
in me vprašal, ali sem morda
njen zastopnik. Opozorila sem
ga na tp, da je bilo na seji iz-
vršnega odbora res rečeno, da
se gre v nakup hiše, v kateri
naj bi bili poslovni prostori,
vendar naj bi bili v njej tudi
prostori za bivanje. Takrat je
bilo zagotovljeno, da nihče od
članov ne bo ostal na cesti.
Po vsem sodeč pa bo v resnici
povsem drugače,« pravi Olga
Horak in dodaja, da se ji zdi
lokacija na Kersnikovi, kjer
naj bi društvo kupilo staro vi-
lo, povsem neprimerna za po-
trebe slepih in slabovidnih. »V
bližini je krožno križišče, nik-
jer ni nobenega semaforja in
ne parkirišča.« Kot pravi Ho-
rakova, so predsednika druš-
tva opozorili tudi na to, ven-
dar naj bi dejal, da v društvu
niso dolžni poskrbeti za par-
kirišča za člane. »To je sicer
res,« dodaja Horakova, »ven-
dar je potrebno vedeti, da v
bližini te vile ne bo mogel par-
kirati niti taksi, ki bo koga od
naših članov pripeljal na se-
dež društva...«
ALMA M. SEDLAR
Olga Horak
Brane Cerovšek
Breda Fabriš
KOMENTIRAMO
Človek človeku
v društvu slepih in sla-
bovidnih Celje (ki šteje oko-
li 350 članov) je ob reševa-
nju stanovanjskih proble-
mov in pred nakupom ozi-
roma »menjavo« novih po-
slovnih prostorov očitno po-
čilo.
Dobro je, da so se priza-
deti člani društva odločili,
da bodo o tem javno spre-
govorili. Vse prevečkrat se
namreč dogaja, da ostajajo
skriti nameni in dejanja ti-
stih, ki želijo pridobivati ko-
risti na račun ljudi, ki si sa-
mi težje pomagajo ali pa so
tako ali drugače od njih od-
visni. V društvu slepih in
slabovidnih je najbrž še
čas, da se zadeve uredijo,
da se člani odkrito pogovo-
rijo z vodstvom društva in
zaplete rešijo.
Ali bodo skupaj izbrali
najboljšo možno rešitev, lah-
ko dokaže šele dejstvo, da
nihče od članov, ki imajo v
najemu bivalne prostore
društva, ne bo ostal na ce-
sti - in to ne glede na to,
kako dolgo je član društva,
kakšen je odstotek njegove-
ga vida, v kakšnih odnosih
je z vodstvom društva ali v
katerem kraju ima stalno
prebivališče...
Nekje v bližini Atomskih
toplic naj bi imelo društvo
slepih in slabovidnih tudi
vikend. O prodaji oziroma
zamenjavi slednjega men-
da ni razmišljal še nihče -
čeprav bi ga najmanj štirje
člani društva zagotovo laž-
je pogrešali kot pa skrom-
no sobico sredi Celja. V njej
imajo, vsaj zaenkrat, var-
no in toplo zatočišče. Kaj ve-
liko drugega pa jim, še po-
sebej, če se proti njim obra-
čajo lastni ljudje, tako ali
tako ne ostane...
ALMA M. SEDLAR
Občina Laško_
razpisuje
^ podlagi 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (UL
''S, št. 32/93, 2., 30. in 31. člen Statuta JP Komunala Laško
fst. 021-05/96-02, z dne 9.7.1996, z dne 25. 2. 1997 ter št.
121-3/97), 2. in 8. člena Odloka o preoblikovanju JP Komuna-
^Laškod.o.o. (ULRS, št. 60/95) in 21. člena Statuta občine
^ško (UL RS, št. 8/2000)
t^fosto delovno mesto
direktorja Javnega podjetja
'komunala Laško d.o.o.
'^sndidat mora za imenovanje na funkcijo
'Spolnjevati naslednje pogoje:
-	visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične,
ekonomske ali pravne smeri,
-	da ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
-	da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in
organizacijske sposobnosti,
-	kandidat mora predložiti program dela podjetja,
-	daje državljan Republike Slovenije.
'^rani kandidat bo imenovan za 4 leta.
'Sne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahte-
vnih razpisnih pogojev pošljite v 15-ih dneh po objavi v zaprti
*'ojnici, na naslov:
J^ičina Laško, Mestna ulica 2, 3270 LAŠKO,
^Pripisom: >>Ne odpiraj! RAZPIS - direktor JPKL«.
^ndidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
Št. 39 - 26. september 2002
8
REPORTAŽA
Le dva koraka do abrahama
Radio Celje je proslavil svoj 48. rojstni dan in (si) vnovič dokazal, da je v tem prostoru nepogrešljiv
Radio Celje se je »rodil« 20. sep-
tembra 1954, ko je zaradi (namer-
ne) pozabljivosti tehnikov ljub-
ljanskega radia, ki so prenašali
govor maršala Josipa Broza Tita
na velikem shodu ljudskih in de-
lavskih množic na Ostrožnem,
pridobil mešalno mizo in skro-
men oddajnik.
»Pozabljivost« je takratni mestni
odbor znal dobro izkoristiti in vnov-
čiti. Risto Gajšek je zbral skromno
ekipo sodelavcev in v improvizira-
nem studiu na Gregorčičevi 5 je spr-
va poskusno, potem pa čisto zares,
stekel program druge najstarejše lo-
kalne radijske postaje v Sloveniji -
Radia Celje. Ta je zatem viharil skozi
viharje, se vse bolj utrjeval v zave-
sti ljudi ti pa so mu lokalno prijaz-
nost, ki mu je nikoli ni manjkalo,
pričeli vračati. Vse bolj so poslu-
šali »svoj« radio.
Vse ostalo je (že) zgodovina, pol-
na borb za poslušalce in boja za
večjo in bolj kakovostno slišnost.
Ostajajo pa mejniki, ki jih je po-
stavljal Radio Celje: nenehno šir-
jenje sporeda, približevanje poslu-
šalcem, uvajanje kontaktnih od-
daj, neprecenljiva vloga pri dveh
poplavah, ko je s svojim pravoča-
snim obveščanjem reševal premo-
ženje, vloga pri obveščanju v osa-
mosvojitveni vojni, pa boj za pre-
živetje in v zadnjih letih - boj za
poslušalce.
Iz prvih let ostajajo številne anek-
dote in predvsem skupna pot, po-
srečena simbioza z regionalnim ted-
nikom, ki ga pravkar držite v ro-
kah in ki traja že natanko 40 let. Še
en jubilej naših radijskih kolegov.
Dež odplaknil
veselico
Radijci so si minulo soboto pred-
stavljali drugače. Celjanom so pri-
pravljali veliko zabavo v središču
mesta, nanjo povabili priljubljenega
Sebastiana, obiskovalce pa na slav-
nostno torto. In ker bi na tej ulični
zabavi morali podeliti tudi nagra-
de v igri Zmagoviti pari Pivovarne
Laško, je bila slaba volja ob sobot-
nem deževju, ki je »odplaknilo« na-
črtovano ulično rajanje, še toliko
večja. Toda, radijci so mojstri im-
provizacije in so namesto zabave s
Sebastianom pripravili pravi dan
odprtih vrat radia. Odprli so svoje
studie in povabili ljudi, naj tokrat
pridejo iz svojih domov, kamor red-
no prihaja Radio Celje, v radijski
dom. Prišlo jih je presenetljivo ve-
liko - starih, mladih, nagrajencev,
ki jim je nagrade izročila miss Slo-
venije Nataša Krajnc, starih radij-
cev, novinarjev in zvedavih ljudi,
ki so si, zvečine prvič, ogledali pro-
store radia in videli, kako nastaja
vsakodnevni spored.
Prišel je tudi Zvone Štorman in
osebno razrezal velikansko torto.
Ker je iz nje dobil več kot 150 košč-
kov, sklepamo, da si je na soboto
Radio Celje ogledalo in mu vošči-
lo ob visokem jubileju, krepko čez
sto ljudi.
In je bila zabava, kljub dežju ip
kljub temu, da Sebastiana ni bi|j
(pa bo in to kmalu). In bil je, kotj^
običajno, pester in živahen radij,
ski spored. »Prihodnje leto bo ^
bolje, gromozansko zabavo pa prj.
pravljamo čez dve leti, ko bo naj
radio srečal abrahama,« so v en gia^
zatrjevali radijci.
BRSI
Foto: GREGOR KATič
Program je trajal v začetku
pol ure, nato se je razširil v eno
uro ob delavnikih, pa še v do
datno uro ob nedeljah. Leta 197j
se je začel Radio Celje oglašati
tudi dopoldne, razlog pa je bii
razmah sejemske dejavnosti v
mestu ob Savinji. Radio Celje
je začel svoje delo kot samostoj
na ustanova, bil v letih 1956 do
1962 v sestavi Radia Ljubljana,
ko se je priključil grafičnemu
podjetju Celjski tisk in Celjske
mu tedniku, predhodniku da
našnjega Novega tednika. Le
to 1990 je bilo za Radio Celje
večkratno usodno - pričela se
je žametna revolucija sloven
skega tipa in rojevale so se
skromne kali parlamentarne de
mokracije, radio pa je oktobra
skoraj dotolkel požar v studi
jih in radijski fonoteki. Kljub
temu pa je radijski kolektiv
zmogel iz sebe iztisniti najbolj
še in se ob katastrofalnih po
plavah v začetku novembra is
tega leta potrditi s požrtvoval
nostjo pri reševanju ljudi in nji
hovih dobrin.	(SB)
Slavnostni rez torte za radio in njegove prijatelje sta opravila urednica Radia Celje Nataša Leskošek in direktor hiše
NT&RC Srečko Šrot
V sobotno praznično jutro sta poslušalce popeljala voditelja Simona Brglez in Miha Alujevič.
Štormanova torta za radijski rojstni dan je merila meter krat 80 centimetrov, iz nje pa so narezali okoli
slastnih koščkov.
Zmagoviti pari
Radijski jubilej so obelelžili tudi z zaključkom igre Zma-
goviti pari Pivovarne Laško in podelitvijo nagrad.
Od devetih nagrajencev le dva nista prišla po nagrado, sta se
pa opravičila. In kdo so nagrajenci, ki jim je prislužena darila
izročila miss Slovenije Nataša Krajnc? Majice Radia Celje in
lepe lončke so dobili Nives Sešelj in Barbara Lancner iz Laške-
ga, Jolanda Koela iz Celja, David Goršek z Dobrne in Mojca
Garbas iz Trbovelj. Kipec Celjanke je dobila Majda Fabjan iz
Zreč, 20 kilogramov Tropic kave pa je dobila Mojca Razgoršek
z Zavrha nad Dobrno. Kar sedem dni bivanja za dve osebi v
novem motelu Hochkraut v Tremerjah, kjer slovijo po dobri
hrani in masažnih kadeh, je dobil Mirko Žnidar iz Gajev, Siniša
Debeničar pa bo porabil kar nekaj časa, da bo popil 120 stekle-
nic piva Netopir Pivovarne Laško.
Nagrajenci igre Zmagoviti pari Pivovarne Laško v družbi miss Slovenije Nataše Krajnc (levo) in radijcev Saša Mateliča, Sim""'
Brglez in Petre Vovk (v sredini).
Št. 39 - 26. september 2002
9	AKTUALNO

Nasilje in straii na
šoisicem avtobusu
Starši ogroženih otrok z območja Skalne kleti se sprašujejo, kdo bi moral kaj storiti, pa ni, da bi bili otroci
varni pred nasilnima vrstnikoma
Prejšnji teden sta se na
jolskem avtobusu, na re-
laciji Skalna klet - Osnov-
na šola Frana Kranjca Po-
lule, zgodila dva inciden-
ta, ko je učenec omenjene
§ole fizično napadel dva
vrstnika, v sredo dekle in
v petek fanta. Staršem je
prekipelo, saj se nasilje nad
njihovimi otroki menda
dnevno dogaja in to že dlje
tasa, tako na avtobusu kot
v šoli. Gre za dva brata, ki
jima noben dosedanji
vzgojni ukrep ni pomagal,
da bi z grožnjami in napa-
di prenehala. Če se bo na-
silje nadaljevalo, bodo boj-
kotirali pouk, so zagrozili
starši,
»Da se lahko kaj takega do-
gaja iz dneva v dan, ne mo-
rem razumeti ne kot starš in
ne kot državljan,« je ogorčen
Karel Turk, oče osmošolke,
ki jo je eden od bratov v av-
tobusu napadel v sredo zju-
traj. Dogodek je prijavil na
policiji in opozoril na nasi-
lje, ki se dogaja in ki se bo
najverjetneje nadaljevalo. V
petek se je, na istem avtobu-
su, zgodil ponovni napad, še
hujši, ko se je nasilnik lotil
vrstnika z verigo in ga poš-
kodoval. »Če se bo to nasilje
na avtobusu in v šoli nada-
ljevalo, svojih otrok v sredo,
25. septembra, ne bomo pu-
stili k pouku. Je to normal-
no, da je naše otroke vsak dan
strah, kdaj se bo kje pojavil
eden od nasilnih bratov in jim
kaj naredil? Je normalno, da
tudi starši živimo v neneh-
nem strahu za svoje otroke?
Polulsko šolo sicer ocenju-
jem kot zelo dobro, kvalitetno
in prijazno, a je vodstvo, iz-
gleda, nemočno, ko gre za
nevzdržna dogajanja z ele-
menti nasilja. Sprašujem se,
zakaj je naša policija tako
anemična. Policisti pridejo
na šolo, ko se kaj zgodi, o
dogodku napišejo zapisnik in
to je vse, nasilje pa se nemo-
teno nadaljuje. Trenutno je
na avtobusu nasilen mlajši
brat, ki je verjetno pod vpli-
vom starejšega,« nam je pri-
povedoval Karel Turk in pou-
daril, da je prizadetim star-
šem zdaj tega nasilja in neu-
krepanja dovolj. Med drugim
je še povedal, da se nasilni-
ka ne lotevata le šolskih otrok,
ampak tudi učiteljev. Tako je
eden od bratov fizično napa-
del tudi ravnateljico in uči-
telja telesne vzgoje.
Starši so
predolgo
molčali
»Res se na naši šoli že dlje
časa dogaja nasilje dveh učen-
cev-bratov nad ostalimi učen-
ci. Naši vzgojni ukrepi niso
zalegli, izvedli smo vse po-
trebne postopke, ki jih po
predpisih smemo, obveščali
policijo, pristojni center za
socialno delo, a se je nasilje
nadaljevalo. Poudarjam, da
preko zakonitih poti mi ne
moremo in ne smemo, ukre-
pamo v skladu s pristojnost-
mi, ki pa so zelo ozke. Tudi
ne smemo ukrepati, ko se kaj
zgodi zunaj šolskega prosto-
ra, v tem primeru na avtobu-
su, kjer bi za red moral skr-
beti prevoznik. Izletnik. Že
pred štirimi leti smo preko
javnih del zaposlili delavko,
ki bdi nad varnostjo učencev,
jih vsak dan spremlja do av-
tobusne postaje, a je neneh-
no deležna sramotilnih de-
janj, groženj, učenci ne upo-
števajo njenih navodil. Tak-
šna so dejstva. Policisti so vsa-
kič prišli na šolo, ko smo jih
poklicali, sodelovanje s po-
licijo ocenjujem kot odlič-
no. Kaj pa lahko naredijo dru-
gega, kot da dogodek eviden-
tirajo, temu sledijo zasliša-
nja učencev, ki morajo biti v
prisotnosti staršev, lahko pa
otrok sam napiše izjavo,« je
povedala Ivanka Marič, rav-
nateljica v Osnovni šoli Fra-
na Kranjca na Polulah.
V ponedeljek so se na šoli
oglasili prizadeti starši in rav-
nateljico vprašali, kako lah-
ko pomagajo, da bi se to na-
silje končalo. »Obrazložila
sem jim vse postopke in mož-
nosti ter naše pristojnosti, a
kaj drugega nismo dosegli,
kot to, da smo spoznali, da
imamo vsi precej zvezane ro-
ke, določene stvari pa lahko
premaknemo le, če se pove-
žemo, če nenehno sodeluje-
mo. Do zdaj takšnega sode-
lovanja ni bilo. Starši so se
oglasili šele potem, ko je na-
silje dobilo hujše razsežno-
sti. Takšen je bil na primer
petkov napad z verigo na av-
tobusu,« je nadaljevala rav-
nateljica.
Sicer pa so na šoli že lani
predlagali prešolanje obeh
bratov, ki po vseh opravlje-
nih postopkih ni bilo izve-
dljivo, ker so se ju povsod
otepali. Na odločbo, po ka-
teri bi morala fanta v prevz-
gojni dom, se je njun oče pri-
tožil. Sledila sta nov posto-
pek in odločba ministrstva za
delo, družino in socialne za-
deve, spisana te dni, ki je do-
končna.
Kratek domet
policije
Vsakič, ko se je na šoli zgo-
dilo kaj nasilnega, so polici-
sti prišli, zapisali in odšli.
Njihovi in ostali zapisniki so
potem romali na center za so-
cialno delo, sledili so po za-
konu izpeljani postopki, ki
pa imajo vsi po vrsti to usod-
no napako, da so dolgotraj-
ni, s tem pa se njihova učin-
kovitost zmanjšuje. »Tudi pri-
stojnosti policije so omeje-
ne, ne moremo ukrepati, če
se nek dogodek zgolj pred-
videva, da se bo zgodil. Ko
nas je oče napadenega dekleta
o nasilju na avtobusu obve-
stil in opozoril, da se zna to
ponoviti, nismo imeli naslova
za ukrepanje. Ko pa se je v
petek napad ponovil, smo v
ponedeljek lahko ukrepali le
tako, da smo vodji policij-
skega okoliša naročili, naj av-
tobus spremlja, kar je tudi
storil. Vendar pa ne moremo
zagotoviti, da se bodo naši
policisti pojavljali v vsakem
času in povsod, kjer se doga-
ja nasilje in kjer se predvi-
deva, da se bo zgodilo. Ima-
mo preveč drugega dela, zo-
per storilca smemo ukrepati
šele takrat, ko se nekaj zgo-
di. Zlasti na vlakih in dru-
god se nasilje dogaja vsak
dan, zato je nemogoče, da bi
bil v vsakem avtobusu in na
vsakem vlaku policist, ki bi
deloval preventivno. Sicer pa
smo v konkretnem primeru
vedeli, da tečejo postopki za
oddajo fantov v prevzgojni
dom, na center za socialno
delo smo poslali dopis, v ka-
terem smo se zavzeli za pos-
pešitev zadeve, sploh pa je
eden od bratov še otrok, za-
to so pristojnosti policije mi-
nimalne. Otroka ne moremo
kazensko ovaditi. Razumem
starše, a takšno je stanje, mi-
mo pristojnosti, ki jih dolo-
ča zakon, tudi mi ne smemo,«
nam je pojasnil Marko La-
movšek, komandir Policij-
ske postaje Celje.
Skladno z odločbo mini-
strstva bosta morala fanta v
prevzgojni dom, če ne zle-
pa, pač drugače, tudi s pri-
silnimi sredstvi. In na šoli
si bodo oddahnili, oddahnili
si bodo starši, otroci. Dokler
se ne bo pojavil nov nasil-
nik ali skupina njih; letos,
prihodnje leto... Na vsaki šo-
li se v vsaki generaciji poja-
vijo učenci, ki so moteči, na-
padalni, neobvladljivi. V
družbi, kjer imajo posamez-
ni subjekti (varovanja, nad-
zora, pregona, sodstva) z za-
koni zvezane roke, je to mo-
goče. To je mogoče v druž-
bi, kjer se postopki za dose-
go ciljev vlečejo kot jara ka-
ča. V družbi z demokratič-
nimi varovalkami, ki jih je,
glede na stanje, preveč. Na-
silje pa se razrašča, krimi-
nal dobiva vse širše razsež-
nosti in naši otroci živijo v
svetu, ki je vse manj prija-
zen. Menda bi bilo treba
spremeniti zakone, slišiš od
preprostega ljudstva.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Nasilja med šolarji je vse več, zlasti na avtobusih, vlakih, v okolici šol... Kdo bo zaščitil žrtve?
Karel Turk: »Tega, kar se dogaja, ne razumem ne kot državljan in ne
kot starš. Kdo bo zaščitil naše otroke, če se vsi sklicujejo na nemoč?«
Št. 39 - 26. september 2002
10
eOSPODARSTVO
O cetis
Dobiček bo
imel tretji
v zadevi Triglav bi bilo treba najti kompromisno rešitev,
menijo nekateri direktorji na Celjskem
Agencija za zavarovalni
nadzor je prejšnji teden Za-
varovalnici Triglav posla-
la dve odločbi - da se proti
zavarovalnici začne posto-
pek za odvzem licence za
opravljanje poslov, hkrati
pa tudi postopek za odvzem
licence za člana uprave dve-
ma ključnima človekoma
Triglava: Nadi Klemenčič in
Jožetu Obersnelu.
Uprava Triglava je takoj po
vročitvi odločb izjavila, da
je ukrep nesorazmerno hud
v primerjavi z očitanimi kr-
šitvami. Ob tem pa je še pou-
darila, da je poslovanje za-
varovalnice nemoteno in da
postopki ali odločitve nad-
zornika ne bodo vplivali ne
na poslovanje ne na varnost
zavarovalnice. Triglav bo kot
največja in najuspešnejša slo-
venska zavarovalnica tudi v
prihodnje izplačeval vse ško-
de, zavarovanci pa postopkov
nadzora nikakor ne bodo ob-
čutih.
Predvidoma še ta teden bo
o najnovejših sankcijah agen-
cije za zavarovalni nadzor
razpravljal nadzorni svet Za-
varovalnice Triglav, v prihod-
njih dneh pa naj bi bilo tiidi
znano, kako se je v zvezi z
vprašanjem ustavnosti do-
ločb zakona o zavarovalniš-
tvu, ki so agenciji omogoči-
le, da zahteva razrešitev čla-
nov uprave zavarovalnice, od-
ločilo ustavno sodišče.
PokUcali smo predsedni-
ke ali člane uprav nekaterih
večjih podjetij v celjski regi-
ji in zbrali nekaj odzivov na
sankcije agencije za zavaro-
valni nadzor proti neposlu-
šni Zavarovalnici Triglav.
Direktor Cetisa Drago Po-
lak dogajanje, povezano z za-
varovalnico, komentira tako-
le: »Konflikt interesov v za-
devi Triglav je prerasel mejo
racionalnosti in v tej fazi je
poleg poslovnega interesa vse-
kakor prisoten tudi politič-
ni vidik. Sedanja situacija je
posledica obojestranskih ne-
kompromisnih stališč. Me-
nim, da predsednica uprave
Nada Klemenčič ne bo od-
stopila. Potrebno bi bilo is-
kati kompromisno rešitev,
kajti tudi v tem primeru go-
tovo velja rek >Kjer se prepi-
rata dva...< še posebej, če se
prepirata predolgo.«
Boško Šrot, pomočnik di-
rektorja Pivovarne Laško:
»Triglav je izredno uspešna
družba in predvsem trdna ter
varna zavarovalnica, kar je v
veliki meri zasluga Nade Kle-
menčič in njenega strokov-
nega ter prizadevnega dela.
Glede zadeve >Triglav< bi lah-
ko rekli, da je vanjo vplete-
na tudi politika in da so glav-
nim akterjem stvari nekoli-
ko ušle iz rok. Kljub temu
menimo, da je smiselno, da
vse vpletene strani čimprej
najdejo sprejemljivo rešitev,
saj obstoječe stanje ne ustre-
za nikomur.«
Ivan Ferme, predsednik
uprave Etola: »Dogodkov ne
želim komentirati niti se opre-
deliti, kdo ima prav. Naše
podjetje ima pri Zavaroval-
nici Triglav zavarovano vse
premoženje, ker je njihova
ponudba najbolj konkurenč-
na, njihov odnos do nas pa
najbolj korekten. Kaj imajo
v Ljubljani, me ne zanima,
zato ne bom nikogar graja]
ali hvalil. Dejstvo pa je, da
lahko polemike, ki trajajo že
predolgo, omajajo zaupanje
komitentov in s tem ogrozi-
jo poslovanje zavarovalnice.
Če je kdo lopov, naj ga kaz-
nujejo, če ni, pa naj ga pusti-
jo pri miru.«
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Drago Polak
Boško Šrot
Ivan Ferme
Pod izvoznim režimom tudi - trava
Veterinarska inšpekcija zaprla dneve odprtih vrat Mlekarne Celeia - V Arji vasi ogorčeni
Veterinarska inšpekcija
območne enote Celje je v pe-
tek, 13. septembra, mlekar-
ni Celeia prepovedala, da bi
na tovarniškem dvorišču
dva dni gostila svoje zveste
potrošnike. Direktor Marjan
Jakob je ogorčen in zahte-
va odgovornost za škodo, ki
so jo zaradi tega utrpeU, vod-
ja celjskega urada veterinar-
ske uprave Andreja Bizjak
pa pravi, da so ravnaU v skla-
du s predpisi.
Mlekarna je dneve odpr-
tih vrat prvič pripravila že
lani in bilo je vse v najlep-
^m redu. Zaradi množične-
ga obiska in številnih poh-
val se je letos s še večjim ža-
rom lotila priprav, potem pa
pet minut pred dvanajsto,
oziroma deset minut pred
deseto dopoldne, ko naj bi
vrata podjetja na široko od-
prla ljudem, doživela hladen
tuš. Veterinarska inšpekcija
je prireditev prepovedala,
vodstvu mlekarne pa zagro-
zila, da ji bo vzela izvozni
žig, če njihove prepovedi ne
bo spoštovalo.
»Mislil sem, da me bo kap,«
pravi Marjan Jakob, ki se
še vedno, čeprav je od dogod-
ka minilo že nekaj dni, ne
more pomiriti. »Za priredi-
tev smo pravi čas pridobili
vse potrebne dokumente in
soglasja Upravne enote Ža-
lec, o njej smo obvestili tudi
veterinarsko upravo. Če bi nas
inšpektorice obiskale v četr-
tek, bi prireditev, v katero
smo vložili veliko časa in de-
narja, še kako rešili. Tudi v
petek smo na hitro poskuša-
li najti kakšno sprejemljivo
rešitev. Predlagali smo, da bi
za obiskovalce naredili zasil-
ni vhod na drugem delu dvo-
rišča, vendar so bili inšpek-
torji neomajni. Kot da pod
izvozni režim spada tudi trava
okoli ograje.«
Direktor mlekarne je pre-
pričan, da je veterinarska
inšpekcija kršila uradni po-
stopek oziroma, da pristoj-
nosti za prepoved prireditve
sploh nima. »Razumel bi rav-
nanje inšpektorjev, če bi v
času prireditve ljudi vodili
tudi v proizvodnjo, vendar
takšnih namenov sploh ni-
smo imeli. Celotno dogaja-
nje smo načrtovali izključ-
no le na tovarniškem dvo-
rišču, kjer bi ljudem pred-
stavili vse naše novosti in jih
ob pomoči nekaterih poslov-
nih partnerjev pogostih. Za
ravnanje veterinarske upra-
ve ne morem reči drugega,
kot da je nesramno in neod-
govorno. Razumen človek
česa takšnega ne bi naredil.
Kaj mislite, da pri tovarniš-
kem vhodu dezinficiramo
vsakega človeka, ki pride k
nam na poslovne ali kakšne
druge pogovore! Mlečne in-
dustrije ne bo uničila Evro-
pa, uničih jo bodo birokra-
ti, ki sploh ne vedo, kako tež-
ko je služiti denar. Znajo pa
ga, seveda, pobirati.«
Vodja območnega urada
veterinarske uprave v Celju
Andreja Bizjak vse očitke
mlekarne zavrača. Pravi, da
bi v Arji vasi prireditev lah-
ko organizirali le zunaj ob-
močja obrata, pa še to le ob
predhodnem soglasju Vete-
rinarske uprave RS. Pravil-
nik o veterinarsko sanitarnih
pogojih za proizvodnjo ži-
vil živalskega izvora ter od-
dajo v promet za javno po-
trošnjo namreč določa, da v
območje živilskega obrata
sodijo vse zgradbe z zemljiš-
či, ceste in dvorišče z zele-
nicami, vhod in izhod iz
obrata pa morata biti pod
nadzorom. V mlekarni imajo
veterinarski sanitarni red in
druge predpise, ki so jih mo-
rali sprejeti, da bi zadostili
kriterijem za priznanje sta-
tusa izvoznega obrata, in
očitno je, pravi Bizjakova.
da se pri pripravi prireditve
teh predpisov in zakonoda-
je niso držali.
JANJA INTIHAR
NA KRATKO
Nova konjiška plastika
v Slovenskih Konjicah je bil prvi sestanek projektne sku-
pine, ki sodeluje pri novem Eureka projektu Ecoplast. Koor-
dinator skupine, ki jo sestavljajo ugledna podjetja iz Slove-
nije, Nemčije in Madžarske, je konjiško podjetje Isokon.
Cilj projekta, ki bo trajal 3 leta in je vreden milijon 640
tisoč evrov, je razvoj okolju prijaznih termoplastov, ki bo-
do zmes polimerov in naravnih vlaken. Dosedanje tržne
raziskave so pokazale, da bi se novi materiali na evropskem
trgu zelo dobro prodajali. Njihovi potencialni kupci so pred-
vsem pohištvena, gradbena in avtomobilska industrija.
Edeibaiier zapušča Laško
Iz Pivovarne Laško so sporočili, da jih zapušča dosedanji
svetovalec direktorja Maks Edelbaher. Odslej se bo v last-
nem podjetju ukvarjal s storitvami na področju prevzemov
in nakupov v Sloveniji ter na trgih bivše Jugoslavije. Maks
Edelbaher, ki je bil pred prihodom v Laško med drugim
tudi izvršni direktor skupine Aktiva za poslovanje z Bosno
in Hercegovino, je v pivovarni delal nekaj manj kot dve leti,
skrbel pa je za področje kapitalskih povezav. V Pivovarni
Laško kaj več od tega, da so se z Edelbaherjem razšli spora-
zumno, niso želeli komentirati.
Obveznice na borzi
Na ljubljanski borzi bodo predvidoma še ta mesec pri-
čeli trgovati s šesto emisijo obveznic Banke Celje. Obvez-
nice so bile že v začetku julija vpisane v centralni register
vrednostnih papirjev, emisija pa je bila razdeljena na šest-
letne in triletne obveznice. Skupna nominalna vrednost
serije A je 10 milijonov evrov, serija B pa je izdana v višini
ene milijarde tolarjev. Kot so povedali v banki, so prvo
prodajo obveznic izvedli v zaprtem krogu. Do sredine ma-
ja je serijo A vpisalo in vplačalo 28 investitorjev, serijo B
pa 5 investitorjev.
Jelen v navzkrižnem
ognju pravnikov
Po zadnjem tolmačenju je direktorica Branka Vrečko
Klančnik
Pravnim sporom in za-
pletom v konjiški družbi Je-
len še ni videti konca. Po
izdani začasni odredbi celj-
skega okrožnega sodišča v
zvezi z izredno skupščino
Jelena se je Franc Tomažič
predstavljal kot edini legi-
timni direktor družbe. Ma-
li delničarji so pridobili dru-
gačno pravno mnenje, po
katerem je legitimna direk-
torica Branka Vrečko
Klančnik.
Pravno tolmačenje ljub-
ljanske odvetniške pisarne,
ki ga je potrdil tudi predsed-
nik okrožnega sodišča v Ce-
lju Andrej Pavlina, namreč
pravi, da »začasna odredba
določa, da se zadrži realiza-
cija sklepa izredne skupšči-
ne, s katero je ta Francu To-
mažiču izrekla nezaupnico.
Začasna odredba pa ne po-
sega nazaj, ampak začne de-
lovati v trenutku, ko je izda-
na oziroma jo stranke prej-
mejo. To pomeni, da že rea-
lizirani sklepi menjave upra-
ve z začasno odredbo niso pre-
klicani in upravo Jelena le-
gitimno vodi Branka Vrečko
Klančnik«.
Branka Vrečko Klančnik
upravo tudi dejansko vodi.
Franc Tomažič ne prihaja več
v podjetje, je pa z začasno
odredbo sodišča (z razlago,
da je po njej on legitimni di-
rektor) seznanil pošto, ban-
ko... »S pošto smo uredili, z
banko pa imamo zaenkrat še
težave, saj nam ne odobri te-
kočega poslovanja. Zaradi
naših obveznosti do dobavi-
teljev upam, da bomo to v
dnevu, dveh razrešili,« nam
je v torek povedala začasna
direktorica.
Ostale zaposlene pa najbolj
skrbi skromen promet in ne-
varnost, da bi ostali brez
plač. »Ko je bil direktor še
Tomažič, nam je zmanjšal
plače, tako da natakar zaslu-
ži okrog 60 tisoč tolarjev ne-
to. V hotelu Dravinja smo ob
3 kuharjih, 3 čistilkah in
dveh v recepciji ostali samo
še 4 natakarji, drugi so si poi-
skali delo drugje. Vseh zaple-
tov z menjavami direktorjev
delavci ne občutimo - dela-
mo svoje delo in upamo, da
ga bo dovolj. Da bomo z njim
lahko zaslužili svoje plače.
Direktorica nam je obljubi-
la, da bo plače popravila ta-
koj, ko bo lahko. Naj vsaj bo-
do, pa bo že. Ne, Tomažič^'
ve vrnitve pa si delavci ne
limo. Preveč groženj po od-
puščanju in še čem je bilo-"
povzema mnenje večine Bo-
jana Napotnik, ki v hotela
dela želi leL Doživela je nj^
gov vzpon in padec, sedaj P^'
tako kot vsi ostali zaposlen''
vodstvo in delničarji želi, ^^
bi se razmere umirile in
bi vsi našli skupen jezik v do-
bro Jelena.	<
MILENA B. POKLIC
Bojana Napotnik: »Bojimo se,
drug mesec mogoče ne bo denarja
za plače...«
Št. 39 - 26. september 2002
0Ulj panttfTinaJMJšimvkmm
GOSPODARSTVO
11
Še štiri
gazeije icrače
Najboljše hitro rastoče podjetje v Savinjsko-zasavski regiji je spet Engrotuš -
V naslednjih treh letih do 20-odstotnega tržnega deleža
Ko so v celjskem Engro-
m§u kot najboljše hitro ra-
jtoče podjetje v državi do-
^ lani priznanje »Zlata ga-
zela 2001«, so uspeh želeli
jeliti tudi s svojimi kupci.
Odločili so se za akcijo
ugodnih, »gazeljno nizkih
cen«, in ko so na enem od
reklamnih lističev zraven
iotografije svinjske krače
zapisali, da gre za gazeljo
ceno, so podjetje zasuli te-
lefonski klici. Ljudje so
spraševali, ali res prodaja-
jo gazeije krače, in če jih,
tako okusno je sploh me-
so teh živali...
Letos takšnih nesporazu-
mov ne bo. Čeprav so bili spet
ibrani za najboljše hitro ra-
stoče podjetje v Savinjsko-za-
savski regiji in se bodo na
sklepni prireditvi Slovenska
^ela 2002, ki bo 2. oktobra
vLjubljani, spet potegovali za
Mziv zlata gazela, V Engro-
lušu podobne akcije ne bodo
organizirali. Imajo že drugač-
nih dovolj, pravi direktor
Aleksander Svetelšek.
Ponovni izbor Engrotuša za
prvo gazelo regije pravzaprav
ni nobeno presenečenje. Če-
prav je bila letos konkuren-
ca na vrhu, kjer sta mu druž-
bo delala Kapis iz Petrovč in
Arka iz Žalca, dokaj močna.
In kakšne so številke, zaradi
katerih si je Engrotuš, ki se
trenutno med trgovci pri nas
po prodaji uvršča na četrto
mesto, zopet prislužil naziv
najbolj dinamičnega podjet-
ja? V zadnjih štirih letih je
podjetje povečalo prodajo za
šestkrat, zaposlilo 648 delav-
cev in imelo 32,5-odstotni ka-
pitalski donos. Za letos celj-
ski trgovec, ki je lani imel za
40 milijard tolarjev proda-
je, napoveduje 38-odstotno
rast, v naslednjih treh letih
pa bi radi, pravi Svetelšek,
povečali tržni delež z 11 na
najmanj 20 odstotkov in se
med slovenskimi trgovci
povzpeli še za kakšno stop-
nico više.
O takšnem vzponu se leta
1989, ko je začel v Sloven-
skih Konjicah s prodajalno,
veliko dobrih 250 kvadrat-
nih metrov, lastniku Mirku
Tušu najbrž ni niti sanjalo.
Za drugo trgovino, ki jo je
odprl v Celju, je potreboval
skoraj tri leta, naslednji ko-
raki pa so bili vse bolj hitri.
Že leta 1993 je kupil objekte
stare celjske mlekarne in v
njih uredil prodajo na debe-
lo. Čez eno leto je odprl štiri
manjše prodajalne in mate-
matika z minimalnimi stroš-
ki in maksimalno prodajo se
je obnesla in prinesla denar.
Leta 1996 je Engrotuš kupil
večinski delež celjskega tek-
stilnega trgovca Metro in
kompleks propadlega Bla-
govnega centra Merx Celje.
Tistega leta je s samo 48 za-
poslenimi ustvaril 4,5 mili-
jarde tolarjev prodaje. Drz-
ni naskok na vrh se je začel.
Danes ima podjetje Mirka Tu-
ša, ki je tudi sicer veUk lju-
bitelj adrenalinskih športov,
po Sloveniji 31 prodajnih
enot, v katerih je zaposlenih
888 ljudi. Letos je Engrotuš
prvič prestopil tudi mejo in
na Reki zgradil 10 milijonov
evrov vredno trgovsko središ-
če. Reški supermarket je te-
stni projekt. Če bo uspešen,
bodo tam še gradili. O pro-
doru na južne trge pa Svetel-
šek pravi: »Preostale trge biv-
še Jugoslavije za zdaj samo
budno spremljamo, na vstop
vanje pa še nismo pripravlje-
ni.«
Leto 2002 bo naložbeno naj-
bolj intenzivno v dosedanji
zgodovini Engrotuša, saj so
oziroma še bodo v širitev pro-
dajne mreže, v posodobitev
skladiščnih zmogljivosti in v
gradnjo prvega multikina, vlo-
žili preko 11 milijard tolar-
jev. Sredi leta so kupili tudi
33.000 kvadratnih metrov ve-
lik kompleks nekdanje Libe-
le, za katerega so odšteli 901
milijon tolarjev. Aleksander
Svetelšek ocenjuje, da se bo
čez leto ali dve njihova rast,
tako kot najverjetneje pri ve-
čini trgovcev, nekoliko umi-
rila. Tudi gradili bodo manj.
Se bo takrat začel drugačen
razvoj podjetja? Za razliko od
drugih slovenskih trgovcev En-
grotuš doslej ni rasel na ra-
čun prevzemov, kar pa ne po-
meni, pravi Svetelšek, da to
ne bo nekoč tudi njihova stra-
tegija.
JANJA INTIHAR
Foto: TRIARTES
začetku razglasitve zmagovalne gazele savinjsko-zasavske regije so v prvi vrsti Kristalne dvorane v
"ogaški Slatini bili še štirje (z leve): Iztok Piki, lastnik podjetja Kapis, ki je lani v Bosni in Hercegovini kupil
'iivamo kablov, zakonca Alenka in Dario Šaver, ki s podjetjem Arka širita mrežo diskontov Hardi, in Aleksan-
der Svetelšek, ki že dobro leto na čelu Engrotuša in v javnosti uspešno zastopa Mirka Tuša...
...na koncu je ostal le Aleksander
Svetelšek, ki si je v zadnjem letu na
steno pisarne obesil že dve gazeli.
Nova oblačila celjskega Klasja
Celjsko Klasje je na Mednarodnem
"Mnem sejmu prvič predstavilo no-
celostno podobo in nov logotip pod-
'^Ua. Kot pravi predsednik uprave
"^tjaž Pavčič, so se za spremembe
^''ločili, ker so številne tržne raziska-
pokazale, da izdelki Klasja niso
"^jbolj prepoznavni med potrošniki.
V Klasju so novo podobo pripravljali
^^ od začetka leta. Na vprašanje, ali so
'^šne spremembe, ki zagotovo niso po-
^^ni, smotrne v času, ko je podjetje za-
l^di težkih finančnih razmer znižalo
"klavcem plače, Matjaž Pavčič odgo-
J^na, da zaradi tega ne bodo imeli kak-
'^ih posebno visokih stroškov. Zame-
njavo embalaže, dokumentov in vsega
ostalega bodo izvedli postopoma ozi-
roma takrat, ko bo starega zmanjkalo.
Prepričan je, da so spremembe nujne,
saj »predstavljajo pomemben korak k
racionalizaciji vlaganj v trg in simbol
aktivnejše komunikacije podjetja z oko-
ljem.«
Klasje je tudi v prvih osmih mesecih
letos poslovalo z izgubo, kolikšna je,
Pavčič ne želi razkriti. Pravi, da je več
kot polovica izgube posledica slabega
poslovanja podjetja v preteklosti. Pod-
jetje je še vedno obremenjeno s tekoči-
mi fiksnimi stroški, ki jih poskušajo
zmanjšati s koncentracijo poslovnih
enot. Ob koncu novembra jih bodo za-
to imeli le še sedem - dve v Celju ter v
Laškem, Rogaški Slatini, Velenju, Slo-
venskih Konjicah in Hrastniku. Nujno
bo treba zmanjšati tudi število zapo-
slenih, pravi Pavčič, vendar se odpuš-
čanja, kot zagotavlja, ne bodo lotili »v
enem kosu.« Spomladi je sicer napo-
vedal, da bodo že do jeseni pripravili
program presežnih delavcev (govorilo
se je o 130 presežkih), zdaj pa pravi,
da so se najprej lotili ocenjevanja de-
lovne uspešnosti vsakega zaposlenega.
Ocene bodo opora pri opredeljevanju
presežkov, celotni projekt pa bo kon-
čan v prihodnjem letu.	JI
FINANCE
Vrednostni papiiji delniških družb
Št. 39 - 26. september 2002
12
CELJE
Kegljači so postavili mini kegljišče in keglji so veselo
padali skoraj ves dan.
Najbolj vroče je bilo pod koši - streetbali je pač car.
Ob uličnih stojnicah so svojo dejavnost predstavljala
številna celjska športna društva.
Parkirišča na Ljubljanski cesti so zasedle risbe in... kolesarji.
Dan, kot ga ne pomnijo - otroci iz vrtca Center, ki je pri vodnem stolpu, so imeli prvič dvorišče čisto zase -
in za svoje izražanje.
Nude so bili tako hrupni, da so v nekaterih »občinskih« institucijah »zaradi nemogočih pogojev za delo«,
petkov delavnik skrajšali do 12. ure.
Zaživele so
ulice
Zapora mestnega središča, ki so jo posta-
vili minuli petek, da bi v okviru programa
ob evropskem tednu mobilnosti lahko izpe-
ljali silno široko in dobro zastavljen pro-
gram življenja na ulicah Celja, je mnoge
šokirala. Jutro ob zapori je bilo podobno
kot v kriminalki. Z vozniki, ki so prekli-
njali svetek in petek, ker z avti niso mogli v
mesto, celo nekaj manjših trkov je bilo in
veliko besed, ki jih ni primemo zapisati, se
je začel celjski dan brez avtomobila.
To je bil zelo primeren trenutek, da smo si
zastavili vprašanje, o katerem pravzaprav ne
razmišljamo. Je avtomobil sredstvo, ki služi
človeku, ali pa smo že tako daleč, da pravza-
prav sami hlapčujemo nekaj sto kilogramom
pločevine, s katero se prevažamo od vrat do
vrat, natančno do točke, ki jo imamo v mislih?
Ki ji posvečamo toliko skrbi, jo negujemo, loš-
čimo, se o njej nenehno pogovarjamo. Pa je
lahko mesto brez avtomobilov prav prijazno.
Ne pomnim, kdaj je bilo mogoče po Gosposki
in Prešernovi hoditi po sredini ceste. Že res,
da je pogosto tudi hoja po pločnikih težavna,
saj so tudi nanje vdrli avtomobili. Toda po ce-
sti sami... Že doživetje tega občutka je bilo za
mnoge meščane vredno truda organizatorjev,
čeprav ostaja odprtih mnogo vprašanj. Med
njimi - se splača vložiti toliko naporov in tru-
da v organizacijo manifestativne prireditve, ki
se zgodi enkrat letno? Ali ta prikaz »drugačne-
ga« mestnega jedra odtehta slabo voljo vseh,
ki morajo v mesto po opravkih, v službo? Ali
odtehta slabo voljo lastnikov trgovinic in lo-
kalov, ki so v petkovih bilancah spet beležili
minuse? Se splača pripraviti manifestacijo, ki,
razen vnaprej dogovorjenih udeležencev, ne
pritegne meščanov, ker ti v mesto pač niso prišli,
ker niso mogli tja z avtom? Ali ima vse skupaj
sploh svoj smisel?
Dejal bi, da. V petek smo namreč doživeli
drugačen dan in že to je veliko vredno. Pri-
hodnje leto ga bomo spet in morda bo odziv
že boljši. In ko bo tak dan postal navada, bo
Dan za igranje na celjskih
ulicah, s katerih so izgnali
avtomobile
morda postal tudi dan, ki ga bomo težko
čakali. In se, vsaj enkrat na leto zamislili,
kako prijetno in razgibano je lahko življe-
nje na ozkih ulicah starega mesta. In morda,
morda bomo sčasoma spoznali, da se da v
mestno jedro tudi peš, z rolerji ali kolesi. In
ga bomo sčasoma razbremenili avtomobil-
skih izpušnih plinov in odvečnega hrupa.
Resen opomin mestnim oblastem so bi-
le številne pripombe, da bi vsaj na dan brez
avtomobila v mestu lahko zavezali občin-
sko mošnjo in v garažni hiši in na mest-
nemu jedru bližnjih parkiriščih omogoči-
li brezplačno parkiranje.
Vsem zameram organizatorjem, da je bil spo-
red sestavljen na hitro, brez temeljitih priprav
in večjih organizacijskih naporov, ki bi omo-
gočili, da bi bili prikazi športnih iger, iger in
kulture na mestnih ulicah še bolj domišljeni,
množični in prepričljivi, lahko pritrdimo. Os-
taja pa dejstvo, da je prvi poskus bil in da je v
veliki meri uspel. Na ulice Celja so se naselila
športna društva in prikazovala svoje dejavno-
sti, igrala se je odbojka, mali nogomet, košar-
ka, badminton, kegljalo se je, plesalo, skaka-
lo ob (glasnih) Nude... Mladi so se na zvezdi
pogovarjali o knjigah, ki so jih prebrali, vrtča-
ni so risali po cestah in rajali. Posebej so uži-
vali vrtčani iz enote Center pri Vodnem stol-
pu, ki so lahko rajali po čudovitem trgu, ki je,
kdo ve zakaj, namenjen parkirišču...
S še več volje in želje in z nekoliko bolj
pravočasnimi in domišljenimi pripravami,
bi lahko Celje z dnevom življenja na ulicah
dobilo vzorno in vzorčno prireditev za meš-
čane, ki se bodo, sčasoma, nanjo gotovo od-
zvali. Tokrat so bolj opazovali dogajanje, že
naslednje leto znajo »svoj peš dan« izkori-
stiti za igranje. In - morda se bo nekoč igralo
celo mesto.
BRANKO STAMEJČIC
Foto: GREGOR KATIČ
37. seja Mestnega sveta Mestne občine Celje
župan Bojan Šrot sklicuje 37. sejo Mestnega
sveta MOC, ki bo v četrtek, 3. oktobra 2002, ob
13. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Trg
celjskih knezov 9, Celje.
Predlog dnevnega reda:
Pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov
mestnega sveta mestne občine Celje od 11.11.1999
do 23.9.2002 in potrditev zapisnilu 36. seje mest-
nega sveta z dne 16.7.2002; pod 4 - imenovanje
nadomestnega člana v Svet Območne izposta-
ve Celje javnega sklada republike Slovenije za
kulturne dejavnosti; pod 5 - predlog Komisije za
mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priz-
nanja in nagrade: Soglasje k imenovanju direk-
torja Mladinski center Celje; pod 6 - informacija
o odločitvi strokovne komisije o podelitvi sejem-
skih priznanj Mestne občine Celje na 35. Med-
narodnem obrtnem sejmu 2002 v Celju; pod 7a
-	volitve predstavnikov Mestne občine Celje v
volilno telo 5. volilne enote za volitve člana dr-
žavnega sveta - predstavnika lokalnih intere-
sov; pod 7b - določitev kandidata za člana dr-
žavnega sveta - predstavnika lokalnih intere-
sov; pod 8 - poročilo o izvrševanju proračuna
mestne občine Celje za prvo polletje 2002; pod
9 - odlok o ustanovitvi Zavoda za socialno vars-
tvene dejavnosti Celje - prva obravnava: pod 10
-	sklep o pristopu k izgradnji športne dvorane
pod Golovcem; pod 11 - informacija o poteku
aktivnosti glede počitniškega doma v Baški, pod
12 - informacija o aktivnostih v zvezi z izgrad-
njo prizidka k Narodnemu domu; pod 13 - infor-
macija o Posebnih strokovnih podlagah za ob-
močji Dolgo polje III in Sončni park; pod 14 -
popravek dela besedila »odloka o zazidal nein
načrtu za stanovanjsko gradnjo Zagrad«; pod l5
-	odlok o ureditvenem načrtu za območje Čol-
narne Muzelj - druga obravnava; pod 16 - ukini-
tev statusa zemljišča v splošni rabi v k.o. Šent-
jungert na Republiko Slovenijo; pod 18a - odgo-
vori na vprašanja, pobude in predloge; pod l8b
-	vprašanja, pobude in predlogi.
Št. 39 - 26. september 2002
CEUE
13
Težavam navkljub
Center za rehabilitacijo invalidov Celje pridobil certifikata ISO 9001/2000
in ISO 14001
Center za rehabilitacijo
^validov v Celju (CRI) je v
^nedeljek pripravil svoj
Praznovanje so okro-
lali s slavnostno podelitvi-
jo kar dveh certifikatov: ISO
jOOl/2000 in ISO 14001, ki
so ju pridobili na podlagi
večletnega dela, razvoja in
težnje slediti času.
Preko 180 delavcev in re-
iiabilitantov v Centru za re-
tiabilitacijo invalidov Celje je
upravičeno ponosnih na svo-
je delo. Kljub vsem oviram,
Id jim jih postavlja na pot ne-
dorečena zakonodaja na tem
področju, so se z vztrajnim
delom potrdili na domačem
in tujem trgu. Njihovo osnov-
jo poslanstvo je razreševanje
problematike invalidov z raz-
ličnimi okvarami in prizade-
lostmi v celotni celjski regi-
ji. Da delo opravljajo kar naj-
bolje, priča tudi podelitev
obeh certifikatov.
Kot je v svojem nagovoru
zbranim, med katerimi so bili
ludi številni predstavniki part-
nerskih držav - Nemčije, Polj-
ske in Madžarske - poudaril
direktor centra Radivoj Kot,
ki ga bo 1. oktobra zamenjal
Čedomir Fabjan, so še zlasti
veseli in ponosni, ker jim je
to uspelo tudi kot invalidske-
mu podjetju, ki mora za vsak
svoj dosežek zaradi specifike
zaposlenih vlagati še dodat-
ne napore. Sicer pa s svojimi
uspehi istočasno dokazujejo
potrebo po obstoju invalid-
skih podjetij v Sloveniji, saj
bi bilo brez njih brez dela 6
tisoč invalidov in 7 tisoč zdra-
vih delavcev. »Vendar pa to ne
more biti edina oblika zapo-
slovanja invalidnih oseb. Po-
grešamo še druge alternativ-
ne oblike in možnosti zapo-
slovanja in vključevanja, kot
so: kvotni sistem, vmesne de-
lavnice in integracijska pod-
jetja, ki v praksi kot pilotski
programi že tečejo,« je pou-
daril in pozval slovensko so-
cialno politiko, da preneha z
odlaganjem sprejema ustrez-
nega zakona.
Na dopoldanski okrogli
mizi o socialnem manage-
mentu je sodelovalo blizu
50 udeležencev. V iskanju
možnosti, kako v Sloveni-
ji usposobiti management
za delo v invalidskih pod-
jetjih, so izmenjali izkuš-
nje z gosti iz Madžarske,
Poljske in Nemčije.
Celjski CRI je certifikat za
kakovost ISO 9001 pridobil
že leta 1999, kasneje pa so
storili še vse potrebno za us-
kladitev z zahtevami iz leta
2000. Ker imajo v centru po-
leg programa rehabilitacije
in ortopedije tudi proizvod-
njo (kovinsko galanterijo,
galvanske storitve in program
lesne enote), so se odločili
tudi za pridobitev okoljske-
ga certifikata ISO 14001. »Za-
vedamo se ranljivosti celjske-
ga okolja, v katerem živimo,
in vsa leta veliko vlagamo tu-
di v zaščito okolja. Okolju
neprijazne surovine smo na-
domestili z drugimi, z loče-
nim zbiranjem in reciklažo
odpadkov smo zmanjšali nji-
hovo količino, poiskali smo
možnosti prihrankov pri po-
rabi vode in začeli meriti vpli-
ve na okolje (hrup, prah, pli-
ni). Certifikat, ki smo ga pre-
jeli, je dokaz naše skrbi za
okolje in ljudi, ki živijo v naši
bližini,« je zadovoljen Radi-
voj Kot.
MILENA B. POKLIČ
Čedomir Fabjan
Predsednik sveta mestne četrti Dolgo polje Jožef Škobeme in predsed-
nica krajevne organizacije društva upokojencev Ivica Guček sta ob
prazniku obiskala najstarejšo krajanko, Marijo Petelinšek, ki bo v krat-
kem praznovala 99. rojstni dan.
Dolgo polje praznuje
Krajani mestne četrti Dolgo polje v Celju praznujejo svoj
krajevni praznik na obletnico ukradenih otrok, ki so jih
septembra 1942 okupatorji na dvorišču današnje 1. osnov-
ne šole nasilno ločili od staršev in deportirali v Nemčijo.
Osrednje praznovanje je bilo minuli petek, ko so najprej
obiskali najstarejšo krajanko, 99-letno Marijo Petelinšek.
Slovesnost s srečanjem krajanov pri Erini trgovini Sedmica
pa je bila namenjena podelitvi 17 priznanj za urejeno oko-
lje in družabnostim. Pozdravili so tudi predstavnike ukra-
denih otrok in predsednika njihovega društva, Janeza Šti-
glica. Osrednja občinska slovesnost ob 60-letnici ukrade-
nih otrok bo 5. oktobra v celjskem Narodnem domu. Kra-
jevni praznik mestne četrti Dolgo polje se je ves teden nada-
ljeval s športnimi in kulturnimi prireditvami.
BS, Foto: TRIARTES
Celjani v Leskovcu
Poslovno - komercialna šola Celje Višja strokovna šo-
la si prizadeva, da bi sodelovanje z drugimi šolami raz-
širila tudi zunaj državnih meja. Navezali so neformalne
stike z Višjo ekonomsko šolo Leskovac v Srbiji. To šolo
so izbrali, ker so trgi nekdanje skupne države, zlasti
srbski trg, postali ponovno zanimivi za slovensko gos-
podarstvo.
Nad idejo o navezavi stikov so bili navdušeni tudi v Le-
skovcu, kjer so predavatelje iz Celja povabili v goste. Šoli si
želita, da bi formalno nastal bilateralni meddržavni pro-
gram o medsebojni izmenjavi profesorjev, študentov, lite-
rature in sodelovanju pri oblikovanju programov, želita pa
si pretehtati tudi možnost štipendiranja. S sodelovanjem bi
se vključevali v globalni proces stabilizacije in razvoja v
širši regiji ter tako prispevali h graditvi sveta tolerance, zau-
panja in razumevanja med narodi, religijami in kulturami.
Pričakujejo pomoč tako s strani ministrstva za šolstvo, zna-
nost in šport, kot tudi gospodarstva.	S.B.
Naloge na razstavi
v Muzeju novejše zgodovine v Celju so včeraj odprli
razstavo letošnjih najbolje ocenjenih raziskovalnih na-
log in s tem slovesno obeležili začetek že 25. razisko-
valnega leta za celjske osnovno in srednješolce.
Na ogled so postavili 28 najbolje ocenjenih del, s kate-
rimi se je Celje predstavilo tudi na republiških razisko-
valnih akcijah. Mladim pa so z razstavo želeli, ob spod-
budi za skrbno pripravo letošnjih nalog, pokazati še, kak-
šne nagrade čakajo najboljše. Mestna občina Celje na-
mreč vsako leto omogoči najboljšim eno ali dvodnevni
izlet v katerega od zanimivih predelov Slovenije. Razsta-
va, ki so jo pripravili in oblikovali Astrid Pešec, Darja
Poglajen in Jana Draksler, prikazuje, kje vse so mladi
spoznavali zanimivosti in si ogledovali bogastvo naše na-
ravne in kulturne dediščine. Vtise udeležencev Državne-
ga naravoslovnega tabora v Savudriji pa je zbral in pri-
pravil vodja tabora, Bojan Kmecl.	BS
Šola za starše
LAS - Lokalna akcijska
skupina Celje za prepreče-
vanje zasvojenosti v sode-
lovanju z vrtci ter aktivo-
ma svetovalnih delavcev os-
novnih in srednjih šol tudi
vtem šolskem letu priprav-
lja Šolo za starše. Ta bo en-
krat do dvakrat mesečno
med 17. in 19.30 uro v Mla-
dinskem centru Celje.
Prvo srečanje bo danes, ko
bo Alenka Mužar skušala od-
govorid, ali je učenje vese-
lje ali nadloga. Predstavila bo
naloge otroka in naloge star-
^v ter poskušala staršem po-
sedati, kako olajšati otroku
prehod iz osnovne v srednjo
§olo.
Teme prihodnjih srečanj
t^odo, kako se otrok v vrtcu
iči, kako samozavestni so
(Celjski najstniki, ali lahko
starši krepijo osebnost svo-
i^a otroka. Govorili bodo o
Najtežjih stiskah mladih, kot
^ stres, depresija in misli na
^rnomor. Decembra bo gle-
•l^liška skupina »Mrš'u im-
Pro« Celje pripravila igro Šo-
'^za starše in predstavila splet
'komičnih situacij v družini.
novem letu bodo govorili
® tem, kako šport vpliva na
Psiho otroka in kako naj otrok
Ijt starši izberejo pravi šport,
^fedstavili bodo tudi motnje
'"'anjenja, pa dejavnike, ki
vplivajo na razvoj odvisno-
S primeri iz prakse bodo
Predstavili zlorabo drog in
^^ršem poskušali povedati,
prepoznati zlorabo
"^^og, prav tako pa bo social-
na delavka Vida Vozlič po-
skušala odgovoriti, zakaj ta-
ko težko poiščemo pomoč,
ko gre za droge. Kako in kje
poiskati pomoč, ko gre za fi-
zično, psihično in spolno nad-
legovanje bo tema aprilske
šole za starše. Sklop preda-
vanj bodo končali z vpraša-
nji, ki se porajajo v komuni-
kacijskem procesu. S.B.
Sprejem za najboljše
Veliko uspehov pri študiju in kasneje v poklicu je celjski župan Bojan Šrot zaželel
27 najboljšim gimnazijcem in 30 maturantkam in maturantom, ki so letos na celjskih
gimnazijah in poklicnih srednjih šolah dosegli vseh 20 točk na poklicni maturi.
Te želje je izrekel na slovesnosti v Narodnem domu, kjer je posebej zaželel, da bi jih
spomini na Celje in srednješolske klopi vabili v domače kraje tudi po študiju kot podjetne
in samozavestne soustvarjalce prihodnosti. Sprejema so se udeležili najboljši maturanti,
vidni predstavniki šolstva in številni župani sosednjih občin. Trije celjski gimnazijski
maturanti iz treh celjskih gimnazij so dosegli vseh možnih 34 točk. Na L gimnaziji je bila
to Neža Lebič, na Gimnaziji Celje-Center Barbara Rupnik in na Splošni in strokovni
gimnaziji Lava Celje Kristina Zelič.	BS, Foto: GREGOR KATIČ
Št. 39 - 26. september 2002
14
POLZELA
Med dobrimi sosedi
župan Občine Polzela Ljubo Žnidar o počasnih, vendar kakovostnih in finančno učinkovitih korakih - 10 let za
dokončno podobo občine
Za razvoj lokalne skupnosti so
najpomembnejši prostorski doku-
menti, saj odpirajo različne mož-
nosti v malem gospodarstvu, in-
dustriji, poselitvi... Izdelavi pro-
storskih dokumentov, ki so že na
usklajevanju v posameznih mi-
nistrstvih, so v minulih treh le-
tih veliko pozornosti namenili tu-
di v Občini Polzela, kjer te dni
slavijo občinski praznik.
»Največja težava pri usklajevanju
se pojavlja, ker nas obkrožajo t. i.
prva kmetijska zemljišča. Posegom
na teh zemljiščih se ne moremo izog-
niti, vendar pričakujem, da se bo-
mo z ministrstvom za kmetijstvo
ustrezno dogovorili, prostorske pla-
ne pa dokončno sprejeli spomladi
prihodnje leto,« načrtuje župan Ob-
čine Polzela Ljubo Žnidar.
Katera področja ste v preteklem
obdobju najbolj temeljito obdelali?
Veliko pozornosti smo namenili
vodooskrbi. Ob začetku mandata
smo sklenili, da bomo v vsako hi-
šo »pripeljali« vodovod oziroma
zdravo pitno vodo. Vesel sem, ker
smo ta cilj realizirali. Sedaj bomo
odprli še zadnjo vejo do gore Olj-
ke in tako zaključili skoraj 8-let-
no, izjemno zahtevno investicijo.
Pomembno je aktiviranje vrtine na
Bregu, ki napaja center Polzele. V
občini ceste niso v neki prioritetni
izvedbi, prednost smo, na primer,
dali tudi kanalizaciji. Povezani smo
z glavnim kolektorjem, delamo se-
kundarni razvod novega kanaliza-
cijskega omrežja. Pred priključkom
je treba dograditi naslednjo fazo či-
stilne naprave v Kasazah, kar je na-
loga vseh šestih občin. Poleg tega
smo precej vložili v šolo, kjer so
že pred leti uvedli 9-letno šolanje,
in v vrtec, kjer so se med prvimi
odločili za kurikularno prenovo.
Nekaj vlaganja v šolski prostor nas
še čaka, ostaja na primer gradnja
Podružnične osnovne šole Andraž,
za kar imamo sklep ministrstva o
sofinanciranju, z 200 milijonov tež-
ko naložbo pa bomo pričeli prihod-
nje leto in jo dokončali v letu 2005.
Občina Polzela je dokaj speci-
fična zaradi oddaljenosti posa-
meznih zaselkov, kar zagotovo
narekuje drugačne pristope?
V doUni imamo gosto strnjeno
naselje, kjer zaradi vse večje pozi-
dave druge obstoječe kapacitete
zaostajajo - mislim na ceste, vodo-
vod, kanahzacijo... Po drugi strani
pa sta dve tretjini zelo raztegnje-
nih hribovitih predelov, kjer so vla-
ganja zaradi daljših in dražjih od-
sekov bistveno večja.
Imate tudi kar nekaj kulturnih
spomenikov, med njimi tri graš-
čine, ki jih je potrebno obnavlja-
ti. Razmišljate o prodaji?
Grad Šenek je v dokaj dobrem
stanju, za Komendo pripravljamo
obnovo. Projekt je končan, pred-
stavniki zavoda za spomeniško vars-
tvo opravljajo še zadnje raziskave.
Po obnovi bo Komenda predvsem
kulturno zaživela, saj bo v gradu
prostor za glasbeno šolo in knjiž-
nico. Ocenjujem, da bo rekonstruk-
cija trajala skoraj 7 let. Razmišlja-
mo o prodaji dvorca Novi Klošter,
za kar smo v občinskem svetu si-
cer sprejeli sklep, vendar pa v bis-
tvu s prodajo ne hitimo.
Polzelsko občino odlikuje tudi
40 različnih društev. Katero bi po-
sebej izpostavili?
Vsako po svoje nekaj doprinese
h gibalu, utripu in duši občine. Ak-
tivni so upokojenci, ki sodelujejo
tudi pri drugih dejavnostih in druš-
tvih, izpostaviti velja vsa tri gasil-
ska društva, ki so s preventivo in
na tekmovalnem področju ter vzgo-
jo mladih v republiškem vrhu. Glede
na to, da v Polzeli vidimo veliko
rezerv na področju turizma, bi ome-
nil še turistično društvo. Sicer pa
so vsa društva z ustanovitvijo Ob-
čine Polzela dobila nov zagon, med
občani je že čutiti večjo pripadnost
območju, občini in nenazadnje dr-
žavi.
Veliko pozornosti ste namenili
mladim, poleg tega pa rešujete tu-
di socialne stiske...
Z velikimi finančnimi težavami
še zagotavljamo obstoj košarkaš-
kega kluba, ki preko mlajših se-
lekcij vključuje tudi mlade. Poleg
tega skušamo zgraditi čimveč
športnih objektov. Zgradih bomo
igrišče na Bregu, za šolo bo večje
in sodobnejše igrišče, ob jezu re-
ke Savinje pa bomo zagotovili pro-
stor za vodne športe. V Ločici, kjer
je zaživelo športno igrišče, se vča-
sih prav vprašam, kje so bili mla-
di prej - igrišče je namreč zasede-
no cele dneve. Podobno kot v dru-
gih občinah se tudi v polzelski vi-
di povečevanje socialnih proble-
mov in stisk, manjka pa tudi sta-
novanj. Sedaj projektiramo blok
v središču kraja, z gradnjo bomo
pričeli prihodnje leto. Vidi se, da
so plače v tem okolju zelo nizke
in posledično so občinske subven-
cije za vrtec zelo visoke - na vrtec
in šolo »odpade« kar tretjina pro-
računa.
Kako ocenjujete sodelovanje z
drugimi občinami?
Mislim, da je dokaj dobro, po dru-
gi strani pa nujno. Vsi v dolini živi-
mo na dokaj majhnem prostoru,
potreb pa tudi ne moremo zapreti
v občinske meje. V vsakem pogle-
du moraš imeti dobrega soseda.
Predvsem pri regionalnem razvo-
ju pa bi država morala upoštevati
zakone, ki jih je sama napisala, ter
tako skrbeti za skladen regionalni
razvoj. ■
Se boste odločili za ponovno
kandidaturo na jesenskih voli-
tvah?
Da, ker menim, da je 4-letni man-
dat prekratek, da bi lahkp uresni-
čili namere in cilje. V občini smo
začeli čisto na začetku, saj je bilo
treba najprej ugotoviti in obdelati
vse potrebe in želje. Potem smo ure-
jali šolski prostor, izdelali prostor-
ske dokumente, sedaj pa pridejo
na vrsto projekti, ki jih bo moč hi-
treje in lažje realizirati. Odločili
smo se za dolgoročno delo, kar si-
cer pomeni bolj počasne korake,
vendar so ti kakovostnejši in finanč-
no bolj učinkoviti. Računam, da bi
za dokončno podobo občine potre-
bovali približno 10 let.
URŠKA SELIŠNIK
V okviru praznovanja polzelskega občinskega praznika bo da-
nes, v četrtek, seja meddruštvenega planinskega odbora, jutri se bo
pričela 12. kolonija prijateljstva, ob 18. uri pa bo v OŠ slavnostna
seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj. V soboto se bo ob 9. uri
pričel sejem Dobrote s kmetij, na katerem bodo poleg dobrot poskr-
beli tudi za različne prikaze nekdanjega življenja, med številnimi
športnimi prireditvami pa bodo ob 13. uri odprli vodovod Dobrič-
Podvin. V nedeljo bo po dopoldanski maši za mir in blagor v občini
ob 20. uri koncert moškega pevskega zbora, v ponedeljek bodo v
domu upokojencev odprli razstavo, sreda pa bo minila v znamenju
borcev NOB, ki se bodo po odkritju groba in položitvi venca ob 16.
uri zbrali na družabnem srečanju.
Slovesnost ob križu
Med največje komunalne
pridobitve ob letošnjem praz-
niku občine Polzela sodi
drugi del asfaltirane ceste
Podvin-Dobrič v dolžini 1,2
kilometra.
Na slovesnosti je številne
zbrane pozdravil član režijske-
ga odbora za gradnjo ceste Robi
Vasle, ki ni skrival veselja, da
so uspeli razširiti in asfaltirati
cesto ter urediti odvodnjava-
nje in bankine. Dolžina celot-
ne ceste je 2,3 kilometra, vred-
nost del znaša nekaj manj kot
60 milijonov tolarjev, del in-
vesticije pa bo občina pokrila
v naslednjem letu. Pri tem so
se izkazali tudi krajani in last-
niki počitniških hiš, ki so pris-
pevali od 100 do 150 tisoč to-
larjev in opravili več sto ur pro-
stovoljnega dela. Tudi lastni-
ki zemljišč so prispevali svoj
delež za gradnjo drugega dela
ceste. Preden so župan Ljubo
Žnidar, najstarejša krajanka Jo-
ža Zabukovnik in član režij-
skega odbora Franc Zabukov-
nik prerezali trak, je cesto in
obnovljen Kolškov križ blago-
slovil župnik iz Andraža nad
Polzelo, Niko Krajnc. Za praz-
nično vzdušje so poskrbeli an-
draški godci s frajtonaricami.
T TAVČAR
Prenovljena cesta krajanom veliko pomeni.
Humana za rabljena oblačila
Pred nedavnim se je žup-
nijski Karitas Polzela pre-
selil v nove prostore, ki so
jih uredili s prostovoljnim
delom in prispevki, pred
vhodom pa so uredili ploš-
čad za postavitev zabojni-
ka Humana.
Župnijski Karitas in Obči-
na Polzela sta sprejela ponud-
bo dobrodelne organizacije Hu-
mana z Dunaja za postavitev
posebnega zabojnika za zbi-
ranje rabljenih oblačil. Dobro-
delna organizacija se z zbira-
njem oblačil ukvarja že dobrih
15 let, na Polzeli bo skrbela
za tedensko praznjenje zaboj-
nika, prav tako pa tudi redno
vzdrževanje in informacijo o
količini zbranih oblačil. To je
na Celjskem prvi primer zbi-
ranja oblačil za to mednarod-
no humanitarno organizacijo.
T TAVČAR
Zabojnik Humana že stoji pred vhodom v župnijski Karitas Polzela
Št. 39 - 26. september 2002

ŽALEC
BRASLOVCE
POLZELA
15
Zlatoporočenca
Tkalčec
Na Bregu pri Polzeli sta
se tokrat veselila 50-letni-
ce skupnega življenja Ivan
in Gizela Tkalčec. Civilni
obred je v Savinovem likov-
nem salonu v Žalcu opra-
vil načelnik Marjan Žohar,
mašo pa je v polzelski žup-
nijski cerkvi bral dekan Jo-
že Kovačec.
Tako Ivan kot Gizela imata
73 let, poročila sta se v Ča-
kovcu, kjer je bil Ivan rojen.
Kot večini mladih tudi njima
ni bilo z rožicami postlano,
vendar sta težke razmere pre-
magovala z veliko poguma in
dobre volje. Dom sta si us-
tvarila na Bregu pri Polzeli.
Ivan je delal najprej v Ingra-
du, potem celo desedetje v
rudniku Zabukovica, upoko-
jitev pa dočakal v polzelskem
Garantu. Gizela je vsa delov-
na leta opravila v Tovarni no-
gavic Polzela. Mlada zakon-
ca sta se nadvse razveselila sina
Srečka, ki se mu je leto poz-
neje pridružila še hči Zora.
Življenje pa bi bilo prelepo,
če ne bi prinašalo hudih preiz-
kušenj. Tako je Ivana štiri le-
ta po upokojitvi zadela kap
in ostal je delni invalid. Ves
čas svoje bolezni je deležen
skrbne nege in podpore dru-
žine. Najhujšo preizkušnjo sta
zakonca doživela ob smrti ko-
maj 44-letnega sina Srečka,
ki je zapustil ženo in sina Bošt-
jana.' Usoda še ni imela do-
volj, saj je dve leti za njim vzela
še zeta Mirana, starega 46 let.
Globoke rane žalosti, ki jih
čas sicer celi, vendar nikoli
ne zaceli, zlatoporočenca pre-
magujeta z dobro voljo, hkra-
ti pa se veselita vsakega obi-
ska, predvsem svojih vnukov
Boštjana in Darka, ki sta ju
kot priči pospremila k zlati
poroki.
T. TAVČAR
NA KRATKO
Na Polzeli 193
krvodajalcev
Območna organizacija
Rdečega križa Žalec in ob-
činska na Polzeli sta konec
tedna pripravili krvodajalsko
akcijo za Zavod za transfu-
zijo krvi iz Ljubljane. K od-
vzemu je prišlo 193 krvoda-
jalcev, kar je spet največ na
območju Spodnje Savinjske
doline. Iz polzelske Tovarne
nogavic jih je prišlo kar sto.
Marjan Žagar, 63-letni upo-
kojenec, je kri daroval sto-
tič, kar ga uvršča v družino
najbolj požrtvovalnih krvo-
dajalcev. Naslednje akcije bo-
do 21. novembra v Šempe-
tru, 28. novembra v Prebol-
du in 20. decembra v Žalcu.
Jesensko
obilje
Društvo upokojencev Vran-
sko je v soboto dopoldne pri-
pravilo šesto tradicionalno
srečanje gobarjev iz Prebol-
da, Polzele in Tabora. Na za-
nimivi razstavi gob, ki so jo
Postavili v gasilskem domu
Vransko, je posebna komi-
sija ugotovila, da so prebold-
ski gobarji predstavili kar 143
različnih vrst gob, predstav-
ttiki drugih društev pa so se
tudi po svoje izkazali. Vsi
tipokojenci so sicer izvrstni
gobarji, saj je bila razstava
Po številu nabranih in razstav-
ljenih gob tokrat rekordna.
Pohodniki po
domačih krajih
Polzelsko društvo upoko-
jencev ter planinsko druš-
tvo sta v soboto pripravila
četrti turistično-planinski
pohod, ki se ga je kljub sla-
bemu vremenu udeležilo
precejšnje število pohodni-
kov. Prva skupina pohodni-
kov je krenila preko Vim-
perka na Goro Oljko ter pre-
ko Dobriča in Andraža do
kmetije Bajht. Druga sku-
pina je od te kmetije odšla
skozi Slatine, Dobrič in An-
draž. Tako so pohodniki bo-
lje spoznah domače kraje,
predvsem pa se po poti dru-
žih z domačini.
T. T.
MLEKARNA CELEIA, d.o.o.
Arjavas 92, 3301 Petrovče
Sporočilo za javnost:
odpoved Dneva odprtih vrat Mlekarne Celeia
Spoštovani potrošniki in poslovni partnerji!
13. in 14. 9.2002 smo v Mlekarni Celeia načrtovali iz-
vedbo druge tradicionalne prireditve Dan odprtih vrat.
V	marcu 2001 smo prvič v zgodovini Mlekarne Celeia izvedli
prireditev Dan odprtih vrat, ki je po odzivu potrošnikov sodeč
izjemno uspela.
Tako kot v letu 2001 smo tudi tokrat pridobili vso potrebno
dokumentacijo in soglasje s strani Upravne enote Žalec za iz-
vedbo prireditve na isti lokaciji. O omenjeni prireditvi smo infor-
mirali tudi Veterinarsko upravo. Tik pred samim pričetkom
prireditve pa so predstavniki Veterinarske uprave RS,
izpostave Žalec, izdali prepoved izvedbe omenjene pri-
reditve.
Vsem potrošnikom in vabljenim poslovnim partnerjem,
ki so se nam imeli namen pridružiti in sodelovati na prireditvi, se
za nevšečnosti iskreno opravičujemo.
V	zvezi s podelitvijo glavne nagrade avtomobila Toyota
Variš ob zaključku nagradne igre: Z jogurti LCA unisex
do Toyote Variš pa vas obveščamo, daje bilo obljubljeno javno
žrebanje izvedeno v soboto 14.9.2002 na Mednarodnem obrt-
nem sejmu v Celju. Srečna dobitnica avtomobila Toyota Variš je
Lucija Koštomaj iz Celja.
Vodja marketinga: Direktor:
Milan Mimik, kmet. inž. Marjan Jakob, univ.dipl. kmet. inž.
Priznanja za konec
Na slavnostni seji občinskega sveta Braslovče, ki so jo v soboto pripravili v Trnavi,
je braslovški župan Dušan Goričar predstavil dosežke in uspehe v občini, nato pa so
podelili občinska priznanja in predali namenu pločnik in križišče pred šolo.
Bronasto plaketo občine Braslovče z bronastim cekinom sta prejela Franc Rančigaj in
Martin Vodovnik, srebrno plaketo s srebrnim cekinom pa Rudi Kronovšek, Štefanija Ruči-
gaj, Franc Merzelj in Anton Jelen. Častni znak občine Braslovče so podelili aktivu kmečkih
žena Trnava-Gomilsko, zlato plaketo z zlatim cekinom pa so prejeli člani okteta Gomil-
sko. Po slavnostni seji so odprli eno največjih pridobitev v občini, pločnik in križišče v
Trnavi, ki sta velikega pomena predvsem zaradi večje varnosti v prometu. Naložbo, ki sta
jo odprla minister za promet Jakob Presečnik in braslovški župan Dušan Goričar, blagoslo-
vil pa župnik z Gomilskega Martin Cirar, ocenjujejo na 20 milijonov tolarjev.
US, Foto: TT
Braslovški nagrajenci
Mesto s srcem in dušo
V	ponedeljek so na novinarski konfe-
renci predstavili monografijo mesta Ža-
lec, ki so jo izdali ob 820-letnici mesta in
bo uradno izšla na jutrišnji slavnostni
seji Mestne skupnosti Žalec.
V	monografiji je 260 fotografij različnih
avtorjev, ki vsak po svoje pripovedujejo zgod-
bo o današnji podobi Žalca. Poleg posa-
meznih mestnih značilnosti in arhitektur-
no zanimivih objektov so fotografi ujeli tudi
življenje Žalca, druženje ljudi, razgibano
kulturno življenje... Tako fotomonografi-
ja, kakor sta na predstavitvi poudarjala žu-
pan Lojze Posedel in direktor Fit-medie Jo-
že Volfand, ni samo izbor lepih fotografij,
pač pa govori tudi o mestu, ki ima srce in
dušo. Knjiga je namenjena domačinom in
popotnikom, ki se bodo ustavili v Žalcu.
Žalsko fotomonografijo so natisnili v na-
kladi 1.500 izvodov, naprodaj bo v različnih
knjigarnah po 7.500 tolarjev, predstavili pa
jo bodo tudi jutri, v petek, ob 19. uri v Domu
II. slovenskega tabora na slavnostni seji Mestne
skupnosti Žalec.	US
Časnikarji vseli celin
Nedeljske svete maše v župnijski cerkvi na Polzeli so se udeležili mladi katoliški
časnikarji z vseh celin, ki so po strokovnem srečanju v Ljubljani spoznavali sloven-
sko družbeno, kulturno, versko in medijsko življenje.
Na Polzeli so jih s pritrkavanjem na miniaturne zvonove pozdravili mladi pritrkovalci,
v župnijski cerkvi pa sta jih pozdravila podžupan Stanko Novak in dekan Jože Kovačec.
Med mašo sta prepevala združena mešana pevska zbora, nato pa so mladi katoliški časni-
karji dobre volje in polni lepih vtisov pot nadaljevali v Celje, do cerkve sv. Jožefa.
T TAVČAR
Št. 39 - 26. september 2002
16
ŠENTJUR I
LAŠKO
RADEČE
Meščani s spominom
na tršice pravice
Dvojni praznik v Šentjurju; 24. septembra praznujeta občina in mesto
»Imamo oči za gledanje,
ušesa za poslušanje. Ra-
zum in roke pa za delo. Žal
pa pri nas še vedno veliko-
krat drži pregovor, da se laž-
je vidi smet v tujem, kot pa
bruno v lastnem očesu. Kdor
ne zaupa, ne bo nikoli nič
uresničil, kajti vizionarji na
trdnih tleh so in bodo no-
silci prihodnosti,« je v za-
ključku nagovora na slav-
nostni seji ob šentjurskem
občinskem prazniku dejal
župan Jurij Malovrh, zatem
pa je večer pripadel letoš-
njim nagrajencem.
V govoru je župan Malo-
vrh nanizal vrsto del, ki so
jih v občini zlasti v zagotav-
ljanju vodooskrbe, urejanju
krajevnih čistilnih naprav in
ostale komunalne infrastruk-
ture postorili v preteklem le-
tu; osrednja pozornost pa je
bila namenjena dobitnikom
najvišjih občinskih priznanj.
Podelili so tri plakete in tri
priznanja ter posebna pisna
priznanja s knjižnimi nagra-
dami, posebej pa še prizna-
nje letošnji zlati maturantki
Kristini Zelič. Dobitniki pla-
ket Občine Šentjur so bili le-
tos Mihael Bučar za trud pri
ureditvi Železničarskega mu-
zeja v Šentjurju ter Vinko
Skale in dr. Igor Grdina za
fotografije in besedilo mono-
grafije Šentjur v času, čas v
Šentjurju. Priznanja so pre-
jeli družina Kukovičič za
razvoj in uspehe trgovskega
podjetja Kea, Anžej Dežan,
ki zastopa Slovenijo v svetov-
nem otroškem parlamentu,
ter drameljski župnik Milan
Strmšek, ki se je tudi zahva-
lil v imenu vseh nagrajencev.
Šentjurčani že leta ob praz-
niku posebno pozornost na-
menjajo svojim najboljšim
šolarjem; letos so pisna priz-
nanja s knjižnimi nagradami
za izstopajoče uspehe preje-
li Luka Vlaovič iz OŠ Pra-
nja Malgaja, Tomaž Zidar iz
Hruševca, Špela Kopinšek iz
Dramelj, Katja Andrinek s
Ponikve, Andreja Hvale s
Planine, Katja Artnak iz
Slivnice in Blaž Pentek, di-
jak Kmetijske in gospodinj-
ske šole Šentjur.
Osrednjo slovesnost ob ob-
činskem prazniku 24. sep-
tembru, ki ga praznujejo v
spomin na leto 1539, ko so
Šentjurčani prejeli trške pra-
vice, so v petek zvečer nada-
ljevali s slavnostno akademijo
ob prazniku KS Šentjur-me-
sto. Po podelitvi krajevnih
priznanj - prejeli so jih Jer-
nej Borovnik, Oto Pungart-
nik in Ženski pevski zbor
skladateljev Ipavcev - in
koncertu Orkestra Slovenske
vojske so praznovanje zaklju-
čili z ognjemetom, ki je v
poznih večernih urah razsvet-
lil nebo nad Šentjurjem,
spremljajoče praznične pri-
reditve pa se bodo v občini
nadaljevale še vse do sredi-
ne oktobra.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: MATEJ NOVAK
Dobitniki najvišjih priznanj ob šentjurskem občinskem prazniku (manjka le osmošolka Katja Andrinek s Ponikve).
V Gaberno po novi cesti
V delu zaselka Gaberno nad Laškim so konec tedna s priložnostno slovesnostjo
odprli krajši odsek prenovljene in asfaltirane ceste in tako rešili še enega najbolj
kritičnih odsekov na cesti, mimo domačije Klezinovih, ki povezuje Ojstro in Reko
nad Laškim in je ob morebitnih visokih vodah v dolini, pomembna obvoznica do
Laškega.
»Prenovljeni odsek je bilo treba ob vsakem močnejšem deževju vedno znova popravljati,
zato je bila odločitev za sanacijo prednostna,« pravi predsednik Sveta KS Marija Gradec
Boris Zdovc in dodaja, da je na območju krajevne skupnosti še kar 32 kilometrov neasfal-
tiranih cest. V zadnjih letih jim je uspelo s pomočjo krajanov, občine, komunale in neka-
terih podjetij asfaltirati okoli pet kilometrov cestišč.
Odsek v Gabernem so, ob številnih krajanih, ki so sodelovali pri ureditvi ceste, slovesno odprli za promet laski
župan Jože Rajh, Alojz Klezin, gospodar najbližje domačije, in.predsednik KS Marija Gradec Boris Zdovc.
Jubilej radeških ribičev
Preko sto gostov se je na prireditvenem prostoru pred
ribiškim domom na Hotemežu udeležilo praznovanja
45-letnice delovanja Ribiške družine Radeče.
Ob jubileju so po besedah predsednika RD Radeče Ferda
Barachinija najzaslužnejšim posameznikom in skupnostim,
ki imajo zasluge za razvoj ribištva, podelili priznanja in pla-
kete, v ribiškem domu pa so pripravili pregledno razstavo o
svojem dosedanjem delu. Leta 1956 je bilo v iniciativnem
odboru za ustanovitev ribiške družine šest članov, danes dru-
žina šteje 153 članov, od tega skoraj tretjino podmladka. O
razvoju ribištva v zadnjih petinštiridesetih letih pa so ob ju-
bileju radeški ribiči izdah tudi posebno brošuro.	IS
Ferdo Barachini, predsednik RD Radeče, izroča listino častnega člana,
Ivanu Šunti.
»Župan
naj bo
mlad!«
V	šentjurski občini je do-
slej kandidaturo na lokalnih
volitvah javno napovedal
zdajšnji župan Jurij Malo-
vrh, že na pragu poletja so
skupno namero za župan-
sko kandidaturo Štefana Ti-
sla podpisali v vodstvih ob-
činskih odborov liberalnih
demokratov. Nove Slovenije
in socialdemokratov, kandi-
datka Združene Uste je Du-
bravka Turk. Kot prvi pa se
je uradno predstavil Marko
Diaci, kandidat Stranke mla-
dih Slovenije.
V	LDS, SDS in NSi so že na-
povedali, da bodo svojega kan-
didata Štefana Tisla javno
predstavili 4. oktobra, v pe-
tek pa so to storili v Stranki
mladih Slovenije. Za župana
Občine Šentjur se bo potego-
val Marko Diaci, predsednik
lokalnega odbora SMS, njen
državnozborski poslanec in
zadnji dve leti šentjurski ob-
činsld svetnik kot predstavnik
Neodvisne liste za razvoj Šent-
jurja. Diaci bo kandidiral s pod-
poro stranke zato, ker ob zbi-
ranju podpisov podpore ne želi
izpostavljati svojih soobčanov,
sicer pa meni, da mu 150 po-
trebnih podpisov ne bi bilo tež-
ko zbrati. »Tudi zato,« pravi
31-letni Diaci, »ker me je v od-
ločitev, da dokončno kandidi-
ram, prepričevalo veliko lju-
di z besedami, da je bil zadnji
župan, ki je res pomembno
prispeval k razvoju Šentjurja,
mlad. Mojih let, a žal, že pred
tremi desetletji.«
V	volilnem programu Dia-
ci na prvo mesto postavlja reor-
ganizacijo občinske uprave v
tem smislu, da bi dejansko po-
stala servis občanom, zavze-
ma se za odpravo dvojnih me-
ril, preglednost v javnih finan-
cah in meni, da bi moral žu-
pan Šentjurja imeti kolegij, v
katerem bi se z vodstvi kra-
jevnih skupnosti mesečno us-
klajeval glede nalog, ki jih je
treba opraviti. Krajevnim skup^
nostim, meni, je treba v večji
meri zaupati skrb za komunal-
no infrastrukturo in jim zato
nameniti več denarja. Na ob-
činski ravni pa izpostavlja zlasti
področja, na katera opozarja
že kot občinski svetnik; delo
z mladimi, štipendijsko poli-
tiko, socialo, šport in kultu-
ro, zlasti pa sodelovanje z gos-
podarstvom, ki je v Šentjurju
po njegovem nujno potrebno
strukturnih sprememb.
I. STAMEJČIČ
Marko Diaci, 31-letni kandidat
SMS za župana Občine Šentjur.
Št. 39 - 26. september 2002
ROGAŠKA S.[
KOZJE i
17
Aktivna obsoteljska mladina
Dan odprtih vrat Mladinskega centra Rogaška Slatina
v slatinski občini deluje
kar nekaj mladinskih orga-
nizacij, ki združujejo, na
svojstven način izobražu-
jejo in ponujajo številne,
zlasti ustvarjalne možno-
sti preživljanja prostega ča-
sa. Nad njimi bdi pred le-
tom dni ustanovljeni Mla-
dinski svet Občine Rogaš-
ka Slatina (MSORS), ki de-
luje v tamkajšnjem kultur-
nem domu, v katerem je
mladinski center pred ča-
som tudi pripravil dan od-
prtih vrat.
Slatinski mladinski svet je
bil ustanovljen kot šesd to-
vrstni svet v Sloveniji, za nje-
govega predsednika pa je bil
imenovan Andrej Del Fabro,
ki ga sicer poznamo tudi iz
svetniških klopi. Svet trenut-
no združuje šest mladinskih
organizacij, njegov cilj pa je
spodbujanje sodelovanja
med organizacijami in mla-
dimi, usklajevanje mladin-
skih aktivnosti in krepitev
mladinske politike v občini.
Med najstarejšimi člani
združenja je Klub študentov
šmarske regije in Obsotelja,
ki so ga ustanovili že pred še-
stimi leti v Rogatcu, za pred-
sednika pa so takrat izbrali
Jerneja Dirnbeka, bolj zna-
nega kot nepogrešljivega čla-
na skupine Mi2. V zadnjih le-
tih je klub speljal lepo števi-
lo projektov, trenutno pa šteje
okoli 500 članov. Med dru-
gim je tudi soustanovitelj sla-
tinskega mladinskega sveta,
sicer pa velja tudi za eno naj-
bolj dejavnih organizacij v
Obsotelju. Trenutno mu pred-
seduje Vesna Zagoda, ki želi
preostale člane kluba vzpod-
buditi k aktivnemu soobliko-
vanju življenja v domačem
kraju, izvajanju vedno novih
projektov, predvsem pa h
kreativnosti in kritičnosti, ki
ju je pri mladih iz generaci-
je v generacijo manj.
Med članicami MSORS-a
so še Akademski pevski zbor
Rogaška Slatina, Mladinski
odsek Planinskega društva
Boč, Plezalni klub Rogaška
Slatina, Mladi forum ZLSD
Kristalčki in Mladinsko druš-
tvo slovenskih PostPesimi-
stov, ki so del mednarodne
mreže mladinskih nevladnih
organizacij, ki deluje zlasti
na območju Jugovzhodne
Evrope. Njihovi cilji so iz-
boljšanje komunikacije med
mladimi iz različnih nacio-
nalnih, ideoloških in kultur-
nih skupin, razširjanje idej
nenasilja, demokracije in člo-
vekovih pravic ter podpora
ustvarjalnosti mladih.
Za usklajeno delovanje
vseh mladinskih organiza-
cij v slatinski občini je Ob-
čina Rogaška Slatina ime-
novala koordinatorko Ro-
mano Škrablin, Mladin-
skemu svetu pa naj bi se de-
cembra za leto dni pridru-
žil še prostovoljec iz Belgi-
je v okviru mednarodne iz-
menjave preko Evropske
prostovoljne službe. Finan-
cirala ga bo Nacionalna
agencija programa Mladina
iz Ljubljane, saj je svet fi-
nančno precej omejen. To
je tudi glavna ovira pri na-
bavi računalnikov za brska-
nje mladih po spletu, v pri-
hodnje pa si želi svet tudi
svojo internetno stran.
Volje in energije mladih
je očitno več kot dovolj, ne-
koliko manj pa denarja in
vzpodbud okolice. Prostori
mladinskega centra so na-
mreč ob dnevu odprtih vrat
bolj ali manj samevali, če-
prav bi si mladina za svojo
dejavnost zaslužila še veli-
ko več. Zaposlena in moti-
virana mlada generacija se
namreč ne podaja v alkohol
in droge.
BOJANA JANČIČ
Predsednica KŠŠO Vesna Zagoda (desno) in koordinatorka delovanja mladinskih organizacij Romana
Škrablin.
Kozjanski park v
evropskem prostoru
V upravi kozjanskega re-
gijskega parka v Podsredi
so predstavili štiri progra-
me, ki park umeščajo v lo-
kalni in širši slovenski in
evropski prostor.
Predstavili so problemati-
ko zagotavljanja ohranjanja
narave in naravnih vrednot
na občinski ravni ter izvaja-
nje projekta promocije koz-
janskega parka z informacij-
skimi sistemi, katalogi in oz-
načevanjem. Predstavili so tu-
di mednarodni simpozij o po-
deželski stavbni dediščini, ki
bo od 24. do 27. oktobra ter
mednarodno prireditev Koz-
jansko jabolko, ki bo od 11.
do 13. oktobra. Prva dva dne-
va bosta namenjena strokov-
nemu srečanju, zadnji dan pa
sejemski in kulturnozabav-
ni prireditvi. Za otroke bo-
do pripravili delavnice, od-
prli pa bodo tudi razstavo bo-
taničnih risb Zagorke Simič
iz Bistrice ob Sotli, ki živi in
ustvarja v Ljubljani. Predsta-
vila bo zaščitene rože in raz-
lične vrste jablan, ki rastejo
na območju Kozjanskega par-
ka. Na Kozjanskem jabolku
se bodo ob domačih razstav-
ljavcih predstavili tudi gost-
je iz Avstrije, Nemčije, Fin-
ske, Madžarske in Hrvaške.
TVRABL
Dobra ocena za
Kozjanski sejem
Ob letošnjem prazniku
KS Kozje so pripravili tretji
Kozjanski sejem, ki je v
glavnem namenjen doma-
čim proizvajalcem eko sad-
ja in zelenjave. Koncesijo
za izvedbo sejma so zau-
pali zasebnemu podjetju
Okolus iz Podsrede, ki je s
prvimi rezultati zelo zado-
voljno.
Sejem si je v dveh dneh og-
ledalo več kot pet tisoč obi-
skovalcev, v trgovinah ob sej-
niišču na površini tisoč kva-
dratnih metrov pa so imeli
dvakrat večji promet kot med
lanskim sejmom. Za sejem
So nabavili tudi pet novih stoj-
nic, ki jih bodo kasneje upo-
rabljali ob sobotah, ko bo za-
živela tržnica v Kozjem.
Med mnogimi prijavljen-
ci za sodelovanje na Kozjan-
skem sejmu so opravili se-
lekcijo, saj niso želeli, da
se predstavljajo tudi taki, ki
s svojo »plastično« dejav-
nostjo ne sodijo na priredi-
tveni prostor. Osrednji do-
godek letošnjega Kozjanske-
ga sejma je bila promocija
spominskega keliha za ob-
čino Slovenske Konjice (av-
tor Zlatko Magdič), ki so ga
izdelali v Rogaška Dekorju,
v katerem je zaposlenih 70
delavcev.
V mesecu dni bo Odbor za
gospodarstvo Občine Kozje
ocenil poročilo o sejmu ter
nagradil najboljše razstav-
ljavce.
TV
MODRI TELEFON
Zakaj ne v
kanal?
Vladimir Jure iz Škofje
vasi je zastavil vprašanje,
zakaj se njegov sosed Oj-
steršek ne more priključiti
na obstoječe kanalizacijsko
omrežje v Škofji vasi. Ob
gradnji hiše so mu namreč
postavili pogoj, da zgradi
greznico. To se mu zdi ne-
logično, saj ima Škofja vas
delujočo čistilno napravo,
prav tako pa se mu ne zdi
prav, da sosed plačuje tudi
kanalščino, čeprav na ka-
nalizacijo ni priključen.
Za odgovor smo zaprosili
direktorja javnega podjetja
VO-KA Celje, Marka Cvikla.
»V soglasju g. Ojsterška za
gradnjo, izdano je bilo leta
1997, je res zapisana zahte-
va, da zgradi greznico. Ker
je v bližini kanal, na katere-
ga bi se občan lahko priklo-
pil, sklepam, da ni uredil so-
glasij s sosedi, preko zemljišč
po katerih bi lahko potegni-
li kanalizacijski vod. G. Oj-
steršek pa ne plačuje kanalš-
čine, marveč, tako kot vsi ob-
čani, obvezno občinsko in re-
publiško takso na obreme-
njevanje voda. Dom g. Oj-
sterška bi z veseljem priklo-
pih na obstoječe kanalizacij-
sko omrežje, če bo uredil so-
glasja sosedov in ker je ka-
nal speljan na čistilno napra-
vo, bi v tem primeru odpad-
lo tudi plačevanje občinske
in republiške takse za obre-
menjevanje voda,« pojasnjuje
Cvikl.
BS
Kako do
nalepke?
Bralka Špela iz Sloven-
skih Konjic je invalidka 2.
kategorije, s takšnimi poš-
kodbami noge, ki so resna
ovira pri hoji. Nikakor pa
si ne more zagotoviti ustrez-
ne nalepke za avtomobil, ki
bi ji omogočila parkiranje
na za invalide rezerviranih
parkiriščih. »Zakaj ne mo-
rem dobiti nalepke, ko pa
vem za družino, v kateri je
5 invalidov, med njimi so
štirje 3. kategorije, imajo pa
pet nalepk,« sprašuje Špe-
la.
Nalepke, o katerih spra-
šuje bralka, dodeljujejo
upravne enote. O upraviče-
nosti do tovrstne nalepke to-
rej presoja referat za pro-
met upravne enote Sloven-
ske Konjice. Pri tem pa ne
igra odločilne vloge ugotov-
ljena stopnja invalidnosti
(kategorija), pač pa odsto-
tek invalidnosti, ki naj bi
znašal vsaj 80 odstotkov. Ta
ohlapen kriterij naj bi v krat-
kem bolje opredelile spre-
membe zakona, ki so v pri-
pravi. Pri odločanju o upra-
vičenosti do nalepk si uprav-
ne enote pogosto pomaga-
jo z mnenji oziroma potr-
dili, ki jih na zahtevo stranke
lahko izdajo komisije za
ugotavljanje stopnje invahd-
nosti, ki delujejo pri zdravs-
tveni zavarovalnici, je na na-
še vprašanje odgovoril Ma-
tevž Majcen z upravne eno-
te Celje.	BS
Sprejem TV 3
Bralko iz Celja zanima,
zakaj je podjetje Elektro
Turnšek onemogočilo na
kabelsko-razdelilnem si-
stemu gledanje televizij-
skega programa TV 3.
Andrej Leskovar iz pod-
jetja Elektro Turnšek odgo-
varja: »Sprejem programa
TV 3 imamo za vključitev v
naš kabelsko razdelilni si-
stem izveden z njihovega
TV oddajnika na Boču. 4.
septembra je zaradi odvze-
ma radijskega dovoljenja
navedeni program moral
prenehati z oddajanjem z
omenjene lokacije, mesto,
na katerem stoji naša glav-
na sprejemna postaja z an-
tenskim sistemom, pa ni po-
krito s signalom TV 3 s kak-
šnega drugega oddajnega
mesta. Zato je bil sprejem
tega programa nekaj časa
nemogoč. Moramo pouda-
riti, da je prenos programa
oziroma njegovo razširjanje
po teritoriju naše države
izrecno v pristojnosti TV hiš,
ki na ta način distribuirajo
svoj program, ne pa obve-
za kabelskega operaterja, ki
skrbi za redistribucijo TV
in radijskih programov po
našem kabelskem omrežju.
Navedeni program smo v
ponedeljek, 16. septembra,
ponovno vključili v našo
programsko shemo, saj je
TV 3 pričel s ponovnim od-
dajanjem svojega programa
z oddajnika Boč (frekven-
ca K 66), vendar je kako-
vost sprejetega programa
bistveno slabša kot prej. Po
navedbah tehnične službe
TV 3 naj bi pomanjkljivo-
sti odpravili čim prej.«
n T
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Janja Intihar. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. In 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom In petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
Kje bodo parkirali
tovornjaifi?
Na seji Občinskega sveta Kozje so svetniki odprli ak-
tualno temo o ureditvi parkirnega prostora za tovor-
njake, ki so zdaj razvrščeni po različnih, večinoma
neprimernih lokacijah na območju Kozjega.
Registriranih je okoli trideset avtoprevoznikov, tako da
parkiranje tovornjakov pomeni veliko neprijetnost za okolje
in varnost. Svetniki so priporočili upravi Občine Kozje,
da začne postopek za ureditev centralnega parkirnega pro-
stora. Opravili so prve pogovore s podjetnikom Mirosla-
vom Geršakom, ki se ukvarja s prevozništvom, vulkani-
zerstvom in trgovino ter ima ustrezne prostore v obrtni
coni. Geršak se je s ponudbo načeloma strinjal in je ob
konkretnih dogovorih pripravljen urediti centralni par-
kirni prostor za okoli 50 tovornjakov, ki bo ograjen in
zavarovan.
T.VRABL
Št. 39 - 26. september 2002
18
SL. KONJICE!
VOJNIK
DOBRNA
ZREČE i
Stanko Kolar:
»Za prihodnost grelfc
Stanko Kolar: »Prepričani smo v
svoje sposobnosti in vemo, da smo
zmožni znova pognati občino v tok,
ki bo pomenil nov zagon na vseh
področjih, kjer je v preteklem ob-
dobju začela zaostajati za lokalni-
mi skupnostmi, s katerimi se radi
primerjamo.«
Konjiški lokalni odbor
Stranke mladih Slovenije je
v petek predstavil svojega
županskega kandidata,
Stanka Kolarja. 32-letni
univerzitetni diplomirani
inženir kemijskega proce-
snega inženirstva je stran-
karski kandidat iz dveh
razlogov: ker se želi izog-
niti birokratskim oviram z
zbiranjem podpisov in ker
je prepričan, da nestrankar-
skih kandidatov preprosto
ni.
Stanka Kolarja poznajo v
konjiški občini kot ustano-
vitelja Agencije za posredo-
vanje dela študentom in di-
jakom (danes Mladinski ser-
vis) , kot dolgoletnega priza-
devnega člana Kluba študen-
tov Dravinjske doline (sedaj
je član sveta Mladinskega cen-
tra Dravinjske doline), kot
člana in predsednika Godbe
na pihala, predsednika Sve-
ta zavoda za kulturo in pod-
predsednika Sveta zavoda
Svetovalno izobraževalni
center Slovenske Konjice.
Na lokalne volitve se je po-
dal z geslom Za prihodnost
gre! Temelj njegovega pro-
grama, ki bi ga kot župan ure-
sničeval in ki ga je strnil v 10
obljub, je izdelava celovite-
ga razvojnega programa ob-
čine, sicer pa posega tako re-
koč na vsa področja življe-
nja in dela. Med drugim bi
reorganiziral občinsko upra-
vo, povečal prometno var-
nost z izgradnjo križišč in
gradnjo kolesarskih poti, za-
gotovil bi hitrejšo gradnjo sta-
novanj, izboljšal raven ko-
munalnih storitev, povečal
vpliv občine v regiji in širše,
opredelil prednostne gospo-
darske panoge, Konjice pro-
moviral kot turistični in na-
kupovalni center, reorgani-
ziral javne zavode, povečal
vlogo krajevnih skupnosti in
dosegel, da bi občina posta-
la zgled sodobne E-občine.
»Občina potrebuje novo
znanje in nove ideje, zato bo-
mo podprli Stanka Kolarja kot
kandidata za župana Občine
Slovenske Konjice,« je na
predstavitvi poudaril pod-
predsednik Stranke mladih
Slovenije Tadej Slapnik.
MILENA B. POKLIČ
Kočije v Zrečaii
Minulo soboto je bilo v Zrečah prvo državno tekmova-
nje s kočijami, ki ga je pripravilo društvo Pohorska ko-
njenica.
Po tekmovanju v spretnostnem jahanju (prva 3 mesta so
osvojili člani pohorske konjenice: Rok Orož, Peter Kovše in
Sandi Orož) se je za naslove pomerilo 19 dvovpreg (1. Jakob
Turnšek - KD Celje, sledita Anton Puncer - Zg. Sav. dolina in
Branko Lešar - KD Celje), potem pa še 12 eno vpreg (zmago-
valec Ivan Mimik - KD Celje, za njim Silvo Lenko - KD Mu-
stang in Branko Lešer - KD Celje).	Z. K,
Bojni voz s prvega tekmovanja kočij v Zrečah.
Pred župansko bitko
V Vojniku so doslej znane tri kandidature za župana
na novembrskih volitvah, govori pa se tudi o četrti.
Občinski odbor Liberalne stranke Slovenije iz Vojnika
je sporočil, da bo strankin kandidat za župana Jože Koc-
man iz Vojnika, ki dela kot sodni izvedenec na področju
cestnoprometne stroke. Kandidaturo je potrdil tudi dose-
danji župan Beno Podergajs, ki je kandidat Slovenske
ljudske stranke, s podporo Nove Slovenije. Kot kandidat
Socialdemokratske stranke Slovenije in skupine občanov
bo kandidiral za župana tudi sedanji podžupan Janez Ko-
rošec. Kandidat iz Višnje vasi je diplomiram inženir teh-
nologije prometa, zaposlen v Zavarovalnici Maribor.
Četrti kandidat za vojniškega župana, za Demokratično
stranko upokojencev, pa naj bi bil Vojničan Albin Cocej.
O tem je bilo javno povedano na borčevskem dnevu na
Dobrotinu, Cocej pa se menda še ni dokončno odločil.
BJ
V hladu in dežju
v nedeljo, 22. 9. 2002, je
bilo v Novi Cerkvi tekmo-
vanje gasilskih enot GZ Voj-
nik - Dobrna. Sodelovalo je
29 tekmovalnih enot v de-
setih kategorijah.
Med pionirji je bila najus-
pešnejša ekipa Nove Cerkve
pred ekipo Vojnika in Soc-
ke, pri pionirkah Socka, pri
mladincih ekipa Dobrne pred
Novo Cerkvijo in Socko, pri
mladinkah ekipa Dobrne pred
Vojnikom.
Med veterani je bila najus-
pešnejša ekipa iz Nove Cerk-
ve pred ekipo Vojnika, vete-
ranke Vojnika pa so uspešno
nastopile kot edina ekipa v
tej kategoriji.
V A kategoriji članov so z
odličnim rezultatom zmagali
člani Socke L, pred ekipo No-
ve Cerkve in Vojnika. Pri čla-
nicah A je slavila ekipa iz Voj-
nika pred ekipo Socke, pri
članih B je zmagala ekipa No-
ve Cerkve 1. pred ekipama No-
ve Cerkve 11. in Dobrno, eki-
pa članic B iz Nove Cerkve
pa je bila edina v svoji kate-
goriji in dosegla enakovreden
čas prvi ekipe v moški kate-
goriji.
Tretji del tekmovanja je bil
za Pokal Nove Cerkve. Med
moškimi ekipami je slavila
odlična ekipa Steklarne Ro-
gaška Slatina pred ekipama
Nove Cerkve I. in 11., med
ženskimi ekipami pa ekipa
Vojnika pred Novo Cerkvijo
in Socko.
MILENA JURGEC
meja
ŠENTJUR, d.d.
OBJAVLJA
PROSTI DELOVNI MESTI
1.	PRODAJALEC NA TERENU (4 deiavcc)
Pogoji:
-	končana srednja šola trgovske ali
ekonomsko-komercialne smeri
-	24 mesecev delovnih izkušenj s področja prodaje
-	izpit B in C kategorije
-	poskusno delo 3 mesece
2.	VOZNIK (1 delavec)
Pogoji:
-	srednja prometna šola
-	24 mesecev delovnih izkušenj
-	izpit C kategorije
-	poskusno delo 2 meseca
Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za dolo-
čen čas 6 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj in potr-
dil o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov
Meja Šentjur, d.d., C. Leona Dobrotinška 3, Šentjur.
Zlati list za Terme Zreče
Enajsta akcija izbiranja naj turističnega kraja v Sloveniji je zaključena. Turistična
porota bralcev Dela in Delova terenska komisija sta tako po desetih tednih za dobitni-
ka Delovega zlatega lista izbrali Terme Zreče.
Te so omenjeno nagrado prejele že leta 1996, 1998, 1999 in 2000. V kategoriji krajev na
slovenski Obali in Krasu je prvo mesto pripadlo Portorožu, med gorskimi letoviškimi kraji
Rogli in med urbanimi letoviškimi kraji Bledu. Naj turistična kmetija je postala kmetija
Urška s Križevca pri Zrečah, prvo mesto med slovenskimi kampi pa je pripadlo kampu
Šobec pri Lescah. Zlati list med planinskimi postojankami si je po pričakovanjih prislužil
Triglavski dom na Kredarici.	BoJ
Pred razpisom za službe
Celjsko podjetje Contra-
co, ki je nosilec koncesije
in investitor novega doma
starejših v Vojniku, bo v
kratkem objavilo razpis za
delovna mesta.
Računajo, da bodo razpi-
sa za vodilna mesta ter osta-
le zaposlene združili, gre pa
za približno 60 novih delov-
nih mest. Zanje je že dolgo
izjemno zanimanje, saj je pre-
jelo podjetje več kot tristo
predhodnih prijav.
Veliko zanimanje je seve-
da tudi med bodočimi oskr-
bovanci in njihovimi svojci,
ki jim bodo začeli pošiljati
odgovore na njihove vloge v
teh dneh. Po evidentiranju,
ki so ga opravili, bodo na-
mreč prijavljence povabili,
da vloge dopolnijo z manj-
kajočimi listinami.
V podjetju Contraco so pre-
pričani, da bo gradnja doma
za 170 oskrbovancev zaklju-
čena konec tega leta. Grad-
nja hitro napreduje, položi-
li so večji del keramike, no-
tranje instalacije so priprav-
ljene na fino montažo, ko-
nec oktobra pa bo na vrsti
polaganje talnih oblog.
Sicer pa se Contraco obe-
nem pripravlja še na gradnjo
objekta z osmimi varovani-
mi stanovanji. Potem ko so
v maju pridobili zemljišče v
neposredni bližini doma sta-
rejših, poteka postopek za
pridobitev lokacijskega do-
voljenja. Računajo, da bodo
stanovanja zgrajena čez leto
dni. Gre za garsonjere, eno-
sobna in dvosobna stanova-
nja.
BRANE JERANKO
Javno
delo na
Dobrni
v občini Dobrna izvaja-
jo program javnega dela na
področju komunale ter ure-
janja javnih površin že tri
leta. Trenutno imajo zapo-
slenih pet javnih delavcev,
od teh enega v okviru pro-
grama Tisoč novih možno-
sti. Med drugim čistijo čr-
na odlagališča in urejajo de-
ponije, prav tako urejujejo
in vzdržujejo učne, spreha-
jalne in Šolske poti. Pri tem
prispeva zavod za zaposlo-
vanje večji del njihovega
osebnega dohodka, regres
za prehrano, stroške prevo-
za na delo, izobraževanja
in mentorstva. V občini Do-
brna se nameravajo prija-
viti za omenjeno javno de-
lo tudi prihodnje leto. (BJ)
Pošta 3215 Loče
V novem stanovanjskem bloku v Ločah je v petek, 20.
septembra. Pošta Slovenije odprla nove poslovne prosto-
re. Naložba jih je stala 48,2 milijona tolarjev.
Pošta Loče je doslej delovala na skromnih 44 kvadratnih
metrih površine, s preselitvijo pa ima na voljo 163 kvadrat-
nih metrov sodobno urejenih prostorov. V njih je prostor za
stranke z enim univerzalnim in enim kombiniranim pošt-
nim okencem, uporabnikom poštnih storitev pa bo odslej na
voljo tudi 50 poštnih predalov. Za stranke skrbita dva zapo-
slena na pošti in štiri pismonoše. Delovni čas pošte je nespre-
menjen: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, v soboto pa
od 8. do 12. ure.	MBP
Št. 39 - 26. september 2002
KULTURA
19
iložefov hrib v
pesedi in slilci
Znameniti hrib nad Celjem v viharjih zgodovine
Celjski hrib Svetega Jože-
pje pomemben za vso sred-
njo Evropo. Na njem so se
|(ed 150 leti naselili lazari-
ki so tam ustanovili svo-
jp prvo postojanko na Slo-
^nskem ter v Srednji Evro-
pi nasploh. O tem si lahko
preberemo v novi knjigi, pos-
ječeni častitljivi obletnici.
V Domu Sv. Jožefa nad Ce-
5em so knjigo predstavili v po-
nedeljek, kot uvod v številne
^ovesnosti v počastitev 150-let-
aice. Njen avtor, prof. dr. Bog-
jan Kolar, ki je strokovnjak
za cerkveno zgodovino, je na
jožefov hrib tudi čustveno na-
\?zan. Kot je povedal, je v otroš-
lah letih romal na celjski hrib
; kolesom iz domačega Vojni-
ma. Kolar predstavlja v knjigi
la poljudni način znameniti
sljski hrib, njegovo romarsko
srkev, naselitev lazaristov ter
aajnovejšo zgodovino.
Za naselitev lazaristov na Jo-
žefovem hribu je bilo odločil-
V okviru jubileja bo med
drugim jutrišnja blagoslovi-
lev obnovljenih in povečanih
orgel, v ponedeljek pa zače-
ik mednarodnega simpozija
o lazaristih.
V počastitev 150-letnice la-
zaristov bo v celjskem Na-
rodnem domu v torek, 1. ok-
tobra, slovesna akademija,
namenjena vsem Celjanom,
kjer bo na častitljivo oblet-
nico opozoril tudi župan Bo-
jan Šrot. Med govorniki bo-
sta slovenski metropolit in
lazarist dr. Franc Rode ter
prof. dr. Andrej Capuder.
no povabilo mariborskega
škofa Antona Martina Slomš-
ka. Njihovo delo je bilo takrat
namreč politično nezaželeno
in prepovedano, Slomšek pa
je za razliko od graškega ško-
fa, ki si jih ni upal povabiti,
lazariste povabil ter jim izro-
čil Jožefov hrib. Iz celjske ma-
terne hiše so pozneje nastale
avstrijska, jugoslovanska, slo-
vaška in madžarska provinca.
Avtor poudarja, da je Jože-
fov hrib evropskega pomena
tudi kot matična cerkev Bra-
tovščine sv. Cirila in Metoda.
Pobudnik ustanovitve bratovš-
čine, ki je štela v času največ-
jega razcveta 155 tisoč članov,
je bil prav tako Slomšek.
Med drugim omenja težke
čase prve svetovne vojne, ko
je služilo poslopje za vojaške
potrebe. Še težje je bilo med
drugo vojno, ko so prostore
zasedli nacisti, dva lazarista pa
odpeljali v koncentracijsko ta-
borišče. Slovenske maše so bi-
le seveda ukinjene. Po drugi
svetovni vojni je sledilo podr-
žavljenje, nekateri lazaristi so
bili zaprti.
Po letu 1990, ko je celjska
občina vrnila poslopje lazari-
stom, doživlja ustanova na Jo-
žefovem hribu nov razcvet. V
njem je nastalo pomembno
duhovno in kulturno središče
Dom sv. Jožefa, prvi takšen za-
vod v Sloveniji. Zavod se je
hitro uveljavil preko naših me-
ja.
Osrednja cerkvena slove-
snost ob 150-letnici pa bo na
Slomškovo nedeljo, 29. sep-
tembra, ko bo na Jožefovem
hribu somaševanje škofov iz
štirih držav. Ob spremljavi
orkestra celjske glasbene šole
bodo prepevah združeni pev-
ski zbori župnij lazaristov,
iz različnih držav.
Knjigo, ki jo bogatijo številne
fotografije iz različnih zgodo-
vinskih obdobij, je izdala celj-
ska Mohorjeva družba.
BRANE JERANKO
Jožefov hrib v času ko še ni bil pozidan. (Iz knjige Sv. Jožef nad Celjem in lazaristi)
Mande Korpnik v salonu
Ali kako bi lahko izgledalo Celje - pa ne bo!
v celjskem Likovnem sa-
'"lu, kjer so zadnja leta
'Opozorili nase predvsem z
I^rznimi, provokativnimi
nevsakdanjimi postavi-
'^^mi razstav, pripravlja-
jo nov dogodek. Danes, v
^^trtek, ob 19. uri, se bo
predstavil celjski ar-
••'tekt Nande Korpnik in
'''^stavil na ogled svoje
"^jpomembnejše projekte
^dnjih let.
Nande Korpnik sodi brez
^oma med najvidnejše
''f^dstavnike mlajše genera-
J)^ slovenskih arhitektov.
>lomiral je leta 1989 na
Fakulteti za arhitekturo v
Ljubljani. Od leta 1990 de-
la v lastnem arhitekturnem
biroju v Celju.
Največ zanimanja za nje-
govo delo je nedvomno zbu-
dila hiša Acman v Grižah pri
Žalcu, za katero je leta 2000
prejel Plečnikovo nagrado in
letos zgrajeni Trg celjskih
knezov v Celju, ki je pred-
vsem na lokalnem nivoju
sprožil različne odzive in di-
skusije in ki še trajajo.
Razstavo v Likovnem sa-
lonu bodo dopolnila tri pre-
davanja Nandeta Korpnika:
O čisti romantiki arhitektur-
nega poklica 1. oktobra, dan
pozneje bo avtor predaval na
temo z naslovom Kako bi
lahko izgledalo Celje - pa ne
bo! Tretje predavanje, tret-
jega dne, prav tako ob 19.
uri, pa bo imelo naslov Po-
tenca in impotenca Trga celj-
skih knezov.
Priložnosti za kresanje
mnenj »za« in »proti« njego-
vim snovanjem več kot do-
volj, menijo tudi organiza-
torji razstave. Arhitekturne
projekte Nandeta Korpnika
bo predstavil arhitekt Miha
Dešman.
MP
2000 dni za obnovo
Nova podoba Starega gradu z javnimi deli
Stari grad nad Celjem je
še vedno najbolj priljublje-
na turistična točka Celjanov
in turistov. Po zaslugi de-
lavcev zaposlenih prek jav-
nih del je dobivajo razvali-
ne pravo podobo. Zdene
Vončina, vodja obnovitve-
nih del na gradu, ima s svo-
jo ekipo delavcev veliko za-
slugo. Ob skrbni evidenci
vsakega delovnega dne je
minuli torek v delovodski
dnevnik vpisal dvatisoči
dan obnove. To je osem let
in pol!
V tem času je ekipa delav-
cev skoraj dokončala obno-
vo obzidja. Za letos jim os-
taja samo še obnova dela juž-
nega obzidja. »Za prihodnje
leto nam ostaja del severne-
Atelje in
delavnica
Plesni forum Celje z letoš-
njo sezono širi svojo dejav-
nost z organizacijo gleda-
Uškega ateljeja, ki ga bosta
vodila igralca iz Slovenske-
ga ljudskega gledahšča Ce-
lje David Čeh in Miha Ne-
mec.
Za to obliko dela in spoz-
navanja gledališča se zanima-
jo zlasti mladi, še posebej ti-
sti, ki se nameravajo posveti-
ti igralskemu poklicu. Oba
igralca bosta pripravljala mla-
de tudi na sprejemne izpite
na akademiji za gledališče. V
gledališkem ateljeju Plesne-
ga foruma bo 28. septembra
drugi informativni dan na to
temo.
Za tiste z slikarsko umet-
niško žilico pa bodo tudi le-
tos poskrbeli pri Zavodu za
kulturne prireditve Celje. Po
zgledu minulih sezon so pri-
pravili programe popoldan-
skih likovnih delavnic za odra-
sle, ki so namenjene tudi po-
moči dijakom pri pripravi na
sprejemne izpite na aludemiji
za likovno umetnost. Vodil jih
bo akademski slikar Demal
Dokovič. Letošnje se bodo pri-
čele 1. oktobra in bodo tra-
jale do konca maja prihod-
nje leto. V likovne delavnice
za odrasle se je mogoče vpi-
sati še do konca meseca. MP
ga grajskega obzidja pri pa-
laciju, kjer se skriva grda be-
tonska plomba še iz obnove
v prejšnjih časih,« pravi Zde-
ne Vončina.
Obnova Starega gradu se je
začela le s šestimi delavci, in
sicer leta 1994. Nato jih je vsa-
ko leto delalo okrog 20. Le-
tos obnavlja grad 17 delavcev.
Dela financira Mestna obči-
na Celje, ki prispeva za mate-
rialne stroške in za plače za-
poslenih v višini 30 milijonov
tolarjev na leto. Del stroškov
prispeva tudi Zavod za zapo-
slovanje. S kakovostno oprav-
ljenimi deli pa je zadovoljna
tudi stroka. Zavod za varstvo
kulturne dediščine.
Drugo leto čaka delavce
dokončna obnova Pelikano-
vega stolpa, žal pa še vedno
ni projektov za elektriko.
Pripravljen je les za obno-
vo stopnišča in stropov. Po-
tem bodo v zgornjem nad-
stropju lahko postavili na
ogled razstavo o Celjskih in
o obnovi gradu. Prav tako
bo na obnovo moral poča-
kati še Friderikov stolp. Vse-
kakor pa bo nujno urediti
še vso potrebno infrastruk-
turo.
Brez dvoma pa je 2000 de-
lovnih dni obnove prispeva-
lo, da grad dobiva nekdanji
blišč. Zato se je župan Mest-
ne občine Celje zahvalil de-
lavcem ob 8-letnici obnove,
za 2000. dan pa obljubil za-
kusko.
MATEJA PODJED
Družita jih delo in prijateljstvo.
Kelti spet doma
Odmevna razstava Kelti
na Celjskem, avtorice Dar-
je Pirkmajer iz Pokrajinske-
ga muzeja Celje, se po prvi
predstavitvi v domačem mu-
zeju in nato po desetih le-
tih gostovanja po Evropi,
vrača v Celje. Zanimivo pri
tem je, da ne v muzejske
razstavne prostore, ampak
še bliže očem javnosti in mo-
modočim: za varovana iz-
ložbena stekla v stavbi Gos-
poske ulice 10 v Celju.
Zamisel tovrstne predsta-
vitve je brez dvoma zelo za-
nimiva, inventivna in drugač-
na in bo znova zbudila po-
zornost občinstva, kot pravi
direktorica muzeja in avto-
rica razstave Darja Pirkma-
jer.
Razstava Kelti na Celjskem
je nastala leta 1991 in si jo je
doma in na gostovanjih og-
ledalo več kot 115 tisoč obi-
skovalcev. Po ponovni pred-
stavitvi v Celju bodo Kelti šli
znova na gostovanje, in sicer
v Dublin. Pa tudi po tem naj-
brž ne bodo obtičali v fun-
dusih, saj je zanimanje za nji-
hovo oživitev skozi razstavo
še vedno zelo veliko.
Ponovna predstavitev raz-
stave v Celju bo darilo obi-
skovalcem ob 120 letnici Po-
krajinskega muzeja Celje. Te-
mu praznovanju bo posebej
namenjen tudi ves prihodnji
mesec, ki ga v muzeju napo-
vedujejo kot mesec odprtih
vrat z možnostjo ogleda vseh
stalnih zbirk in štirih obča-
snih razstav. Ob Keltih na
Celjskem sta to še Celjski
strop in Podobe v indigu ter
bližnja razstava, ki jo napo-
vedujejo za prihodnji mesec.
Ujeta prosojnost.
MATEJA PODJED
Št. 39 - 26. september 2002
20
INFORMACIJE
Na potepu po
svetu
13. Pikin festival v Velenju - Vrhunec bo sobotni Pikin dan
Velenje se je za dober te-
den spremenilo v pikasto
mesto. Na potepu po svetu
je letošnja tema 13. Pikine-
ga festivala, največjega
otroškega festivala v Slove-
niji, ki bo trajal do 28. sep-
tembra, ko bodo festival za-
ključili z najbolj veselim in
živahnim Pikinim dnevom.
Častna pokroviteljica festi-
vala je Štefka Drolc, ena naj-
boljših in najbolj priljublje-
nih gledaliških igralk in bo
danes obiskala Velenje.
V Velenju pričakujejo da-
nes obisk švedskega vele-
poslanika v Sloveniji, eks-
celence Johna-Christer Ah-
landerja. Veleposlanik si bo
ogledal nekaj Pikinih de-
lavnic. Ob 14. uri bo obiskal
Gorenje, ob 19. uri pa se bo
v Knjižnici Velenje udele-
žil kulturnega večera s
častno pokroviteljico festi-
vala, Štefko Drolc.
Organizatorja Kulturni cen-
ter Ivana Napotnika Velenje
in Medobčinska zveza prija-
teljev mladine pod pokrovi-
teljstvom Mestne občine Ve-
lenje sta tudi tokrat pripra-
vila številne prireditve, na-
menjene otrokom. Osrednji
del festivala so Pikine ustvar-
jalne delavnice, v katerih se
otroci lahko igrajo, ustvarjajo
in spoznavajo nove materia-
le. Na festivalu so tudi Piki-
na trgovina, kavarna, zaba-
višče, na ogled pa številne Pi-
kine razstave.
Pomemben del festivala je
tudi vsakoletna dobrodelna
otroška akcija, s katero želijo
otroke opozoriti na stiske dru-
gih sovrstnikov. Letos Pika No-
gavička vse otroke vabi, da po-
brskajo po žepih, predalčldh,
poličkah in zberejo kovance
ter jih prinesejo v tradicional-
ni Pikin šparovček. Denar bo-
do namenili Nubam za obno-
vitev uničene šole plemena Ta-
co v Nubskih gorah. Akcijo pri-
pravljajo v sodelovanju s sve-
tovnim popotnikom Tomom
Križnarjem, ki bo Pikin festi-
val obiskal jutri, v petek.
SIMONA BRGLEZ, foto: GK
Z nedeljske otvoritve Pikinega festivala.
Št. 39 - 26. september 2002
ŠPORT
21
Končno! Zmaga
Publikuma v gosteh
odlična predstava Celjanov v Ajdovščini - Zelo zanimiv paški derbi - V soboto na Skalni kleti Era, v sredo Gorica
Nedeljska obračuna 9.
kroga lige Simobil v Šmart-
nem ob Paki in Ajdovščini
sta obeležili razmočeni
igrišči, a vseeno tudi hitra
in zanimiva igra. Šmarča-
ni so bili spretnejši od Ve-
lenjčanov, Celjani pa so na-
digrali Primorje in končno
boljšo igro kronali tudi z
zmago na gostovanju.
V Ajdovščini je zablestela
celjska zvezna vrsta Lungu -
Sešlar - Beršnjak - Koren, zato
sta bili na visoki ravni tudi
obrambna in napadalna lini-
ja. Era je po zmagi doma ce-
lo na tretjem mestu, Publi-
kum in Rudar pa si s še tremi
klubi delita peto mesto. Po
11 točk imajo tudi Maribor
Pivovarna Laško, Gorica in
Primorje, ki pa so v resni kri-
zi. Nevarneje v zadnjem ča-
su delujejo moštva z dna,
Ljubljana, Mura in Korotan.
Na vrhu sta se oddaljila Ko-
per in Vega Olimpija, med če-
trtim in zadnjim mestom pa
je le pet točk razlike.
Forma ni padla
Celjski »verjetnostni ra-
čun« se je izšel. Tretjo urad-
no zmago v sezoni je Publi-
kum dosegel tako odločno in
prepričljivo, da v Ajdovšči-
ni razmišljajo (predvsem tre-
ner Borče Sredojevič) le še
o nakupih kakovostnih okre-
pitev. Uvrstitev Mitje Brul-
ca v napad je bila zadetek v
polno. Z njim v konici se je
vrnila »terierska« predstava,
kot v Intertotu, kjer so tek-
meci tudi »igrali«. Trener Ma-
rijan Pušnik se je zavedal,
da Primorje po visokem po-
razu v Velenju ne bo le čaka-
lo in da bo prostora (za Brul-
ca prepotrebnega) dovolj. Pr-
vi strel s kota je v 25. minuti
izvedel Sebastjan Gobec, Si-
mon Sešlar je žogo porinil
proti sredini. Domen Berš-
njak pa je brezkompromi-
sno podrsal proti njej in pre-
hitel branilce - O : 1. V 36.
minuti je Beršnjak postal naj-
boljši celjski strelec (4. gol),
ko je Andrej Kvas predolgo
podajo v padcu ujel in jo
idealno preusmeril pred
prazna vrata - O : 2. Se bo
nadaljevalo celjsko preklets-
tvo, je v zraku viselo vpraša-
nje ob polčasu, kajti v zad-
njih sekundah je obramba
dopustila Vogriču in Barutu
znižanje zaostanka domačih
v protinapadu -1:2. Pušnik
je zajel sapo.in ko so igralci
pričakovali, da jih bo nahrulil
za zelo poceni prejeti zade-
tek v najbolj neugodnem tre-
nutku, jih je pohvalil. Priti-
ska kar naenkrat ni bilo več
in v drugem polčasu je proti
pričakovanjem igralo le moš-
tvo, ki je vodilo. »Cestarski
obračun« bi moral biti odlo-
čen že v 60. minuti, ko se je
Kvas spretno otresel Trga, ki
ga je vlekel, in premagal Ru-
tarja. Sodnik Danijel Avda-
gič iz Ljubljane, ki ne sodi v
1. ligo, je zadetek priznal, na-
to opazil dvignjeno zastavi-
co prvega pomočnika Igor-
ja Zupančiča in - razvelja-
vil gol zaradi prekrška Kva-
sa!? Neverjetno, a ko gre za
Publikum, povsem običajno.
Dragan Čadikovski je zame-
njal izčrpanega Brulca, dol-
go pletel in pletel v desnem
kotu, nato podal Beršnjaku,
ki je z druge strani kazenskega
prostora slišal vpitje Vladi-
slava Lunguja »...druga, dru-
ga...«. Slednji je osamljen ta-
koj dobil žogo pred gol, kjer
obrambe ni bilo, in priseb-
no zabil za končnih 1: 3. Ča-
dikovski je kmalu zatem do-
bil boj v zraku 40 metrov od
gola, podal v globino do Kva-
sa, ki je preigral vratarja, nato
pa z roba kazenskega prostora
streljal mimo gola.
Za drugo zaporedno zma-
go v Ajdovščini gre levji de-
lež pripisati Simonu Sešlar-
ju, ki je presekal kopico do-
mačih poskusov, potem pa
pošiljal soigralce v ogenj. V
obrambi pa je najboljšo tek-
mo doslej odigral Gregor
Helbl. Vzdušja ob povratku
seveda ni pokvaril »izvense-
rijski« avtobus, še dvigoval
ga je ekonom Milan Turn-
šek, ko je na postajahšču
Lom pred vhodom poslopja
nastavil ponarejene bankov-
ce, ki so jih kljub smehu ce-
lotnega moštva mimoidoči
pridno pobirali. Fantovščino
je še malce podaljšal tehnič-
ni vodja Ambrož Krajnc, ki
pa bo sobotni dvoboj sprem-
ljal preko radijskih valov v
Logarski dolini, kolikor mu
bo pač dovolila takrat že so-
proga Barbara. Smeha ni bi-
lo le pri Marijanu Pušniku -
živciranje ob neugodnih raz-
pletih mu je malce načelo
zdravje, obenem pa se zave-
da, da bo z zmagami potreb-
no nadaljevati. Prihajata Era
in v sredo Gorica (prva tek-
ma četrtfinala pokala NZS),
ki ne bosta igrali na zmago.
Neučakanost na tribunah bo
škodljiva.
Sgsedski derbi
Šmarčanom
Po treh neodločenih rezul-
tatih v prejšnji sezoni lige Si-
mobil so z nedeljsko zmago
na domačem igrišču proti ve-
lenjskemu Rudarju Šmarča-
ni dokazali premoč ob reki
Paki. Vendar visoka končna
zmaga domačinov ne pome-
ni, da so imeli lahko delo, saj
so si tudi Velenjčani ustvarili
svoje priložnosti, ki pa so to-
krat ostale neizkoriščene.
Vprašanje je, kako bi se
tekma odvijala, če bi strel
Alena Mujanoviča v uvodu
srečanja namesto v prečki
končal za hrbtom Roberta
Srage. Tako pa je bil po dveh
zadetkih Ere v prvem polča-
su in zmedi v Rudarjevem ta-
boru, derbi praktično odlo-
čen. »Imeli smo 20 minut sla-
be igre, predvsem zaradi nez-
branosti v zvezni liniji. Prvi
zadetek smo dobili zaradi na-
pačne postavitve naše obram-
be. Svojih priložnosti nismo
izkoristili, domači so jih in
s tem osvojili tri točke,« ta-
ko je srečanje opisal velenj-
ski strateg Marjan Marjano-
vič, ki s svojim mladim moš-
tvom v letošnji sezoni plačuje
davek neizkušenosti.
Bolj veselo je bilo seve-
da v Erinem taboru, saj ga
je zmaga zavihtela kar na
tretje mesto lige Simobil.
»Že med samo tekmo smo
spremljali ostale rezultate
in preračunavali, kakšno bo
stanje na lestvici. Zmaga v
sosedskem derbiju je bila ze-
lo pomembna za nas, saj
smo tako potrdili dober re-
zultat iz Nove Gorice in do-
kazali, da smo na pravi po-
ti, da dosežemo zastavljeni
cilj. Naša forma se lepo stop-
njuje, ekipa je v vzponu in
tudi dobri rezultati niso na-
ključni,« je zadovoljen pri-
povedoval direktor kluba
Jože Krajnc.
V prvem polčasu so prevla-
dovali Šmarčani, ki so svojo
premoč kronali z zadetkoma
Gorana Rističa in Ramiza
Smajloviča. V drugem delu
pa sta v igro pri Rudarju vsto-
pila kapetan Željko Spaso-
jevič in mladi reprezentant
Mitja Hojnik, ki sta upravi-
čila zaupanje trenerja Mar-
janoviča in močno poživila
igro knapov. Vendar tudi to
ni bilo dovolj za preobrat, saj
so domači po lepi akciji Da-
nija Repovža, ki jo je zaklju-
čil Duško Karanovič, svoje
vodstvo še povišali, sosedje
pa so se morali zadovoljiti
le s častnim zadetkom Boruta
Arliča.
V moštvu Ere je razvese-
ljiva tudi vedno boljša forma
Jerneja Javornika, ki je svo-
jo nogometno pot začel v
Šmartnem ob Paki, pa se na-
to dokončno uveljavil v ve-
lenjskem Rudarju in prodal
v tujino. Njegova vrnitev v
Šmartno je nedvomno veli-
ka pridobitev Ere v letošnji
sezoni: »V zadnjih krogih smo
dokazali, da imamo kvalitet-
no ekipo, ki lahko preseneti
vsakogar. Tako kot naše moš-
tvo imam tudi sam še veliko
rezerv, saj sem izpustil celot-
no pripravljalno obdobje.
Glede na to, da sem čustve-
no vezan tako na Ero kot na
Rudar, je bil to zame res pra-
vi derbi. Vendar sem profe-
sionalec in na igrišču dam
vedno vse od sebe. Zmage
sem bil zelo vesel, tekma pa
je bila lepa in zanimiva tudi
za gledalce,« je svoje občut-
ke o nedeljskem derbiju str-
nil Javornik.
Tisoč šmarških ljubiteljev
nogometa je z aplavzom poz-
dravilo veselje v mokri tra-
vi valjajočih se vijolic. Že v
prihodnjem krogu pa jih ča-
ka nov lokalni derbi. Na so-
botnem gostovanju v Celju
bi moralo biti precej težje:
»Nobenega gostovanja se ne
bojimo. Publikum ima zelo
kvalitetno ekipo, ki je sedaj
še pridobila na samozavesti.
Storili bomo vse, da v Celju
ostanemo neporaženi,« je
svoja razmišljanja pred der-
bijem na Skalni kleti zaklju-
čil Krajnc.
Velenjčani bodo dve uri
kasneje Ob jezeru gostili pre-j
bujajočo se Muro. Bodo us-
peli ponoviti predstavo s Pri-
morjem?
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
TRIARTES
Igralec kroga Simon Sešlar je prikazal reprezentančno formo.
Velenjska obramba je trikrat žalovala v Šmartnem ob Paki.
Igralec kroga Simon Sešlar (CMC Publikum), trener kroga Marijan Pušnik (CMC Publikum)
Št. 39 - 26. september 2002
22
f iPORT
VeČina razmišlja
o obstanku
V Treh lilijah bo sezona zelo pestra - Kruščič in Pucko ostala, preselil se je
Sagadin, novinca Mandič in Bečirovič
Konec tedna se pričenja
košarkarska sezona v Slo-
veniji, tako za moštva v
mednarodni Goodyear ligi
kot v 1. A domači ligi. Zato
smo trenerje petih ekip s
Celjskega povprašali o ci-
ljih v novi sezoni.
Strategi celjskih košarkaš-
kih moštev so bili pri napo-
vedih v glavnem previdni.
Predrag
Kruščič:
ponoviti
lansko sezono
Trener Pivovarne Laško
meni: »Pričakujem, da bo no-
va sezona podobna lanski, mi
pa bomo imeli še kar nekaj
časa težave z uigranostjo, kaj-
ti prišlo je kar osem novih
igralcev. Mednarodna liga je
dosti močnejša kot lani, za-
to bomo le stežka ponovili
uspeh, uvrstitev na zaključ-
ni turnir četverice. V sloven-
skem prvenstvu pričakujem
veliko izenačenost, kajti tu-
di Krka in Olimpija sta, kot
mi, zamenjali veliko igralcev,
zato bo še kako zanimivo. V
evropskem Uleb pokalu ima-
mo najmočnejšo skupino, ki
pa je po drugi strani atrak-
tivna, tako za moje mlade
igralce kot za gledalce. Bo-
rili se bomo za četrto mesto,
ki vodi v četrtfinale, kar bo
težko doseči. Pričakujem, da
bodo ljudje v klubu in naši
navijači dovolj realni, da bo-
do upoštevali, da imamo no-
vo ekipo, ki bo vsekakor po-
trebovala podporo predvsem
na začetku. Sam sem pred za-
četkom vsekakor optimist.«
Ranko
Mandič:
obljubljam
srčnost
Novi trener Savinjskih
Hopsov pred sezono pravi:
»Imamo verjetno najmlajšo
ekipo v ligi, ob neizkušenih
igralcih sta izjemi le Tovor-
nik in Cizej. Polovico moš-
tva namreč sestavljajo mla-
dinci, ki pa na moje veselje
vse bolj pridobivajo samo-
zaupanje. Cilj je vsekakor os-
novni obstanek v ligi, ki bo
po mojem zelo izenačena, ta-
ko da bo z malo športne sre-
če in kakšno serijo zmag mož-
no narediti še kaj več. Priča-
kujem pomoč naših zvestih
navijačev, sam pa jim obljub-
ljam veliko borbe in srčno-
sti s strani celotne ekipe.«
Igor Pučko: za
centra ni
denarja
Na klopi šentjurskega Al-
posa Kemoplasta ostaja isti
strateg: »Mislim, da bomo gle-
dali zelo izenačeno in nego-
tovo ligo, v kateri je vse mož-
no. Osnovni cilj je seveda ob-
stanek v druščini najboljših,
saj se ve, da bomo ponovno,
verjetno kot edini, igrali brez
klasičnega centra, za katere-
ga enostavno ni denarja. Z ne-
koliko sreče bi se lahko vme-
šali v boj za peto mesto, ki
vodi v razigravanje za naslov
prvaka in kar je še pomem-
bnejše, že po polovici sezo-
ne zagotavlja obstanek.
Upam, da ne bomo imeU te-
žav s poškodbami, kajti ni-
mamo veliko kakovostnih
igralcev na razpolago, pono-
vili pa bomo našo prepoznav-
no igro iz prejšnjih sezon. Po-
trudili se bomo izboljšati na-
šo dosedanjo najboljšo uvr-
stitev v ligi, to je lansko sed-
mo mesto, kar pa bo sila tež-
ko.«
Miloš Sagadin:
favorita
Slovan in
. Koper.
Trener šoštanjske Elektre:
»Delo smo zastavili na dalj-
še proge, ob tem pa smo tudi
bistveno spremenili ekipo, v
kateri bodo prišli do veljave
predvsem mladi, domači
igralci. Osnovni cilj sezone
je obstanek v druščini najbolj-
ših, kar ni lahka, a je po mo-
jem vsekakor dosegljiva na-
loga. Upam na podporo gle-
dalcev, kar bi naši mladi ekipi
še kako koristilo, upam pa
tudi na dovolj potrpežljivo-
sti, kajti kot sem omenil, de-
lamo na dolge proge. Sicer
pa bo liga zelo izenačena, tako
da razen Slovana in Kopra dru-
gih favoritov ne vidim.«
Memi
Bečirovič: na
sredino
lestvice
Na klopi zreške Rogle je
novinec: »Za cilj smo si po-
stavili uvrstitev v sredino les-
tvice, tako da se bomo borili
za napredovanje v ligo za pr-
vaka. Ob tem bomo dali do-
volj priložnosti mladim igral-
cem, saj nam drugega ne
preostane. Kakovost košarke
pri nas namreč zaradi po-
manjkanja denarja pada,
mnogi igralci srednje gene-
racije odhajajo v tujino, os-
taja nam le delo z mladimi,
kar je edini porok za napre-
dek te igre pri večini, tako
tudi v našem klubu. Vsaka na-
tančnejša napoved bi bila pred
sezono sila tvegana, pred-
vsem zaradi možnega doku-
povanja in menjavanja tuj-
cev: A naš cilj je pač postav-
ljen in naredili bomo vse, da
ga dosežemo.«
JANEZ TERBOVC
Foto: TRIARTES
Prvi temnopolti »pivovar« Torry VValker je bil odličen, a je zbežal.
Zdaj sta v Treh lilijah dva, dirigent Edvvin Daniels.
..in odlični strelec Kenyan VVeaks.
40 let košarke
v Rogaški
Zbrali so se pionirji košarke s
Ferdom Pakom na čelu
čeprav z nekoliko zami-
ka, so v Rogaški Slatini
proslavili jubilej, 40. oblet-
nico igranja košarke v me-
stu. Več kot 60 igralcev in
igralk ter nekdanjih odbor-
nikov se je zbralo na pro-
slavi jubileja tega najuspe-
šnejšega slatinskega špor-
ta.
V dvorani Janina sta bili
odigrani tekmi generacij, naj-
prej pri ženskah in nato še
pri moških. Omeniti velja, da
je v zadnjih minutah moške
tekme na parket stopila po-
stava, ki je skupaj štela 288
let, peterka, ki je bila tudi
udarna v začetnih letih ko-
šarke (med 1960 in 1963).
Leta so medtem že naredila
svoje, vendar pa znanja ni
zmanjkalo. Udeleženci so se
preselili v avlo kulturnega
centra, kjer je neumorni Fer-
do Pak, oče slatinske košar-
ke, pripravil razstavo slik in
novinarskih člankov. Mnogo
je bilo smeha in zbadanja pri
gledanju starih fotografij, ko
je večina udeležencev bila v
mladih letih. Do naslednje-
ga snidenja ne bo trajalo dol-
go, vsi pa komaj čakajo na
novo preizkušnjo pod koši,
z dodatkom let in kilogra-
mov.
JANEZ TERBOVC
iiiJCRATKO
Brona Volkovi in Česnu
Žalec: Teniška akademija Tomaža Volka je pripravila dr-
žavno prvenstvo za dečke in deklice do 11 let. Med 80 slo-
venskimi tenisači sta bila najboljša Dalila Jakupovič iz An-
karana in Matic Možek iz Kamnika. Domačinka Barbara
Volk je osvojila tretje mesto med deklicami, Velenjčan Bo-
ris Česen pa je bil tretji med dečki. (T. T.)
Memoriai Vlada Vebra
Žalec: Domači teniški klub je v okviru praznika občine
organiziral tradicionalni turnir Vlada Vebra. 40 tenisačev
se je pomerilo v naključno izžrebanih dvojicah v dveh kate-
gorijah. V mlajši do 40 let sta slavila Tadej Krušič in Dušan
Čater, med tenisači starejšimi od 40 let pa sta zmagala Igor
Majerle in Jani Gor. (T. T.)
Štipendija atletu
Kladivarja
Celje: Državni prvak med mlajšimi mladinci v teku na
2000 metrov z zaprekami, 17-letni Celjan Andrej Cimper-
šek, bo v tem šolskem letu prejemal štipendijo od SKB ban-
ke v višini 22 tisoč tolarjev. Namen Fundacije pokroviteljev
olimpijske reprezentance je štipendiranje obetavnih šport-
nikov in obenem uspešnih dijakov iz socialno ogroženih
družin.
Razpis ŠKD Koš
Polzela: Od začetka meseca novembra do konca januarja
bo potekala Savinjska košarkarska liga. Tekmovanje bo eno-
krožno (ob nedeljskih dopoldnevih), sledilo pa bo razigra-
vanje za prvaka s polfinaloma: 1-4, 2-3. Prijave sprejemajo
do 14. oktobra, informacije pa dobite preko telefona: 5722664
ali 7050423. Tekmovalno komisijo bodo sestavljali Danilo
Turnšek, Marjan Pader in Marko Slokar.
Joli je izčrpana
Madrid: Na 9. svetovnem atletskem pokalu je za evrop-
sko reprezentanco nastopila Jolanda Čeplak. Velenjčanka
je osvojila tretje mesto v teku na 800 metrov (zmagala je
Maria Mutola) in s svojo ekipo po dvodnevnem tekmovanju
zasedla drugo mesto. S tremi točkami prednosti so zmagale
Rusinje.
Najbolje začela Šeškova
Izola: Kegljavke Miroteksa so z zmago začele letošnje
državno prvenstvo. Na kegljišču v Luciji so v prvem krogu
premagale domačinke z 8:0. Najboljša pri Celjankah je bil3
Jožica Šeško s 542 podrtimi keglji, Biserka Petak jih je po-
drla 532, Andreja Razlag pa še kegelj manj. (J. K.)
Jankovič ugnal Krivca
Celje: Rokometašice ŽRK Celje so soboto začele prvens-
tvo v 2. državni ligi vzhod. Proti favoritinjam prvenstva-
ptujskemu Mercatorju Tenzorju so izgubile s 26:24. Gostje
so zasluženo zmagale, čeprav so imele Celjanke v zadnjem
napadu priložnost za izenačenje. Pri domačinkah sta bili
najboljši strelki Skutnikova in Potočnjakova s po šestimi
zadetki. Celjski klub je pridobil dva pokrovitelja, glavnega
Celjske mesnine, po katerem se bo tudi imenoval, ter Mle'
karno Celeia. Štiriletna pogodba je bila v Slovenskih Konji'
cah podpisana za štiri leta, bistvene zasluge za finančno
podporo pa ima predsednik RZS Zoran Jankovič. (J. K.)
Št. 39 - 26. september 2002
ŠPORT
23
Celjski Andreji
visoko priznanje
Dobra vzgoja mame Silve obrodila odmevne sadove
Ljubljana gosti evropski kongres
o fair playu, na katerem so na otvori-
tvi podelili svetovno nagrado kegljaš-
lii reprezentantki, članici celjskega
Vliroteksa Andreji Razlag, ki se je iz-
liazala s humanitarnim delom.
Direktor kongresa in Slovenske olim-
pijske akademije dr. Rajko Šugman
je podal obrazložitev:
»Andreja Razlag se je rodila 21. ok-
itobra 1978 na Ptuju. Končala je gimna-
zijo in se po maturi vpisala na Fakulte-
to za družbene vede: smer politologija
- obramboslovje v Ljubljani. Njena os-
novna športna panoga je kegljanje, ven-
dar se je pred tem ukvarjala še z gim-
nastiko, šahom in odbojko. Z osmimi
leti je osvojila prvo medaljo v keglja-
nju in se zapisala temu športu. Bila je
stalna članica pionirske, kadetske in
mladinske vrste Slovenije, od leta 1998
i pa je tudi stalna članica članske repre-
zentance. Na svetovnem prvenstvu v Osi-
jeku je osvojila dve bronasti medalji,
sicer pa ima odličja z vseh tekmovanj
na evropski ravni.
'' Andrejina najpomembnejša dejavnost
je humanitarna. Zapisala se ji je že v 3.
^ razredu osnovne šole, ko je vsestransko
pomagala svojemu sošolcu, ki je zaradi
težke bolezni ostal na invalidskem vo-
zičku. Od takrat pa do danes mu sledi s
številnimi akcijami, obenem pa si je za-
dala nalogo, da bo pomagala tudi vsem
drugim invalidom pri nas. Iniciirala in
organizirala je akcije Športniki za inva-
lide, Športniki pomagajo invalidom, do-
brodelni koncert zabavnih pevcev idr.
ter leta 1996 pričela s projektom Od-
prava arhitektonskih ovir za invalide v
slovenskem šolskem prostoru ter Likov-
niki za invalide. V akciji Ljudje odprtih
rok revije Naša žena je leta 1996 prejela
naziv Pobudnica dobrih del in leto ka-
sneje še Vzornica '97. Ves ostanek de-
narja, ki ga je prejela z dobrodelnimi
akcijami in takorekoč vse svoje prihran-
ke je namenila invalidom. Poleg tega je
sodelovala s svojim denarjem v mnogih
akcijah z odkupi del za humanitarne na-
mene.
Glede na mladost, odličnost v uče-
nju (študiju) in v športu (kegljanju) ter
zaradi izrednih humanitarnih pristopov
in izvedb si Andreja Razlagova zasluži
najvišje priznanje za širjenje vrednot
športa v Evropi.«
DŠ
Andreja Razlag
Slovan za začetek
Na treh frontah najvišji cilji Celja Pivovarne Laško - Novica o daljši
odsotnosti poškodovanega Aleša Pajoviča pravi šok
Celjski rokometni kolek-
tiv je po spomladanskem
sramotnem porazu na Ko-
deljevem s Prulami krepko
spremenil miselnost. Sledilo
je zmanjšanje proračuna za
petino, usmeritev k mladim
igralcem, zaupanje doma-
čemu trenerju, zadržane pa
so visoke, celo najvišje am-
bicije, za kar naj bi bili po-
rok še vedno številni kako-
vostni igralci: Aleš Pajovič,
Dejan Peric, Edvard Kokša-
rov, Žikica Milosavljevič,
Tomaž Tomšič, Renato Vu-
grinec, Luka Žvižej, Sergej
Rutenka in tudi edina okre-
pitev Nenad Maksič.
Pred prvo poosamosvoji-
tveno sezono se je po uspe-
hu v kvalifikacijah za 1. ju-
goslovansko ligo na klopi ob-
držal Tone Tiselj, ki pa je leto
kasneje navzlic osvojeni dvoj-
ni domači kroni (91/92) mo-
fal oditi, ne da bi okusil slast
igranja v pokalu prvakov.
Drugi
Slovenec
Miro Požun je drugi slo-
venski trener, ki začenja se-
zono na klopi Celja Pivovar-
Laško in bo skoraj zago-
tovo na njej ostal do zadnje
Uradne spomladanske tekme.
Največji domači tekmec bo-
^0 še vedno Prule, v pokalu
Pokalnih zmagovalcev pa je
ovira do četrtfinala (7. in 14.
december) lahko le stari zna-
švedski Redbergslids, šele
Potem so možni tekmeci (1.
in 8. marca) Gudme, Pick Sze-
ged, Benfica, Lovčen, Ade-
mar Leon, branilec naslova
Ciudad Real in Lemgo, ki
ima trenutno vse štiri zmage
v Bundesligi. »Na 17 tekmah
smo izgubili le štirikrat, tri-
krat najtesneje, za poraz se
nam je visoko oddolžil le
Real. Naša igra še ni dokonč-
no postavljena, moramo jo
še izpiliti. Smo na pravi po-
ti. Težja poškodba Aleša Pa-
joviča zame predstavlja pra-
vi šok, saj je naš ključni člo-
vek. Imamo sicer notranje re-
zerve. Priložnost je že izko-
ristil Gregor Lorger. Upam,
da bodo ostali sledili njego-
vemu vzgledu«, pravi Požun.
Prerojeni?
»Vsak športni kolektiv po-
kaže svojo vrednost takrat,
ko zna premagati težave, ko
zna po porazu strniti vrste in
ponoviti največje uspehe. Na-
še stališče glede ciljev je od-
ločno: ponovno osvojiti na-
slov državnega prvaka, po
možnosti tudi pokalnega, v
evropskem pokalu pa se pre-
biti čim višje. V moštvu je
tudi >otroški vrtec<, a nič za-
to«, pravi predsednik kluba
Tone Turnšek. Marko Ju-
govič je govoril o financah:
»Manj jih bo za 20 odstotkov.
Tudi nas ni obšel trenutni
gospodarski položaj. Čeprav
smo znižali proračun, pa je
še vedno dovolj visok za iz-
polnitev prav vseh nalog, ki
smo si jih zadali!«
Strategija, ki jo je predsta-
vil športni direktor Slavko
Ivezič, je usmerjena v pri-
hodnost. Razen šestih mla-
dincev, ki so se že sedaj vklju-
čili v prvo ekipo, se bosta ka-
lila še dva novinca, 18-letni
desni zunanji igralec, Mol-
davec Vladimir Lollo in eden
najobetavnejših slovenskih
kadetov Sašo Mikanovič iz
Škofje Loke. Po besedah no-
vega kapetana Dejana Peri-
ča je zelo dobro tudi vzduš-
je v ekipi. V novo okolje se
je po sedmih letih igranja pri
Preventu že vživel Nenad
Maksič: »Izpolnila se mi je
želja. Prestopil sem v cenjen
evropski klub.« V DP se bo
končnica za prvaka odvijala
po vzoru izpred osmih let,
na izpadanje, ko se prvi po-
meri z osmim, drugi s sed-
mim in tako naprej.
Vodstvo navijaške skupi-
ne Florijani vabi vse nove
člane, ki želijo organizira-
no navijati, naj se zberejo
v lokalu Time-out pred dvo-
rano Golovec v soboto med
17. in 18. uro.
Kakorkoli se bo razpletlo
v tej sezoni, samo ne izgub-
ljajte za deset golov z Ljub-
ljančani. Tistega poraza mno-
gi ne bodo nikoli preboleli,
nekateri pa še zdaj uživajo v
misli nanj. A kdo ve, morda
je bil koristen...
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
Bolj zeleni kot rumeni novinci, sedijo z leve: Vladimir Lollo, Klemen
Kosaber, Miladin Kozlina, Nenad Bilbija; stojijo: Luka Kisovec, Bojan
Čudič. Nenad Maksič in Miro Požun.
BfegPANORAIVlA
nogomet
1.SNL
9. krog: Primorje - CMC
Publikum 1:3 (1:2); Berš-
njak (25, 36), Lungu (75);
Barut (47). Era Šmartno - Ru-
dar Velenje 3:1 (2:0); Ristič
(8), Smajlovič (20), Karano-
vič (79); Arlič (84). Vrstni
red: Koper Šport line 20, Ve-
ga Olimpija 18, Era Šmartno
14, Dravograd 12, CMC Pub-
likum, Rudar, Maribor Pivo-
varna Laško, Primorje, Go-
rica 11, Ljubljana 9, Mura,
Korotan 7.
2. SNL
7. krog: Dravinja - Triglav
3:0 (1:0); Kolar (43, 87),Ko-
Ijič (57). Vrstni red: Dom-
žale 17, GPG Grosuplje 16,
Jadran 13, Aluminij 12, Dra-
va, Goriška brda 11, Križev-
ci, Dravinja 10, Krško Posavje
9, Zagorje, MNK Izola 8, Li-
var, Bela krajina 6, Triglav
5, Nafta, Železničar 4.
3. SNL - sever
7. krog: Paloma - Vransko
1:0, Malečnik - Šmarje pri
Jelšah 1.2, Šoštanj - Hajdina
3:0, Krško Posavje - Mons
Claudius 5:0. Vrstni red: Po-
horje 16, Bistrica, Paloma 14,
Šmarje pri Jelšah 13, Šoštanj,
Stojnci 11, Hajdina 10, Fuži-
nar, Kozjak Radlje 9, Krško
Posavje 8, Središče, Maleč-
nik 7, Vransko 5, Mons Clau-
dius 3.
MČL - Celje
4. krog: Zreče - Odred Kozje
5:0, Kovinar Štore - Rogaška
SŠ 5:0, Šentjur 2001 - Oplot-
nica 0:0, Vojnik - Laško 4:6.
Vrstni red: Zreče 12, Laško,
Oplotnica 8, Kovinar Štore
5, Rogaška SŠ, Vojnik 3,
Odred Kozje 1, Šentjur 2001
0.
MALI NOGOMET
1. slovenska liga, 2. krog:
NapoliIP■ Dobovec 2:4 (1:3);
Stres (6), Vrečko (10, 12),
Svetelšek (29). Vrstni red:
Svea Lesna, Beton MTO, Do-
bovec, Puntar 6, Napoli, Me-
tropol 3, Kix Ajdovščina, Sev-
nica, Tomaž MP, Grafis 0.
1. celjska liga, 18. krog:
Pelikan - Prijatelji 5:0,
SS&Sun - Maček tisk 0:5, Vef-
lon - Klateži 9:1, Robocom
Marinero - Skavti 4:1, Fran-
gros - Šmartno 6:3, Cosmos -
Telsim 4:2. Vrstni red: Peli-
kan 49, Maček tisk 35, Adria-
tic 29, Skavti 28, Frangros
27, Robocom 26, Cosmos,
Klateži 23, Veflon 21, Prija-
telji 19, Šmartno 14, SS&Sun
12, Telsim 10.
1. liga občine Štore, 14.
krog: Lipa - Gadi 3:0, Kanarč-
ki - Laška vas 2:5, Sokoli -
Pečovje 4:2, Almin dom - Ko-
vinar 5:1. Vrstni red: Sokoli
33, Laška vas 29, Rudar Pe-
čovje 25, Lipa, Almin dom
21, Gadi 12, Inexa 9, Kovi-
nar 5.
ŠPORTNI
KOLEDAR
SOBaTA28.9.
NOGOMET
1. SNL, 10. krog, Celje:
CMC Publikum - Era Šmart-
no (16), Velenje: Rudar - Mura
(18).
3. SNL - sever, 8. krog:
Vransko - Pohorje, Mons
Claudius - Kozjak Radlje, Fu-
žinar - Šoštanj, Šmarje pri Jel-
šah - Središče (16).
MČL, 5. krog: Laško - Zre-
če, Oplotnica - Vojnik, Ro-
gaška SŠ - Šentjur 2001,
Odred Kozje - Kovinar Štore
(16).
KOŠARKA
Liga Goodyear, 1. krog,
Zagreb: Zagreb - Pivovarna
Laško.
Hypo liga, 1. krog, Šent-
jur: Alpos Kemoplast - Kraš-
ki zidar (19), Polzela: Savinj-
ski Hopsi - Zagorje Banka Za-
savje (20), Zreče: Rogla - Tri-
glav (19), Ljubljana: Geoplin
Slovan - Elektra.
ROKOMET
1. DRL - moški, 1. krog,
Celje: Celje Pivovarna Laško
- Slovan (18.30), Trebnje:
Trimo - Gorenje.
1.	DRL - ženske, 2. krog:
Celje: Celeia - Gramiz
(15.30), Žalec: Žalec - Krim
(18).
miukVfA —
NOGOMET
2.	SNL, 8. krog, Kidriče-
vo: Aluminij - Dravinja (16).
NOGOMET
Pokal Slovenije, četrtina
finala, prva tekma, Celje:
CMC Publikum - Gorica
(15.30).
ROKOMET
1. DRL - ženske, zaostala
tekma 1. kroga: Žalec - Cele-
ia Celje (18).
Marini ruska zmaga
Moskva: Mladinke Kladivarja Cetisa so na atletskem evrop-
skem klubskem pokalu skupine A osvojile šesto mesto in si
tako zagotovile obstanek med najboljšimi. Najboljša posa-
meznica v celjskem taboru je bila Marina Tomič, ki je z
rezultatom 14,11 zmagala v teku na 100 metrov z ovirami in
osvojila tretje mesto v teku na 100 metrov s časom 12,42
sekunde. Še eno odlično uvrstitev je z drugim mestom v
teku na 400 metrov z ovirami priborila Daša Hliš, ki je
okrepila celjsko ekipo. (J. K.)
Tesen poraz z Impolom
Celje: V prvem krogu državnega prvenstva v judu za moš-
ke so se pomerili Ivo Reya, Impol iz Slovenske Bistrice in
Slovenj Gradec. Impol je obakrat zmagal in si priboril vse
štiri točke. Judoisti Iva Reye so bili boljši od Slovenj Grad-
ca s 5:1, z Impolom pa so tesno izgubili s 3:4 in imajo po
uvodnem nastopu dve točki. Najbolj je presenetil mladi
Celjan Matjaž Ceraj, 9. z mladinskega SP, ki je premagal
državnega prvaka Petka. (J. K.)
Št. 39 - 26. september 2002
»Na svetu bi zavladal mir, č

r
»Skuhanega smo pripeljali od doma, zdaj ga pa režemo in restamo.«

Marija Deu, Terme Zreče: »Poleg praženega krompirja smo udeležencem
festivala ponudili še pohorski lonec s krompirjem, ričetom in gobami ter
se s tem zoperstavili golažu. Smo zagovorniki takšne prehrane, pri
kateri je pot od njive do krožnika čim krajša, torej kupujemo pridelke od
naših pohorskih kmetov in jih na tak način povezujemo s turizmom.«
»Poskusite ga, tale je najboljši, klasičen, izkopan pred tremi tedni in spražen na domačih ocvirkih, na domači
čebuli, vse je na roke narezano, čuneka pa smo eno leto redili in zaklali prav za to priložnost« (stojnica
gostilne Franci iz Zagrada)
Organizatorska trojka: novinar Drago Bule, maestro Mojmir Sepe, ki je uglasbil društveno himno (besedilo
Velkavrh) in Celjan Vidko Gradišnik, ki ima največ zaslug za to, da je na sobotnem festivalu prav vse klapalo, v)<'r
z vremenom.
Tako je na 2. svetovnem festivalu pr^i
nega krompirja v Celju zapel Toi|
Domicelj, krompirjevo ljudstvo pa se
njim enoglasno strinjalo
Sobota, vadbišče celjskega
kinološkega društva v Lo-
krovcu. Množica ljubiteljev
slovenske nacionalne jedi,
praženega krompirja. V nje-
govo čast in slavo se je tam
odvijal eden najbolj odšteka-
nih festivalov, kar si jih je kdaj
izmislil prebrisani Slovenec.
Potem ko je Slovenec dolga
desetletja pridno obdeloval njive
krompirja, ki mu ga je poslal v
pokušino kmet iz daljnega Ko-
lorada, ter vmes pridno ugonab-
Ijal prav tako uvoženega kolo-
radskega hrošča, da bi ga sredi
prejšnjega stoletja dokončno iz-
trebil, si je izmislil tudi poseb-
no krompirjevo jedačo. Svinj-
ska mast, ocvirki in čebula je
bilo, hvalabogu, na vsaki količ-
kaj trdni kmetiji, in tako se je
na Slovenskem rodila izvirna
jed, pražen krompir, ki je po-
tem postala glavna sestavina vsa-
kega spodobnega nedeljskega
kosila, kmečkega in meščanske-
ga-
»Restan« krompir se je naglo
širil po Evropi in že so po njem
začeli stegovati lovke najrazlič-
nejši narodoljubci, da bi si ga,
podobno kot se je to zgodilo z
našimi lipicanci, prisvojili in
nanj pritisnili nacionalni pečat.
Nak! Na srečo so se v deželi na
sončni strani Alp še pravočasno
zganili razumniki, ki jim je lju-
bezen do »restanega« krompir-
ja pomembna stična točka, in
maja leta 2000 ustanovili Druš-
tvo za priznanje praženega
krompirja kot samostojne jedi
s sedežem v Gostilni pri Pavli
na Starem trgu v Ljubljani. No-
ra ideja sicer, a le na prvi po-
gled. Če je norost to, da se v druš-
tvu (ki danes šteje že več kot
šeststo članov) in se okoli nje-
ga združujejo izključno Ijn,
dobre volje, ki se znajo vese
in zabavati ob ideji prizna
in zaščite praženega kromp
kot nacionalne jedi, potem
lahko vprašamo, kolikšna
rost je šele tista okoli prizn;
Piranskega zaliva in kako n
so vse ostale podobne noru
te dežele in tega sveta!
V Celje in Lokrovec so v
boto prišli sami veseli lju(
ki so se znali zabavati ob lu
dez tako abotnih vsebinah,)
je pražen krompir in vsem,!
sodi zraven. Nobene politi]
nobenih zateženih tem, noj
nih visokih idej, razen kro
pirjeve seveda, in nobenih p
tokolarnih zadev. Od pretok
la je prišla edina zapovedi
seliti se in uživati v neštetih o
likah »restanega« krompirja,
mora biti glavna jed, golai
lahko samo predjed, na žanii
čeni vol pa priloga. In glai
pijača? Dolenjski cviček, kajp
in pivo - laško, se razume. M
žica udeležencev festivala je
do noči zganjala šale, pela
plesala ob zvokih ansambla I
tezi Celjski. In se veselila, saj
letina krompirja zdaj že le
pospravljena. Pa neznansko
uživala v praženem krompii
ki so ga pripravljali naši vrli
stinci na dvanajstih stojnic
takšnega z ocvirki, pa z ž
Ijem, gobami, pršutom, s pe^
kinimi omakami in še in šf
bilo različic, ki jih ni zmanj
lo vse do zadnjega festivals
ga grižljaja in trenutka. T(
je bila tudi organizacija f«
vala brezhibna. Naj živi »rests
krompir!
MARJELA AGl^
Foto: GREGOR KA^
Št. 39 - 26. september 2002
rsi bi jedli restan krompir<f
Krompirjeva posadka iz celjskega Hotela Štorman.
Tomaž Domicelj: »Tole je tolk odtrgan, da je že fajni S tem društvom smo
se Slovenci tudi najbolj približali britanskemu humorju, ker stvar furajo
sami intelektualci. Tudi sam obožujem >restan< krompir. V gostilne, kjer
ga nisem dobil, sem enostavno nehal hoditi.«
^ tudi ob >restanem< krompiiju: članica društva Marjeta Gradišnik
in celjska podžupanja Janja Romih.
Celjski In slovenski športni funkcionar Štefan Jug na potezi.
O društvu
in
priznanjiii
Društvo je prostovoljno,
samostojno združenje oza-
veščenih fizičnih oseb-us-
tanoviteljev, ki so združe-
ni z namenom, da s svojim
delovanjem opozarjajo na
kulturne, zgodovinske in
naravne vrednote pražene-
ga krompirja, oživljajo nje-
govo izročilo ter prevzema-
jo posamezne naloge v pro-
cesu njegovega priznanja.
Društvo uresničuje svoj na-
men tako, da: razvija de-
javnosti, s katerimi oživlja
kulturne, zgodovinske in
naravne vrednote pražene-
ga krompirja; oblikuje in
izvaja dejavnosti, vezane na
revitalizacijo vrednot pra-
ženega krompirja; sodelu-
je pri načrtovanju razvoj-
nih usmeritev za zagotav-
ljanje nadaljnjega obstoja
in razvoja praženega krom-
pirja; posreduje kulturno,
zgodovinsko in etnološko
izročilo praženega krom-
pirja; poudarja po krivici
zanemarjeno vlogo različ-
nih vrst čebule pri pripravi
praženega krompirja in v
ta namen spodbuja nasta-
nek sekcij za njeno pravil-
no uporabo; preučuje raz-
širjenost praženega krom-
pirja po svetu in neguje sti-
ke z lokalnimi poznavalci...
Za izredne dosežke in po-
žrtvovalnost v zvezi z de-
lom v društvu lahko upravni
odbor podeli naslednja priz-
nanja: red praženega krom-
pirja s koloradskim hroš-
čem; red praženega krom-
pirja s koloradskim hroš-
čem z zlatim vencem; red
praženega krompirja s ko-
loradskim hroščem z zla-
tim vencem in žarki z len-
to...(iz statuta Društva za
priznanje praženega krom-
pirja kot samostojne jedi)
Jurij Lenard, predsednik Društva za priznanje pra-
ženega krompirja kot samostojne jedi:« Zbralo se nas
je nekaj ljubiteljev >restanega< krompirja in tako je v
šali padla ideja: naredimo nekaj za promocijo te jedi,
ki na Slovenskem vendar ne more imeti statusa prilo-
ge, tako kot čežana, pa korenček ipd. Ideja je vse bolj
rasla in zdaj je tu društvo. Ko so nas pred registracijo
vprašali, kako bomo preko praženega krompirja pro-
movirali kulturo, sem jim odgovoril, da bomo nare-
dili balet na to temo. Če je možen balet na temo bode-
če žice, bo lahko čisto soliden tudi na >restan< krom-
pir. Sicer pa imamo s tem našim društvom predvsem
veliko zabave, letos smo društveni krompir posadili
na treh njivah. Eno njivo imamo v Taboru v Savinjski
dolini, tako bogu za hrbtom je, da je še koloradski
hrošč ne doseže. V društvu imamo tudi tujce: iz Itali-
je, Češke, Nemčije, Švedske, iz ameriškega Kolora-
da, iz Argentine, tudi Egipčan je naš član. Zadeva se
kar sama po sebi razvija. Ves naš cilj druženja je v
tem, da pod znamko >restanega< krompirja naredimo
nekaj, kar presega običajne veselice, zato smo med
dmgim proti plastiki, smo pa tudi zapriseženi sovražniki
pomfrija. In Zoran Predin ima kar prav, ko pravi: Slo-
vence nas danes že vse razdvaja, edino >restan< krom-
pir nas druži.«
Št. 39 - 26. september 2002
26
KRONIKA
Goljufivi goljufi?
Policisti so kazensko ovadili 31-letnika, ki naj bi bil krivec za »denarno
verigo«, ki je obnorela Celjane
Tudi celjskim kriminali-
stom je nekaj vendarle za-
smrdelo pri t.i. denarni ve-
rigi, ki je pred meseci dobe-
sedno zaslepila številne Slo-
vence, da so nakazovali de-
nar na račune tujih bank.
Te dni so kriminalisti na mi-
zo vrgli namreč zaključke
svoje preiskave.
Ovadili so 31-letnega M.
D., državljana Republike Hr-
vaške, ki je osumljen stori-
tve kaznivega dejanja orga-
niziranja denarnih verig in
iger na srečo. »Omenjeni je
novembra lani v Sloveniji or-
ganiziral dejavnost, pri ka-
teri so na podlagi usmeritev
osumljenca, udeleženci od-
piraU devizne račune v slo-
venskih bankah. Preko odpr-
tih računov so v korist tuje
družbe s sedežem v Gibral-
tarju vplačevali zneske v vi-
šini 1.900 ameriških dolar-
jev ali 2.290 evrov. Pri tem
so udeleženci verige, ki so
takšne račune odprli že prej,
prejeh točno določeno pro-
vizijo, ki je bila odvisna od
stopnje udeleženca v pira-
midni strukturi. V večini pri-
merov gre za udeležence iz
območja Slovenije in Hrvaš-
ke, kjer je osumljeni M. D.
organiziral srečanja s pred-
stavitvijo denarne verige, da
bi na ta način pridobil nove
člane v piramidi,« pravijo v
Uradu kriminaUstične poli-
cije Policijske uprave Celje.
31-letnik je (bil) pri svo-
jem delu zelo spreten. V svojo
piramidno strukturo je zvle-
kel najmanj 272 udeležencev,
od katerih je, od vsakega po-
sebej seveda, prejel od 180
do 360 evrov, kar je bilo od-
visno od položaja osebe v pi-
ramidni strukturi. 272 ljudi
pa nikakor še ni končno šte-
vilo tistih ki so (naivno) pla-
čevali ogromne zneske. Po-
ročali smo že, da naj bi se
nekaterim denar povrnil, da
naj bi nekateri na Celjskem
na tak način že zaslužili vr-
toglave zneske, več deset ti-
soč evrov na mesec...
Ker so lovke 31-letnega M.
D. segale iz sosednje Hrvaš-
ke, so morali celjski polici-
sti v preiskavi tesno sodelo-
vati s hrvaškimi kolegi, mi-
nistrstvom za finance in ura-
dom za nadzor nad prireja-
njem iger na srečo.
Naivni igralci
»Velja poudariti, da gre za
že znano naivnost igralcev.
Javnost je bila večkrat opo-
zorjena na podobne denarne
verige, ki se nujno prej ali
slej prekinejo oziroma se pre-
kinejo takrat, ko ni več vplač-
nikov. V vseh primerih gre
za denarne verige, ki po za-
konu o igrah na srečo niso
dovoljene. Šele ko osebe ne
dobijo pričakovanih provizij,
se zatečejo po pomoč na po-
licijo, kjer praviloma zahte-
vajo bliskovito ukrepanje in
vrnitev sredstev,« razlagajo
na policiji, kjer očitno prav
dobro vedo, da so številni,
ki so denar vplačevali, na vi-
sokih vodilnih mestih in da
so tudi dokaj vplivni ljudje,
ki jih je kljub tveganju pre-
mamila želja po lahkem do-
bičku. Načrte jim lahko pre-
križa 234b člen Kazenskega
zakonika republike Sloveni-
je, ki navaja, da grozi do treh
let zapora kazen tistim, ki
»...z namenom, da bi sebi aH
komu drugemu pridobil pro-
tipravno premoženjsko ko-
rist, organizirajo, sodeluje-
jo ali pomagajo pri organi-
ziranju iger ali dejavnosti, pri
katerih udeleženci vplačujejo
določene denarne zneske
udeležencem, ki so se pred
njimi vključili v igro ali de-
javnost in pričakujejo plači-
lo določenih denarnih zne-
skov od udeležencev, ki naj
bi se za njimi vključili v tak-
šno igro ali dejavnost...« Če
gre za povzročeno večjo ško-
do, je kazen lahko tudi do
osem let zapora. Po črki za-
kona bi jo lahko namreč sla-
bo odnesli tudi tisti, ki so zne-
ske vplačevali in v piramido
pripeljali svoje naslednike...
, SIMONA ŠOLINIČ
Ranjena mlada voznika
Na regionalni cesti izven Zeč se je v sredo 18. septembra
v prometni nesreči huje ranil 14-letni motorist, M.O.
Omenjeni je s kolesom z motorjem v križišču zavijal levQ
in trčil v 36-letnega voznika tovornega vozila, G. L, ki muj^
pripeljal nasproti. 14-letnika so huje ranjenega prepeljali v
celjsko bolnišnico. Skorajda hkrati se je na avtocesti Vran.
sko-Trojane, izven Vranskega, zgodila druga hujša promet-
na nesreča. 20-letna K. Č., voznica osebnega avtomobila,]^
v dvojnem preglednem ovinku izgubila oblast nad vozilom
sunkovito zavila v desno ter začela bočno drseti preko de'
snega prometnega pasu. Z vozilom je zatem silovito trčila v
varovalno ograjo, jo prebila in ustavila na travnatem na-
brežju. Voznica se je pri tem hudo telesno poškodovala.
Trčila v nasip
Do hujše nesreče je prišlo v nedeljo, 22. septembra, na
glavni cesti izven Velikega Širja. 33-letna voznica osebnega
avtomobila, B. R. je na mokrem in spolzkem vozišču, v
nepreglednem desnem ovinku izgubila oblast nad vozilom
in silovito čelno trčila v kamnit nasip. Hudo ranjeno vozni-
co so morali iz avtomobila reševati poklicni gasilci.
Čuden voznik
Da se na avtocesti med Šempetrom in Dramljami dogaja
nekaj sila nenavadnega, so policistom sporočili v sredo, 18.
septembra, nekaj minut pred dvajseto uro. Na prometne
predpise naj bi se požvižgal voznik rdeče katrce, ki je med
Šempetrom in Celjem vijugal po avtocesti in večkrat trčil v
drsno ograjo ter ogrožal ostale voznike. Policisti so voznika
katrce izsledili na Lopati in ga uspeli varno ustaviti šele na
območju Dramelj. 31-letnemu D. V. so prepovedali nadalj-
njo vožnjo, zaradi nevarnega početja bo moral stopiti do
sodnika za prekrške. »K sreči se je opisani primer končal
brez hujših posledic tudi zaradi osveščenosti voznikov, ki
so nas obveščali o nevarni vožnji omenjenega,« so še sporo-
čili na celjski policiji.
Iz policijske
statistike
Nekaj zanimivih podatkov,
ki so jih zbrali celjski poli-
cisti med svojim delom ob
začetku novega šolskega le-
ta. Podatki se nanašajo na ko-
nec avgusta in na prvih štiri-
najst dni septembra.
•	Za večjo varnost ob pr-
vem šolskem dnevu je v ce-
loti skrbel 801 policist. Opra-
vili so 3240 delovnih ur in
skupno prevozili 16370 ki-
lometrov.
•	156-krat so predavali v
osnovnih šolah na temo pro-
meta, 123 razredov otrok so
pospremili po varnih poteh
v šolo, 23 razredov otrok pa
je obiskalo poUcijske enote.
•	Policisti so pregledali 95
načrtov varnih poti, opravili
118 pregledov prometne sig-
nalizacije in napisali 12 po-
ročil o stanju prometne sig-
nalizacije.
•	Opravili so 356 kontrol
prevozov otrok v šolo in iz
nje in pri tem ugotovili 33
nepravilnosti. Ustavili so tu-
di 280 avtobusov in drugih
vozil, ki prevažajo otroke in
pri tem ugotovili 13 nepra-
vilnosti.
•	Opozorila so izrekli 164
otrokom in 75 mladoletni-
kom, zoper 33 mladoletni-
kov so podali predlog za
uvedbo postopka pri sodni-1
ku za prekrške.
•	Opravili so 248 ur radar-
skega nadzora in izrekli 416
ukrepov zaradi prekoračitve
hitrosti, od tega 23 predlo-
gov za uvedbo postopka pri
sodniku za prekrške in 393
denarnih kazni. Najvišja iz-
merjena hitrost je bila 180
km/h, največja izmerjena
stopnja alkoholiziranosti pa
je bila 2,56 promila.
•	V prvih dveh tednih v
septembru so policisti usta-
vili 4778 vozil,-izrekli 95
opozoril, podali 225 predlo-
gov za uvedbo postopka pri
sodniku za prekrške, izdali
1372 plačilnih nalogov in iz
prometa izločih 78 vozil
•	V času od 2. do 13. sep-
tembra se je na celjskih ce-
stah zgodilo skupno 154 ne-
sreč. Ena se je končala s smrt;
nim izidom, osem s hudim'
in 20 z lahkimi telesnimi poš-
kodbami. V vseh ostalih pri'
merih je nastala le gmotna
škoda.
•	V sedmih nesrečah so bi-
li udeleženi otroci. Dva sta bila
huje ranjena, trije pa lažje.
Sojenje policistu preloženo
Sojenje policistu, obtoženemu, da je pred štirimi leti do smrti povozil mlada
Velenjčana, je preloženo za nedoločen čas
v petek se je začelo soje-
nje 33-letnemu policistu
Radu Času, ki je obtožen,
da je 24. julija 1998 v Vele-
nju z intervencijskim vozi-
lom povzročil prometno ne-
srečo, v kateri sta umrla 19-
letni Dalibor Anič in njego-
vo dekle, 18-letna Petra Če-
šek.
Usodnega večera ob 22.40
je policist Rado Čas z inter-
vencijskim vozilom pripeljal
po Šaleški cesti in pri zeleni
luči začel zavijati levo proti
Kidričevi. Kot je povedal že
v preiskavi, kljub osvetljene-
mu križišču ni opazil, da bi
se mu približevalo kakšno vo-
zilo. Šele potem, ko je poča-
si zavijal v levo, naj bi opa-
zil senco in trenutek pozne-
je mladega motorista brez
prižganih luči, ki naj bi se
mu približeval z veliko hi-
trostjo. Opazil naj bi še, da
je motorist gledal stran, na-
to pa je silovito počilo.
Dalibor Anič, ki se je s
husquarno policistu pripe-
ljal nasproti, je nameraval
skozi križišče peljati narav-
nost po Šaleški cesti. Z mo-
torjem je zadel v sprednji
del policijske marice, pa-
del na vetrobransko steklo
in od tam na cesto. Zaradi
hudih poškodb je še istega
večera umrl v velenjskem
zdravstvenem domu, Petra
pa je življenje izgubila na
kraju nezgode.
Rado Čas še vedno trdi, da
motorist ni imel prižganih lu-
či, čeprav so na obravnavi v
petek kar tri priče trdile nas-
protno. Izvedenec pa je v mne-
nju zapisal, da so pri tehnič-
nem pregledu ugotovili, da
je tik pred nesrečo tok tekel
do gria žarnice, vendar zara-
di tega ni mogoče z gotovostjo
trditi, ali je luč na motorju
tik pred nesrečo dejansko go-
rela ali ne. Sodišče je zapro-
silo za dodatna izvedeniška
mnenja, sojenje policistu Ra-
du Času pa je preloženo za
nedoločen čas.
AMS
MINI KRIMICI
Tatovi koles
V noči na sredo, 18. septem-
bra, je neznanec na parkirnem
prostoru pred stanovanjskim
blokom na Kardeljevem trgu
v Velenju z osebnega avtomo-
bila znamke Daevvoo demon-
tiral in odnesel pnevmatike s
platišči in okrasnimi pokro-
vi. Brez vseh štirih koles je v
isd noči ostal tudi osebni avto
Renault scenic, ki je bil parki-
ran na Cesti talcev v Velenju.
Skupna škoda znaša skoraj pol
milijona tolarjev.
Ukradli in
odpeljali
Od petka do nedelje so na
Celjskem ukradli dve vozili.
V Tovarniški ulici v Celju je
bil v petek popoldne ukraden
renault 4 rdeče barve, z regi-
strsko oznako CE K3-842. Tat
ni imel posebej težkega dela,
saj so bili v vozilu kontaktni
ključi, poleg teh pa še promet-
no dovoljenje, ključi in mo-
bilni telefon. V nedeljo pa je
neznanec na Teharjah ukradel
lahki priklopnik, na katerem
so bile nameščene registrske
tablice MB NO-622. Na pri-
klopniku je bil naložen še vod-
ni skuter. Nastalo škodo oce-
njujejo na okrog dva milijona
in pol tolarjev. Policisti še vedno
zbirajo obvestila o tatvinah.
Grozil policistu
Policisti bodo ovadili 21-let-
nega A. H. iz Radeč. V noči na
soboto, 21. septembra, je na-
mreč policistom pri posredo-
vanju v nekem radeškem lo-
kalu zaradi kršenja javnega re-
da in miru, grozil in jih žalil,
kljub opozorilu naj se odstra-
ni. Kasneje je s steklenico sto-
pil do policista, zamahnil proti
njemu, vendar je slednjemu
uspelo udarec blokirati. 21-let-
nika so pridržali do iztrezni-
tve, pri sodniku pa se bo mo-
ral zagovarjati zaradi ka2aiivega
dejanja preprečitve uradnega
dejanja uradni osebi.
Okradel ga je
sredi parkirišča
Na celjski policijski posta-
ji še vedno zbirajo obvestila o
neznanem moškem, ki je v so-
boto, 21. septembra, ponoči
na parkirnem prostoru v
žinski vasi oropal 41-letnega
B. V. iz Košnice pri Celju. Nez-
nanec se mu je najprej pre<^'
stavil kot taksist, zatem pa
je napadel in mu ukradel de-
narnico z denarjem in doku-
menti. 41-letnik je oškodovan
za okrog 30 tisočakov.
Št. 39 - 26. september 2002
PISMA BRALCEV
27
rREJELI
SMO
pacta sunt
servanda -
Kako
izgubiti
zaupanje
Avstrijsko ustavno sodiš-
<e je na Koroškem določilo,
postavitev dvojezičnih na-
pisov, nižji, desetodstotni
prag. Toda na Koroškem se
ja ta sklep najvišjega prav-
jega organa požvižgajo. Hei-
jatdienst in Zveza koroških
[irambovcev zahtevata, da se
razsodba ne upošteva in še
jimogrede popljuvata boj
koroških partizanov proti na-
cizmu. Evropa ima dober
spomin, saj je utemeljena na
odporu svobodoljubnih na-
lodov proti fašizmu in naciz-
mu v drugi svetovni vojni -
10 je vedela tudi Avstrija, ko
e z zadovoljstvom leta 1955
podpisala državno pogodbo,
:e v znamenju zaostrenih od-
30SOV med Vzhodom in Za-
iodom, z znamenjem hlad-
je vojne in blokovske deli-
re Evrope, toda po smrti Sta-
toa in z novim vodstvom na
krmilu SZ, ki se je s tem že-
lelo izkazati svetu. Podpisa-
i jo je tudi Jugoslavija kot
soseda in ena od zmagovitih
sil protinacistične koalicije
; drugi svetovni vojni. Za
podpis se je odločila v pre-
pričanju, da bodo členi dr-
žavne pogodbe trdno jams-
ifo svobodnega in poštene-
ga odnosa za razvoj sloven-
skega in hrvaškega življa v ok-
»iru nove, neodvisne, nevtral-
ne in prijateljske Avstrije, ki
i je bila odvzeta krivda za
udeležbo v Hitlerjevi agresiv-
ni politiki in celo priznan sta-
tus žrtve.
Šesti člen Avstrijo obvezu-
ie, da zagotovi vsem držav-
ljanom, ne glede na raso, spol,
jezik in vero, človeka vred-
ne pravice.
Osmi člen zagotavlja vsem
pravico do javnih služb.
Deveti člen nalaga Avstri-
!'. da onemogoči delovanje
vseh profašističnih organiza-
cij ter odstranitev iz politič-
nega, gospodarskega in kul-
turnega življenja vse sledi na-
cizma in da prepreči sleher-
no militaristično - nacistič-
no propagando.
Za slovensko in hrvaško
manjšino je najpomembnejši
znameniti sedmi člen, ki
manjšinama zagotavlja ena-
ke pravice, kot jih ima ve-
činski narod, vključno s pre-
povedjo organizacij, katerih
delovanje je usmerjeno pro-
ti manjšinama, s pravico do
manjšinskega šolstva, upora-
bo jezika v uradne namene,
s pravico do dvojezičnih na-
pisov in z enakopravnostjo z
večinskim narodom pri ude-
ležbi v kulturnih, upravnih
in sodnih telesih.
In vendar je ugotovitev »treh
modrecev«, poslanih v Avstri-
jo pred dvema letoma po na-
logu predsednika evropske-
ga sodišča za človekove pra-
vice, da na področju pravic
manjšine Avstrija presega ce-
lo raven, ki je v veljavi v šte-
vilnih drugih evropskih dr-
žavah. Pri analizi svobodnjaš-
ke stranke so modreci zapi-
sali, da je v volilni kampanji
uporabila ksenofobna gesla
in s tem ustvarila ozračje, v
katerem so bile manifestaci-
je proti tujcem nekaj povsem
normalnega. To je razlog za
zaskrbljenost, so dodali v po-
ročilu francoskemu pred-
sedstvu Evropske zveze.
Vsemu navkljub, bomo prej
ali kasneje v Evropski zvezi,
skupaj z Avstrijo in Italijo, v
entiteti s prostim pretokom
ljudi, blaga in kapitala. Vsee-
no pa omenjeni sosedi pote-
gujeta iz rokava asa, ko ga
potrebujeta (optanti, fojbe,
jedrska elektrarna, avnojski
sklepi, seveda pa pri tem pre-
vidno zaobideta konferenco
v Potsdamu). Slovenci smo
bili obsojeni na iztrebitev. Z
mejaši hočemo negovati do-
bre sosedske odnose, čeprav
ni pozabljeno trpljenje v drugi
vojni, streljanje talcev, izga-
njanje ljudi s svoje zemlje,
uničevanje vasi, Rab, Gonars,
Renicci, ne početje tuje sol-
dateske na Slovenskem in v
Jugoslaviji. Od kod so se vzeli
generali Lohr, von Horste-
nau, Rendulitsch, Lontschar,
Meissner, Kammerhofer, Rai-
ner, Rdsener, Rosumek, uber-
raiter, Rudolf Berg? Oprosti-
li smo, ne pa pozabili, kljub
dobri volji s fiduciarnim ra-
čunom in nediskriminirajo-
čo denacionalizacijo.
Iz odnosa Slovenije do so-
sed se zrcali težka zgodovi-
na majhnega naroda, ki je bil
stoletja zatiran in izkoriščan.
Prepir okoli dvojezičnih na-
pisov je problem vseh držav,
ki jim gesla svobode in de-
mokracije niso tuja. In Ka-
rantanija je zibelka in središče
prve slovenske države. »Tam,
kjer teče bistra Žila...«
FRANC ŠTOLFA,
Celje
In župan
Kopušar se
je zavihtel
na icravo...
Pregovori držijo, tudi ta-
le: »Riba pri glavi smrdi« -
zato bom primer bolj po-
drobno opisala. V Gaberkah
pri Šoštanju so spet priredili
kulturno prireditev »kravje
dirke«. Bila je že deveta po
vrsti in speljali so jo eminent-
ni prireditelji. Vodja je bil di-
rektor KZ in direktor Mlekar-
ne Celeia (onorevole) Mar-
jan Jakob - pomagal mu je
direktor kabineta pri kmetij-
skem ministrstvu Slovenije
(onorevole) Boštjan Pražni-
kar - pokale je delil državni
sekretar iz kmetijskega mi-
nistrstva (onorevole) Dare Si-
monič. Torej zbrana smeta-
na na kravjih dirkah... Glav-
ni akter: šoštanjski župan Mi-
lan Kopušar (SLS) se je za-
vihtel na kravo, pod čigar te-
žo je kravji hrbet odpovedal.
Poganjač nič krive živali se
je obešal na njen rep, morda
ga je celo zavijal, kar je praksa
živinorejskih poganjačev,
vendar zaman.
Torej ta »kulturna« prire-
ditev je bila deveta po vrsti.
Prvič, leta 1993, sem jo jav-
no obsodila v »Delu« ter ob-
sodbo izdatno podprla z ar-
gumenti. Omenila sem tudi
tedanje ministrstvo za kultu-
ro, naj preverja, kaj se prire-
ja pod nazivom »kulturna«
prireditev, vendar brezuspe-
šno. Da bi preventivno oza-
vestila prireditelja, sem le-
tos 7. avgusta občino Šoštanj
(torej župana, ki je zajahal
kravo) prosila za pojasnilo,
če morda nimajo zopet na-
mena organizirati kravjih
dirk. S kopijo dopisa sem za-
prosila tudi VURS za inter-
vencijo, naj dirke prepreči-
jo - zaman. Policija v Šošta-
nju je tudi prejela mojo ko-
pijo protesta, vendar nič ne
kaže, da bi kaj ukrenila.
Vprašujem vse odgovorne,
od veterinarjev, policajev do
kulturnikov, kako to, da se
norčujejo iz živali, ki ni ro-
jena za dirke, ampak zgolj
za to, da nam daje svoje do-
brine za preživetje. Konec
koncev, ali je zakon o zaščiti
živali Slovenije (Ur. 1. RS št.
98 z dne 3.12.1999) zgolj čr-
ka na papirju? Cit. zakon uka-
zuje, da je prepovedano ti-
sto dejanje, ko gre »za zavi-
janje delov telesa« (cit. za-
kon, čl. 15, prva alinea);
Opomba avtorice: zavijanje
repov pri živini je ustaljena
praksa nakladalcev živali ali
pa pri pregonu živine. Zakon
tudi prepoveduje »uporabo
ustrahovane živali oz. njeno
fizično izkoriščanje« (čl. 15,
osma alinea).
Zanima me mnenje mini-
stra Buta, saj sta na kravjih
dirkah sodelovala njegova so-
delavca: direktor kabineta in
državni sekretar z ministrs-
tva za kmetijstvo. In za ko-
nec še moje mnenje oz. sta-
lišče:
Če se zna kmetij sko-živi-
norejski lobi z javnimi pro-
testi potegovati za svoje (za-
konske?) pravice, zakaj se po
drugi strani ne zavzema tudi
za pravice živali, ki so sestav-
ni del njihovega lobija-kme-
tovanja-živinoreje. Ne razu-
mem stranke SLS, v kateri je
najmočneje zastopana kmeč-
ko-živinorejska dejavnost oz.
populacija; mar njeni vodi-
telji nikdar ne podučijo svo-
jega članstva, da je žival ži-
vo bitje in ne več poljski pri-
delek kot nekdaj (glej amster-
damski sporazum).
Torej, hvala za take »ribe«,
ki...
LEA EVA MUELLER,
svetovalka v Svetovni zvezi
za varstvo živali,
Ljubljana
Izlet
izgnancev^
iz Celja
Dva avtobusa izgnancev iz
Celja in okolice smo se 5. sep-
tembra odpeljali na izlet. Po
skrbno izdelanem načrtu smo
se najprej peljaU v Hrastov-
Ije, kjer smo si v mali vasici
ogledali veliko znamenitost.
Ta znamenitost je cerkvica,
zgrajena v 15. stoletju, ki je
bila nato spremenjena v utrd-
bo. Dobro ohranjeno obzid-
je s cerkvijo v sredini je ču-
dovit spomenik iz preteklih
časov. Bogato poslikavo cerk-
ve (freske) nam je odlično
obrazložil na traku posneti
glas strokovnjaka. Predstavil
nam je slikanje fresk istrskega
slikarja samouka Janeza iz
Kastra in njegovo videnje ka-
toliškega srednjeveškega
stvarstva. Mrtvaški ples je
med vsemi najbolj znamenita
freska, ki ji v Evropi ni ena-
ke, in nas pouči, da smo pred
smrtjo vsi enaki.
Ko smo zapustili Hrastov-
Ije, smo se odpeljali v obmor-
sko mestece Izolo. Tu smo si
ogledali hotel Delfin. Kaže,
da je uporabnikov hotela do-
volj, denarja za bivanje pa tu-
di. Ker vreme ni bilo sončno
in toplo, se nas je le nekaj
pogumno podalo v zunanji
bazen, potem pa nas je čaka-
lo kosilo.
Izola je prijetno mestece z
lepo urejenimi sprehajalni-
mi stezami in potmi. Pot nas
je dalje vodila do Lipice na
Krasu, kjer smo si zaradi sla-
bega vremena ogledali le dva
hleva lipicancev iz kobilar-
ne, v kateri je sicer več kot
300 prelepih konj. Povedali
so nam, da so Lipico ome-
njali že v starih spisih dav-
nega leta 1580, ko so kraš-
kim kobilam privedli žreb-
ce iz Španije, Italije in celo z
Orienta.
Pot smo nadaljevali preko
Tomaja, mimo Štanjela, do
Slapa, majhne vasice v Vipav-
ski dolini in se ustavili Na
hribu, turistični kmetiji, kjer
so nas že čakali z večerjo, po-
tem pa smo se ob domačem
vinu in glasbi lepo razživeli.
Zaradi pozne ure smo se mo-
rali odpraviti nazaj v doma-
či kraj.
Žehmo si, da bi doživeli
še več podobnih izletov, da
ta ne bi bil naš zadnji, saj smo
izgnanci že v zadnji tretjini
življenja.
TATJANA MASLO,
Celje
Vajeniška
doba in
vojaški rok
v pokoj-
ninsko
dobo
Nekateri posamezniki
smo že pred leti v dnevnem
časopisju in pri posameznih
politikih opozarjali na kri-
vice, ki so nam bile storjene
v času vajeniškega izobraže-
vanja in časa, ko smo služili
vojaški rok.
V	času vajeniškega izobra-
ževanja, ko smo v tovarnah
ali zasebnem sektorju takrat-
ni vajenci opravljali praktič-
no delo, je bilo večkrat po-
trebno delati tudi cele dne-
ve. Znano je dejstvo, da smo
bili vajenci izjemno poceni
delovna sila in večkrat zelo
izkoriščani. V sosednji Avstri-
ji na primer, je praktični del
poklicnega izobraževanja
vštet v delovno dobo. Nasled-
nja velika krivica je bila stor-
jena vsem tistim, ki smo slu-
žili vojaški rok, še posebej v
sestavi nekdanje JLA, takrat-
ne skupne domovine Jugosla-
vije.
Bili smo vojaki v službi na-
roda in varovali smo svojo
domovino 12, 15, 18, 21 aH
24 dolgih mesecev, za kate-
re, milo rečeno, nimaš veli-
ko oziroma nič, saj si za te
mesece prikrajšan pri delovni
dobi, za nameček pa, ker si
pošteno in častno odslužil
vojni rok, si lahko za nagra-
do še dvakrat ali trikrat na
leto redno obiskoval orožne
vaje. Največkrat so trajale kar
cel teden ali pa v času viken-
da.
Poleg vojaškega urjenja in
opravka z nevarnimi eksplo-
zivnimi telesi smo gradili ce-
ste, mostove, kopali vodovo-
de, reševali prebivalstvo v ele-
mentarnih nesrečah in še bi
lahko našteval.
V	kriznih obdobjih, ko je
bila 1967 leta vojna na Bliž-
njem Vzhodu, okupacija Češ-
koslovaške 1968 leta, si mo-
ral ostali dalj časa v sestavi
oboroženih sil in s tem se ti
je vojni rok avtomatično po-
daljšal za mesec ali dva.
Mnogi posamezniki, ki so
po raznih zvezah uspeli do-
seči nezmožnost služenja vo-
jaškega roka, so ostali doma
in ob redni zaposlitvi jim je
lepo tekla delovna doba,
imeli so svoj zaslužek in neo-
krnjeno mladost, medtem ko
smo mnogi drugi služili do-
movini in to praviloma v ze-
lo oddaljenih krajih takrat-
nih republik.
Slovenija se članstvu EU ze-
lo hitro približuje. Večina dr-
žav članic EU ima čas služe-
nja vojaškega roka priznan v
delovno dobo, v Nemčiji je
ta čas celo beneficiran. Gle-
de na dejstvo, da delamo raz-
ne primerjave s članicami EU,
sem globoko prepričan, da
moramo to problematiko ure-
diti tudi v naši državi. To je
dolg, ki bi ga nam država mo-
rala povrniti. Nekateri viso-
ki polidki so mi ob raznih
priložnostih obljubljali, da
se bo to uredilo z novo po-
kojninsko reformo, ki je bi-
la podpisana aprila leta 1999
in začela veljati 1. 1. leta
2000. Obljube so bile dane s
figo v žepu. Od tega je res os-
talo samo to, da lahko vojni
rok dokupiš sam ali pa v iz-
jemnem primeru delovna or-
ganizacija. Vendar, za božjo
voljo, kdo pa, razen nekate-
rih posameznikov, ki jih lah-
ko prešteješ na prste ene ro-
ke, je sam hotel v vojsko? Če
ne drugače, si bil prisilno
mobiliziran in strogo kazno-
van.
Zato smo ustanovili inicia-
tivni odbor, največ zaslug lah-
ko pripišem gospodu Lenar-
tu Horvatiču, da se bomo zav-
zemali in vztrajali, da se bo
čas vajeniškega izobraževa-
nja (praktični del) in čas vo-
jaškega služenja priznal v po-
kojninsko dobo. Po naši oceni
nam bo to vsekakor uspelo,
saj dobivamo v iniciativnem
odboru ogromno telefonskih
klicev in pošte iz cele Slove-
nije v znak podpore in v ko-
likor ne bo pozitivnega od-
ziva pristojnih služb RS, bo-
mo izkoristili tudi možnosti
referenduma, kar nam omo-
goča tudi slovenska ustava.
Odprto pa imamo še eno
problematiko, ki jo bomo
morali rešiti, t. j. zakon o voj-
nih veteranih. Pri tem reše-
vanju gre predvsem za pri-
padnike civilne in narodne
zaščite, ki so ob agresiji na
Slovenijo 1991 leta opravljali
različne in pomembne zadol-
žitve in ki si danes statusa voj-
nega veterana ne morejo ure-
diti. To presega vse meje zdra-
vega in poštenega razuma.
Vsaka morebitna razlaga in
strah, da bomo zaradi takšnih
zahtev izničili pokojninsko
reformo, obubožali državo in
ne vem kaj še vse, je popol-
noma neutemeljena in brez-
predmetna ter odveč. Veseli
bomo, če bo iz tega naslova
lahko kdo šel za leto ali dve
prej v pokoj in sprostil de-
lovno mesto. Armada brez-
poselnih bo našemu inicia-
tivnemu odboru še kako hva-
ležna.
SREČKO KRIŽANEC,
predsednik iniciativnega
odbora
VIGRAD d.o.o. Celje
Objavlja prosti delovni mesti:
1.	VOZNIK - SKUVDIŠČNIK (ena oseba)
Pogoji:
-	delovno razmerje bomo sklenili za določen čas
6 mesecev s poskusno dobo dveh mesecev,
z možnostjo podaljšanja
-	vozniški izpit B, C in E kategorije
-	končana IV. stopnja šolske izobrazbe
-	pričetek dela takoj oz. po dogovoru
-	nekadilec
2.	VZDRŽEVALEC (ena oseba)
Pogoji:
-	delovno razmerje bomo sklenili za določen čas
6 mesecev s poskusno dobo dveh mesecev,
z možnostjo podaljšanja
-	vozniški izpit B kategorije
-	končana IV. stopnja šolske izobrazbe
-	pričetek dela takoj oz. po dogovoru
-	nekadilec
l^isne prijave pošljite do 7. 10. 2002 na naslov:
VIGRAD d.o.o. CEUE, Cesta na Ostrožno 101, p. p. 305,
3001 CEUE
'^ndidate bomo o izbiri obvestili v 8-ih dneh po sprejeti
Odločitvi.
Št. 39 - 26. september 2002
Rop sredi Bolivije
Praznični vrvež v mestecu ob jezeru Titikaka so izkoristili tudi roparji turistov
Copacabana je bleščeče
belo mestece na bolivijski
obali jezera Titikaka. Kot
pahljača se širi okoli lepe-
ga zaliva. Skozi stoletja je
prijetno postajališče med
mestoma La Paz in Cuscom.
Mestece na nadmorski vi-
šini 3800 metrov je tudi ro-
marsko središče. Ob praz-
nikih mu številni romarji
iz celotne Bolivije, pa tudi
iz Peruja, vdahnejo življe-
nje. Pridejo se poklonit čr-
ni jezerski Devici, ki odda-
ja čudežno moč.
Prišel sem ravno na dan
praznika. Bilo je pozno zve-
čer, ko sem se v čisti temi spuš-
čal med številnimi avtobusi,
tovornjaki in kombiji, ki so
stali na ulicah. Stotine vozil
so popolnoma ohromile pro-
met.
Na vratih hotelčkov okoli
glavnega trga sem bil dele-
žen vedno istega odgovora:
»Ni prostora.« »Si videl, vse
je zasedeno,« se je ponovno
oglasila moja senca, mali mo-
žakar, ki je zaudarjal po ži-
vini, potu in alkoholu. »Po-
kazal ti bom hišo višje v hri-
bu. Tam je še prostor.«
Utrujen in zaspan sem po-
pustil in zapečatil svojo uso-
do. Lucifer je postal moj vod-
nik, njegova črna angela pa
sta mi nevidno sledila in ča-
kala ugodno priložnost.
»Ahh,« mi je prhnilo na uše-
sa, ko so me od zadaj vkleni-
le nevidne roke. Teži dveh na-
hrbtnikov se je pridružila še
teža nočnega napadalca. Vod-
nik je priskočil na pomoč, ven-
dar ne meni. »To je rop,« me
je zabolel preblisk med sese-
danjem. Roparska trojica si
je delo razdelila. Moj nedav-
ni prijatelj me je otipaval po
nogah in iskal morebitne skri-
te ter všite dragocenosti. Drugi
napadalec je kot cent težak
kamen visel na mojih prsih
in se z vso silo skušal doko-
pati do mojega nahrbtnika.
Tretji ropar, skrit mojim
očem, je izmenoma krotil
moje roke, me davil in grabil
čez usta. Deloval sem nagon-
sko. Za strah preprosto ni bi-
lo časa. Začel sem vpiti in ote-
pati z nogami. Kadar mi je ne-
vidna sila za mojim hrbtom
to dopuščala, sem radodarno
delil udarce. Smrtna mora je
trajala in trajala. Teža, udar-
ci, davljenje in redek zrak so
naredili svoje. Zvočna kuli-
sa, pokanje petard in sikanje
raket z glavnega trga je posta-
jala vse tišja in tišja. Zavest
me je zapuščala. Preplavil me
je občutek žalosti, grenkobe
in nemoči, enak tistemu pred
leti, ko sem se utapljal.
Sreča V
nesreči
Med mislijo na smrt je pri-
tisk nenadoma popustil. Hla-
stal sem po mrzlem zraku.
Dokler nisem segel po malem
nahrbtniku, je bil občutek
sprostitve božanski. Ni ga bi-
lo. Z njim je odšlo tudi vse
slikovno gradivo s poti po Juž-
ni Ameriki, moja največja dra-
gocenost. Prav tako je izginil
fotografski aparat. Skobacal
sem se na noge in se ozrl okrog
sebe. Sredi mizerije razrite-
ga kolovoza sem bil pod zvez-
dami južnega neba popolno-
ma sam. Ostre bolečine v pod-
platih so mi povedale, da sem
ostal brez čevljev. Misel na raz-
padajoče gojzerje, ki so do-
bili novega lastnika, mi je zva-
bila kisel nasmešek. Imel pa
sem tudi srečo v nesreči. De-
nar, letalska karta in doku-
menti v skrivnih žepih so os-
tali nedotaknjeni. Roparje je
moralo nekaj zmotiti. Lahko
so mislili, da so nabrali do-
volj ali pa je rop preprosto
trajal predolgo in so odneha-
li. Ugonobila me je roparska
trojka, značilna za Južno Ame-
riko.
Pretresen sem se opotekel
proti križišču na koncu uli-
ce, s katerega me je vabila
medla cestna svetilka. »Ka-
ko se imenuje ta ulica?« sem
rinil v prestrašeno dekle, ki
je čepela v še vedno odprti
trgovini. »Kako se imenuje ta
ulica?« sem vztrajal v polom-
ljeni španščini in se skušal
spomniti še drugih uporab-
nih besed meni tujega jezi-
ka. Mladenka, pokrita z zna-
čilnim klobukom, je vstala
in se začela umikati. Med kri-
Ijenjem z rokami je nepre-
stano nekaj ponavljala. Konč-
no se mi je posvetilo. »Ulica
nima imena,« so bile njene
besede.
Stal sem pod cestno sve-
tilko in se spraševal: »Kaj se-
daj?« Šok je popustil. Poškod-
be na telesu so me začele bo-
leti. Kri iz nosu in vreznine
pod očesom je tekla v poto-
kih. Bolečina v ustih me je
opozorila na pregriznjen je-
zik. Jakna in hlače so bile v
cunjah. Ni čudno, da so se
me mimoidoči izogibali s stra-
hom in gnusom v očeh. Iz ve-
likega nahrbtnika, ki mi je
ostal, sem potegnil rezervna
oblačila in športne copate ter
se za silo spravil v red. Raz-
trgane cunje so mi služile za
tampone, s katerimi sem sku-
šal ustaviti kri. Zmedena čus-
tva so se vse bolj zlivala v one-
mogel bes. Po isti ulici, v ka-
teri so me malo prej oropa-
li, sem se odpravil na mestni
trg.
Mojstri
pirotehniice
Praznik je bil na vrhuncu.
Številne luči so osvetljevale
gruče ljudi, ki so se smejale
in pogovarjale. Tu pa tam se
je med njimi opotekal pija-
nec. Nekatere stojnice so še
vedno delovale. Na njih so
prodajali spominke. V kotu
je vrač iz kart prebiral uso-
do tričlanski družini. Spet
nekje so na odprtem ognju
kuhali koruzo. Vsepovsod so
štrleli številni kupi pokriti s
polivinilom. Ob njih so le-
žaU lastniki, zviti v klopčiče
in skušali prespati hladno noč
do naslednjega tržnega dne.
Največja množica je bila na
cerkvenem dvorišču. Stopniš-
če pred vhodnim portalom
cerkve je bilo priročen oder
pihalne godbe. Po vsakem
stopnjevanem glasbenem
vložku trobent, pozaven in
trub so poletele rakete, ki so
se nato visoko nad mestom
razletele v ognjen dežnik
Ljudstvo je bilo navdušeno
Med pokanjem petard so si
kala ognjena kolesa in sevr
tela v norem plesu. Mestic
so mojstri pirotehnične obr
ti.
Hodil sem skozi utrip živ
Ijenja in ponovno kot sveto
pisemski Jožef prosil za std
ho nad glavo. Sredi žalostn
misli, da me bo doletela nje
gova usoda, me je preseneti
glas starca, ki se je zazrl v mo
zdelani obraz: »Kaj se je zgo-
dilo?« Bolj s kretnjami koti
besedami sem mu opisal pre
tekle dogodke. V očeh se f
zasvetila iskra usmiljenja. Na
šel sem svojega samaritana.
JANEZ JAKLII
Copacabana - mestece na obali jezera Titikaka.
Št. 39 - 26. september 2002

Pocitnice brez meja
Sad sodelovanja obmejnih regij Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije - Julijske krajine
počitnice na turističnih
naetijah so vedno bolj pri-
ačne. Poleg ponudbe, ki
, zagotavljajo same kme-
je, si Združenje turističnih
flietij Slovenije, ki mu
redseduje Vilma Topolšek,
rizadeva, da so gostom na
metijah na voljo tudi vsi
odatki o znamenitostih in
inimivostih bližnjega oko-
a. Kmalu bodo na voljo tu-
i podatki o turističnih kme-
jah v obmejnih pokrajinah
ivstrije in Italije, ki sode-
lujejo v projektu Počitnice
brez meja.
Na sejmu Fiera Campiona-
rio »Multifiera« v italijan-
skem mestu Pordenone so
pred kratkim partnerji iz treh
ležel predstavili projekt »Po-
titnice brez meja na turistič-
aih kmetijah«. V projektu so-
Jelujejo poleg Slovenije še
Furlanija-Julijska krajina in
avstrijska Koroška. Na sejmu
so predstavili novo celostno
podobo in predstavitveno
zloženko, ki je izšla v 90 ti-
soč izvodih v nemškem, ita-
ijanskem, angleškem in slo-
venskem jeziku.
Pomemben sestavni del
programa »Počitnice brez
meja« bodo tudi kuponi, ki
bodo gostom zagotavljali
ppuste pri vstopninah za
»gled turističnih zanimivo-
sti treh dežel in ugodnosti
aa turističnih kmetijah.
Pričakujejo, da se bodo
vključila tudi naravna zdra-
vilišča. Popusti bodo po-
memben motiv za izlet čez
mejo, goste pa bodo sezna-
njali tudi s tem, katere tu-
ristične zanimivosti v deželi
so vredne ogleda.
Združenje turističnih kme-
tij Slovenije, Kmetijsko goz-
darska zbornica Slovenije ter
Kmetijsko gozdarski zavod
Celje sodelujejo pri projek-
tu, ki ga poleg deželnih vlad
tiied drugim sofinancira
Evropski sklad za regional-
ni razvoj, že od začetka, to-
rej od leta 1997. »Tudi na na-
kmetijo so že prišli gost-
ih. predvsem Italijani, pre-
tega projekta. Resda ni-
ostali dolgo, a začetek je.
^em, da je včasih treba pri
Sostih, ki pridejo na kratke
Počitnice, torej le za dan ali
'iva, malo potrpeti. A je vred-
verjemite. Zadovoljen
pst bo o svoji počitniški iz-
'^UŠnji pripovedoval v svo-
'etri okolju, čez čas se bo ver-
l^tno tudi vrnil, pripeljal so-
rodnike, prijatelje. Tako se
Postopno razpreda mreža.
Izseli smo, da lahko sode-
^jemo v tem mednarodnem
Mektu,« ugotavlja Vilma
fopolšek (turistična kmetija
^rška).
Zadovoljna je bila tudi s
^nio predstavitvijo na sejmu
^ Italiji: »Obiskovalci sejma
pokazali veliko zanima-
za turizem na kmetijah v
vseh treh deželah. Na skup-
nem razstavnem prostoru so
bili poleg nove zloženke na
voljo tudi promocijski ma-
teriali partnerskih združenj
turističnih kmetij ter nekaj
promocijskih materialov Slo-
venske turistične organizaci-
je. Seveda pa je obiskovalce
najbolj pritegnila kulinarika
treh dežel. Zanimivo, kako
drugačna je naša kulinarič-
na ponudba od avstrijske in
italijanske!«
Povezano turistično po-
nudbo treh dežel izraža tu-
di nova celostna podoba
produkta, stilizirana tripe-
resna deteljica, z modrim,
rdečim in zelenim listom.
V okviru sejma so pripra-
vili tudi odmevno novinar-
sko konferenco. Na njej je
dr. Francesco Miniussi, di-
rektor Direkcije za kmetijs-
tvo avtonomne dežele Fur-
lanije Julijske-krajine pred-
stavil globalne cilje projekta
in še posebej pozdravil so-
delovanje s slovenskimi
partnerji. Franc Untergug-
genberger, predsednik
združenja Urlaub am Ba-
uernhof Karnten je pouda-
ril, da skupen produkt omo-
goča turistu doživeti razno-
likost treh dežel - kulina-
rično, kulturno, krajinsko...
»S projektom želimo ohra-
niti delovna mesta na pode-
želju in poglobiti obstoje-
če dobro čezmejno sodelo-
vanje med partnerji,« je de-
jal. V imenu Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano Slovenije je ude-
ležence novinarske konfe-
rence pozdravil državni pod-
sekretar Marko Verbič, ki
je partnerjem iz Evropske
unije izrazil zahvalo za po-
vabilo slovenskih partner-
jev k skupnemu projektu,
v okviru katerega bodo na
sodoben način povezani in
predstavljeni turistični po-
nudniki v turistični regiji od
Alp do Jadrana.
MILENA B. POKLIČ
Predstavitvena zloženka je v 90 tisoč izvodih že izšla, prihodnje leto bo na voljo tudi katalog. Programe »Tri dežele - ene počitnice« bodo
predstavili tudi na Internetu.
Skupna predstavitev na sejmu v Pordenonu je pritegnila številne
obiskovalce.
Št. 39 - 26. september 2002
30
Junak -
tempirana bomba
Miha Čelar o svojem prvem celovečercu
Miha Čelar je med drugim
znan kot scenarist in kot re-
žiser nadaljevanke TV Do-
ber dan. Njegov Amir je bil
udeležen na letošnjem festi-
valu v Portorožu.
Pred časom ste pisali o sce-
naristiki za Premiero. Sedaj
pravzaprav v praksi doka-
zujete svoje teorije, vsaj kar
se celovečercev tiče. So teo-
rije zaradi prakse doživele
kakšne spremembe?
Svoje teorije v reviji Pre-
miera danes ocenjujem kot
osebni poskus, da bi v kratki
pisani obliki iskreno podal
lastno usmerjenost in filmsko
mišljenje. Takrat je šlo v re-
snici za poskus prenašanja
praktičnih spoznanj v format
revijske kolumne in ne za po-
stavljanje teorij v slovensko
filmsko prakso. Svoje pisanje
vidim danes predvsem kot ne-
ko uporabno mišljenje, ki
predstavlja osnovo filmske
scenaristike in priprave na sa-
mo produkcijo, in je hkrati
nujno potreben pogoj za ak-
tiven odziv filmske publike.
Sam preskok v produkcijo,
snemanje celovečernega igra-
nega filma in njegova distri-
bucija pa je zame za enkrat
nova izkušnja.
Zakaj ravno zgodba o
Amirjevem svetu?
Amir je v prvi vrsti lik, ki ga
poznam iz domačega okolja.
On sam kot pojava in njegov
nekoliko marginaliziran svet
mi kot scenaristu ponujata obi-
lico Akcijskega presežka.
Lahko bi potegnil paralelo
iz filma »Rane«, kjer hočeta ju-
naka »vse« in to »takoj«. To pa
film opraviči z družbeno kri-
zo, znotraj katere življenjski
položaj mladih v Srbiji ne na-
rekuje več nobene družbene
odgovornosti.
Pri Amirju gre za modifi-
cirano, vendar podobno situa-
cijo, saj je njegova etnična pri-
padnost mešana, zato svoje
prihodnosti zagotovo ne bo
našel znotraj »slovenske zgod-
be o uspehu«. Temeljev za to
mu namreč ne morejo ponu-
diti niti starši niti okolje, ki
ga obravnava kot »čefurja«. Po-
leg tega je Amir v filmu tudi
srčni bolnik, po Bojanovih be-
sedah tempirana bomba, kar
relativizira vsa njegova živ-
ljenjska prizadevanja in pri
njem še dodatno zmanjša ni-
vo kakršne koli medčloveš-
ke odgovornosti.
Dogma 95 ali Pasje popold-
ne, kaj imate raje?
Tako dogma 95 kot Taran-
tino in Srdan Dragojevič so v
filmski prostor prinesli spoz-
nanje, da spodnje meje pro-
računa za igrani celovečerni
film preprosto ni več! Pasje po-
poldne, Killing Zoi, Pups, so
filmi, ki generirajo naracijo in
filmsko zgodbo iz ene lokaci-
je, kar močno poceni produk-
cijo in ponudi revnim film-
skim ustvarjalcem možnost,
da končno posnamejo film.
Kako dolgo je trajalo sne-
manje in kakšen je bil pro-
račun?
Snemanje filma je potekalo
devet dni. Priprave z igralci pa
smo začeli že dva meseca prej.
V procesu castinga smo trikrat
zamenjali igralca za lik Amir-
ja. Uroš Fiirst je nastopil kot
četrti. Ob pomoči pravega Amir-
ja je njegovo osvajanje lika tra-
jalo še dodatna dva tedna.
Proračun je zaenkrat poslov-
na skrivnost. Lahko pa povem,
da je film posnet izključno z
zasebnimi sredstvi, ob general-
nem pokroviteljstvu podjetja
Promotions d.o.o., ki v Slove-
niji zastopa korporacijo Sony
broadcast, ki je producentu
ASTRAL filmu za potrebe sne
manja filma podarilo SONY
DVCAM digitalno kamero.
O samem proračunu lah-
ko povem še to, da so vsi
ključni sodelavci prispevali
svoje delo v zameno za so-
razmerni delež od prodanih
vstopnic in s tem realno spre-
jeli tveganje za uspeh ali neus-
peh filma. Povečavo je po kon-
čani produkciji sofinanciral
Filmski sklad republike Slo-
venije, televizijsko promoci-
jo pa je velikodušno podpr-
la slovenska komercialna te-
levizija POP TV.
Kakšni so še načrti z Amir-
jem; imate v pripravi nasled-
nji projekt?
Amirja bomo premierno
prikazali vsaj še v Beogradu.
Želel bi, da bi v sodelovanju s
katero od slovenskih zasebnih
televizij v prihodnje lahko raz-
vil kakšno igrano dokumen-
tarno TV edicijo, ki bi ponu-
jala tedenski vpogled v sloven-
ski marginalni svet. In vedno
se kje v bližini najde tudi kak
filmski scenarij, s katerim pa
bi rad počakal vsaj do konč-
nega odziva filmske publike
na Amirja, saj so vsi filmi ne-
nazadnje namenjeni le-tej.
PETER ZUPANC
Režiser Miha Čelar
Prizor iz filma Amir
Insomnia
Insomnia ali
Nespečnost je po-
sebna že zaradi
kraja dogajanja; Al-
jaska ni izrabljena
samo zaradi ekso-
tike, ampak dejan-
sko igra pomembno vlogo v raz-
voju same zgodbe. Praktično
nikjer drugje na svetu polica-
jev ne spravlja ob živce večno
sonce, preganjanje pa jim one-
mogoči nerodnost pri skakanju
po splavarskih deblih, ki plu-
jejo po ledeni reki. Da šok ne-
prilagojenosti in nespečnosti za-
megli presojo, je jasno; pa ven-
dar, v nesmrtnih besedah Willa
Dormerja alias Ala Pacina.-
»Dober policaj ne spi, ker je zlo-
činec na prostosti. Slab policaj
ne spi, ker ima slabo vest.«
Cristopher Nolan tokrat ni
delal Mementa. Insomnia ni
film o prevladi želje/volje nad
logiko/spominom. Toda dolo-
čene podobnosti med filmoma
se vendarle najdejo; Al Pacino
dvomi o tanki meji med na-
menom in nenamenskostjo,
Robin Williams lwt rahlo meh-
kužni morilec govori o tem, da
»resnicapresega ljudi«; oba po-
nastavljata dejstva, fizično ali
verbcdno, da bi se skrila pred
resnico - da bi sprala madež, s
kakršnim se film tudi začne.
Insomnia je film o kompromi-
sih, ki vodijo v druge - o sivih
območjih delovanja - in tedaj,
ko Al Pacino komentira tiste
zgoraj navedene nesmrtne be-
sede, je že daleč od zaupanja v
lastno nesmrtnost, kaj šele nez-
motljivost. Je že daleč v deželi
kompromisov. Že dolgo... obrat-
no od Guy Pearca v Memen-
tu... nastavlja sebi pasti, zara-
di katerih se bo njegova krivda
izkazala.
Film premog
nekaj čudovitih pril
zorov; najprej pril
zore dežele sarrie^
potem na^nl
vmontiranja spo-'
minov v sedanje do!
gajanje in načine, kako nas Afo.'
lan vpelje v nespečni Padna^
svet - kjer vsak zvok dobi di-
menzije grmenja, kjer vidno
Ije na svojih robovih izgublji
ostrino... Prav tako omembe
vreden je vsaj še prizor, v kate^
rem VJiUiams prepriča Pacind
v sodelovanje - kot dva najst-^
nika na prvem randiju sbni-
ta vsak na svojem koncu ste-,
bra, vzdihujeta in šepetata, ne
gledata si v oči, da ne bi drug
znal preceniti mero resnosti in
lažnivosti, s katerima vstopi-
ta v »razmerje«. Večkratna igra
skrivoMc na VJiUiamsovemzd-
sUševanju je tudi vrhunska. "
Škoda le, da je sama Insom-
nia vsaj za nekaj korakov vstch
pila v deželo kompromisov;
glavni karakter bi lahko bil
»težji«, konec pa malce manj
očiščujoč. A še vedno je tole ze-
lo premišljen krimič, ki zna
najti terene svežine in smislcC'
od katerih so premnogi že zdai^
naj dvignili roke.
PETER ZUPANC
Ocena: 8/10	]
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (16. 9. do 22. 9.)
Gremo v kino!
Glavni vlogi v filmu Nezvesta sta seveda odigrala Richard
Gere in Diane Lane. Nagradno vstopnico dobijo Toni Mo-
har iz Celja, Grega Zagoričnik iz Šempetra in Martina
Jezernik iz Polzele.
39. nagradno vprašanje: Navedite ime komika, ki je
razvil lik Alija G in Borata.
Odgovore na dopisnici
pošljite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 30. septem-
bra (do takrat morajo pris-
peti!). Ne pozabite nalepi-
ti kupona in napisati naslo-
va. Izžrebali bomo tri do-
bitnike brezplačnih vstop-
nic.
PRIHAJAJO
Glasniki vetra
VVindtalkers
Igrajo: Nicolas Cage, Adam Beach, Christian Slater,
Roger VJillie,
Režija: John Woo
Scenarij: Joe Batteer, John Rice
Zvrst: vojna drama
Dolžina: 133 minut
Glasniki vetra je vojna dra-
ma z nekaj zanimivimi atri-
buti - Nicholas Cage in Chri-
stian Slater pred kamerami in
polbog akcijske kirurgije John
Woo za njimi. Zgodba, ki jo
zaznamujejo akcija, krvavi
spopadi in bombne eksplozi-
je, se osredotoča na trdno pri-
jateljstvo med legendarnimi in-
dijanskimi šifranti iz plemena Navajo, imenovanimi glasniki
vetra, in njihovimi telesnimi stražarji, belimi vojaki iz vrst
najdrznejših marincev. Ameriška vojska je leta 1942 uvedla
novo šifriranje sporočil, ki je temeljilo na nezapisanem jeziku
Indijancev Navajo. Kode ni uspelo razbiti nikomur, vsakega
šifranta pa je nenehno spremljal njegov »angel varuh«, ki ga je
moral varovati, predvsem pa kodo. Za vsako ceno...
Posebno sporočilo
Minority Report
Igrajo: Tom Cruise, Colin Farrell, Samantha Morton
Režija: Steven Spielberg
Scenarij: Scott Frank, Jon Cohen
Zvrst: akcijski triler
Dolžina: 118 minut
Washington leta 2054. Elitna organizacija Predzločin v osrčju
oddelka za pravosodje sanja zločine - trije vidci s psihotele-
patskimi sposobnostmi imajo vizije o umorih, ki se naj bi
zgodili. John Anderton (Tom Crui-
se), predstojnik Predzločina, je pred
šestimi leti izgubil sina, zato je vnet
zagovornik sistema za boj proti kri-
minalu, ki se zdi popoln. Dokler
sam ne postane osumljenec, saj vid-
ci izsanjajo, da bo v 36 urah ubil
popolnega neznanca. Anderton se
poda na beg, za petami pa mu je
enota najbolj sposobnih sodelav-
cev, ki jo vodi njegov tekmec Danny
Witwer [Colin Farrell). Ubežnik
mora prelisičiti vrhunski nadzorni sistem, s katerim lahko
nadzorujejo vsak njegov korak, upravljajo vsak avtomobil'
vidijo vsak mežik oči...
Amir - Šerif iz Nuriča
Igrajo: Uroš Fiirst, Merko
Miladinovič,
Velimir Bata Živojinovič,
Magdalena Kropiunig,
Aleksandra Balmazovič
Režija: Miha Čelar
Scenarij: Miha Čelar
Zvrst: komedija
Dolžina: 83 minut
Amir in Bojan sta odraščala v istem
bloku. Ko se pri petindvajsetih ponov-
no srečata, ugotovita, da ju druži sku-
pen interes. Bojan hoče posneti resni
film, Amir pa je kot rojen za junaka.
Na pustni torek skleneta, da bosta oro-
pala menjalnico in »dogodivščino« po-
snela. V menjalnici pa se sproži alarm in oba obtičita v
menjalnici, skupaj z uslužbenkama Mojco in Sladano, n^
njiju pa prežijo policisti pred zgradbo. Z njimi je tudi AmirjeV
oče, po poklicu kriminalist, ki se mu ne sanja, da lovi last-
nega sina...
Št. 39 - 26. september 2002
FILM
I banka celje Vsak dan z vami!
T V VODIC
31
ME PRESLISITE NA RADIU CELJE
"sobota, 28. septembra,
qb 16.00: nogometni prenos
Šmarčani na Skalni kleti
V 10. krogu lige Simobil se bodo na Skal-
jlcleti pomerili nogometaši CMC Publiku-
ijin Ere Šmartno. Lokalni derbi bo v sobo-
, 28. septembra, ob 16. uri. Spremljali ga
(jste lahko tudi na valovih Radia Celje.
ob 10.10: pop čvek
Ce boš moj, se sprašuje
Saša Lendero
Saša Lendero je ena najpopularnejših te-
prizijskih voditeljic. Najbolj se je gledal-
fin priljubila, ko jih je prebujala v jutranji
^daji »Za dobro jutro« na TV 3, zdaj pa
jhko z njo klepetajo v priljubljeni kontakt-
iglasbeni oddaji »Iz domače skrinje«. Saša
{poznana tudi kot radijska voditeljica, pred-
sem pa jo poznamo kot pevko, ki je trenut-
pzelo ponosna na svoj drugi album Če boš
[oj. Plošča je bila končana tik pred njenim
jjstnim dnevom 6. avgusta, tako da je do-
jila najlepše darilo za rojstni dan. O tem
^lu, pa tudi o novem videospotu, o počit-
icah, ki jih je preživela v družbi treh štiri-
ožcev, o vlogi Wernerja v njenem življenju
T o vsem ostalem se bo s Sašo pogovarjala
jnona Brglez.
ob 20.00: radio balkan
(d Instanbula do Dunaja, od
transa do ffrule
Vsak torek ob 20. uri vas bo na valovih
adia Celje po novem zajela glasbena odda-
iz naslovom Radio Balkan, kjer boste lah-
0 slišali glasbene novice, koncertne napo-
edi in ostale koristne informacije iz deže-
le, ki se razteza med Istanbulom in Duna-
jem, predvsem pa glasbo, ki se bo v polovici
oddaje dotaknila preteklosti, njenih legen-
darnih ustvarjalcev, pikantnosti ter legend,
ki še danes burijo duhove. Drugi del oddaje
pa vam bo predstavil glasbo in dogajanje, ki
je v zadnjih letih nekako izginil iz našega
vsakdanjega glasbenega dosega. V tem delu
boste izvedeli za novosti s področja etno glas-
be in eksperimentalnih glasbenih trendov,
od transa od frule, od turbo folka do balkan-
skega disca. Vmes pa bomo iz prve roke iz-
vedeli kaj več o glasbenih dogodkih v Bu-
dimpešti, Sarajevu, Sofiji, Skopju, Bukare-
šti... in še kje. Oddajo bo pripravljal in vodil
Matevž Cene.
..........sredai j^oi^ra^.....^^
pop čvek __
Brina predstavlja drugi
album Ljubim te
Pevka Brina, ki je svojo kariero začela na
Radiu Celje v okviru oddaje Full Cool Demo
Top, je pred kratkim izdala drugi album z
naslovom Ljubim te. Brina oziroma Karmen
Kodrič se je znova podpisala tudi pod števil-
na besedila. Na novem albumu je nekaj po-
tencialnih hitov. To so skladbe Hopa cupa,
Tekjero in Stane, na albumu pa sta tudi mi-
xa Brininih skladb v slovenščini in hrvašči-
ni. Brina je posnela tudi duet z Mladenom
Grdovičem, ki je do sedaj posnel samo duet
s Terezo Kesovijo. Brina je želela album obar-
vati z morsko svežino, zato so v južni Dal-
maciji nastale tudi fotografije in videospot.
Elektronski naslov studia Radia Celje je
desk.raclio@radiocelie.com. Vaša SMS spo-
ročila sprejemamo na tel. št. 031 760-461,
obvestila o radarskih kontrolah in razmerah
na cestah pa na 031 609-609.
TEDENSKI SPORED lil^lMtilU 90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 26. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Porodla, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10
Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek,
12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika,
18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postoj Slovenije
PETEK, 27. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40
Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme
Zreče, 12.00 Novice, 12.15 Tarča, 13.40 Halo, Zdravilišče
Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Izbiramo melodijo
popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00
Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 23.00
Dee Javfime, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih
in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 28. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročilo, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice,
14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldne-
va, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radio Celje,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddajo Živimo
lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 29. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RaSlo, 8.00 Porori-
lo, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10
Znanci pred mikrofonom, 11.00 Domačih 5,12.00 Novice,
13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasba iz studio Radio
Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio-
nalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 30. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice,
12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jack, 14.00 Utrip s Celjskega,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00
Kronika, 18.00 Voše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 19.15 Vrtiljak polk in volclcov, 24.00 SNOP - skupni
nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slo-
venije
TOREK, 1. oktobra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročilo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport
danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Zdravju pri-
jazne minute (oddajo vsakih 14 dni), 17.00 Kroniko, 17.45
Jock pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Rodi
ste jih poslušali, 23.00 Saute surmodi, 24.00 SNOP - skupni
nočni program lokolnih in regionalnih radijskih postaj Slo-
venije
SREDA, 2. oktobra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobov-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
co, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00
Novice, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00 Utrip s Celjskega,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20
Filmsko plotno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full
cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek,
23.00 Dobro Godbo, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih rodijskih postaj Slovenije
32
TV VODIC
^ banka celje Vsak dan z va J
I banka celje Vsak dan z vami!
TV VODIC
33
34
TV VODIC
^ banka celje Vsak dan z vam,
NASVETI
35
MOJA POKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
stara sem 42 let. Imam
osem let delovne dobe. Med
tem časom sem rodila tri
otroke, zato sem tudi pre-
Kinila službo. Sedaj bi se
rada kmečko zavarovala
(do sedaj sem bila zavaro-
vana samo po možu). Ker
pa imamo premajhen kata-
strski dohodek (126.000
SIT), se lahko samo prosto-
voljno zavarujem. Vem, da
je širši in ožji obseg tega za-
varovanja. Zanima me,
kakšne pravice imam v
enem in drugem primeru in
kakšno je mesečno plačilo.
Katerega leta bi se lahko
upokojila?
Poleg obveznega zavarova-
nja veljavni zakon o pokoj-
ninskem in invalidskem za-
varovanju omogoča tudi pro-
stovoljno vključitev v obvez-
no zavarovanje. Namen pro-
stovoljne vključitve v obvezno
zavarovanje je omogočiti
osebam, ki v določenem ak-
tivnem obdobju zaradi raz-
ličnih razlogov nimajo pogo-
jev za obvezno zavarovanje,
drugačno vključitev v zava-
rovanje in jim tako zagoto-
viti ali ohraniti status zava-
rovanca v obveznem zavaro-
vanju. Zakon to omogoča dr-
žavljanom Republike Slove-
nije, ki so dopolnili 15 let
starosti, v času, ko so na ne-
plačanem dopustu, ko jim
delovno razmerje miruje, ko
so na študiju ali služenju vo-
jaškega roka, če skrbijo za
otroka, mlajšega od sedmih
let ah za invalidno osebo,
opravljajo kmetijsko dejav-
nost in niso obvezno zavaro-
vani, ker za to ne izpolnjuje-
jo pogojev, so brezposelni in
kot partnerji zavarovanca bi-
vajo v tujini, delajo kot in-
validi v varstvenih delavni-
cah, v času, ko so na strokov-
nem izpopolnjevanju, ter v
primeru, če so zaposleni s
krajšim delovnim časom.
Prostovoljno zavarovanje je
možno za vse primere zava-
rovanja, če zavarovanec pla-
čuje prispevke od osnove, ki
ni nižja od bruto zneska naj-
nižje pokojninske osnove ozi-
roma za nekatere zavarovan-
ce (tudi za osebe, ki oprav-
ljajo kmetijsko dejavnost in
imajo prenizek katastrski do-
hodek) od polovice te osno-
ve. V teh primerih lahko za-
varovanec ob izpolnitvi po-
gojev pridobi katero koli od
pravic po tem zakonu. Če se
zavarovanec zavaruje od niž-
je osnove, se tako zavarova-
nje šteje za zavarovanje za nižji
obseg pravic. Zavarovanec ozi-
roma upokojenec, ki pretež-
ni del skupnega zavarovanja
doseže v zavarovanju za ožji
obseg pravic, ne more uveljav-
ljati pravic: pravice do delne
pokojnine, odmere pokojni-
ne od najnižje pokojninske os-
nove, do odpravnine in oskrb-
nine, do varstvenega dodat-
ka, do dodatka za pomoč in
postrežbo, do invalidnine,
pravice za primer invalidno-
sti, razen pravice do invalid-
ske pokojnine, kot tudi ne pra-
vice do dodatka za rekreaci-
jo.
Za ugotovitev pretežnosti
zavarovanja za ožji obseg pra-
vic je tako odločilen čas tra-
janja takšnega zavarovanja v
primerjavi s celotnim časom
zavarovanja.
Če želite pridobiti pravi-
co do pokojnine, se morate
obvezno zavarovati ali pa za-
posliti, saj z osmimi leti po-
kojninske dobe ne boste pri-
dobili pokojnine (razen dr-
žavne). Minimalni pogoj, da
ženska lahko pridobi pravi-
co do pokojnine, je 15 let za-
varovalne dobe, vendar pri
starosti 63 let. Če ob svojem
61. letu izkazujete vsaj 20 let
pokojninske dobe, je druga
možnost upokojitve in nena-
zadnje se bo po preteku pre-
hodnega obdobja ženska lah-
ko upokojila pri 58. letu sta-
rosti, če bo izkazovala vsaj
38 let pokojninske dobe.
Velika verjetnost je, da bo-
ste uveljavljali pravico do po-
kojnine pri 61. letu starosti,
če se od sedaj naprej prosto-
voljno vključite v obvezno za-
varovanje (34. člen zakona
o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju) zato, ker
opravljate kmetijsko dejav-
nost in ne dosegate tolikšne-
ga dohodka iz kmetijskega
gospodarstva, ki ustreza zne-
sku minimalne plače. Kot že
sami veste, imate možnost za-
varovati se za ožji in širši ob-
seg pravic. Ožji obseg pravic
poenostavljeno pomeni, da
lahko ob dopolnitvi pogojev
pričakujete le pravico do po-
kojnine in morate mesečno
plačevati trenutno 11.583,00
SIT mesečno, medtem ko vam
širši obseg pravic daje mož-
nost pridobitve pravice do po-
kojnine in vseh ostalih pra-
vic, ki so že naštete pod po-
gojem, da trenutno plačujete
najmanj 17.280,00 SIT meseč-
no. Če se boste odločili za širši
obseg pravic, boste v enakem
položaju glede pridobitve pra-
vic iz pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja, kot bi
bili v primeru, če bi bili za-
varovani kot kmet z dovolj vi-
sokim katastrskim dohod-
kom.
ZDRAVNIK SVETUJE
Zakaj živijo žensice
dlje icot mošici?
To vprašanje pogosto po-
stavljajo bralci in bralke. V
zadnjih desetletjih se vodi-
jo statistične analize priča-
kovane življenjske dobe za
moške in ženske v vseh de-
želah sveta. Iz dobljenih po-
datkov je razvidno, da se
življenjska doba podaljšu-
je in da praktično v vseh de-
želah živijo ženske 10 let
dlje kot moški. Strokovnja-
ki pa proučujejo življenja
ljudi, ki živijo dlje kot 100
let, saj hočejo spoznati, kaj
omogoča dolgo življenje.
Raziskava, ki je potekala
na Harvardu, je potrdila, da
je za dolgo življenje po-
membna selekcija in izbor
genov in to genov, ki ohra-
njajo dolgo življenje.
V laičnih krogih se kot po-
memben dejavnik za dolgo
življenje žensk poudarja nji-
hova večja aktivnost pred-
vsem doma, večja vzdržlji-
vost in večja odgovornost za
lastno zdravje. To je deloma
tudi res, saj je poleg genske
osnove pomembna še biološ-
ka potreba, ki zahteva in omo-
goča, da ostaneš zdrav tako
dolgo, da lahko vzgojiš čim-
več potomcev. Na takšen na-
čin se prenesejo geni na na-
slednike. Tako se prenesejo
tudi geni, ki zagotavljajo dol-
go življenje. Ti geni se pre-
nesejo na hčere in te nada-
ljujejo vrsto. Vloga moške-
ga pri tem je bolj obstranska
in le omogoči ta prenos. Na-
raven prenos pa je zaenkrat
možen le tako dolgo, kakor
dolgo se razvijajo germina-
tivne celice. Po tem obdob-
ju nastopi doba menopavze,
to pa je obdobje, ki zaščiti
žensko in onemogoči, da bi
rojevala otroke v pozni sta-
rosti, ko bi bila nesposobna
za njihovo vzgojo. Ji pa tudi
omogoča, da za njih skrbi
prav tako kot tudi za vnuke.
Vendar ta biološka potreba
po pomoči pri odraščanju in
dozorevanju otrok ne poja-
sni, zakaj živijo ženske dlje
kot moški.
V vseh razvitih deželah žen-
ske preživijo moške včasih tu-
di za 10 let. Pričakovana živ-
ljenjska doba je različna v raz-
ličnih deželah a tudi znotraj
pokrajin. Za moške je priča-
kovana življenjska doba med
65. in 80. letom, za ženske
pa med 76. in 87. V Sloveniji
živijo moški in ženske dlje na
Primorskem, Gorenjskem in
v osrednjem delu Slovenije.
Prav tako je pričakovana do-
ba daljša v mediteranskih de-
želah in v Severni Evropi, nižja
pa v centralni in vzhodni Evro-
pi. Še daljša je na področju
Pacifika. Pri tem je pomem-
ben tudi standard prebivalcev
v posamezni državi. To je ce-
lo bolj pomembno kot pa sa-
ma lokacija države.
lUlanj
kakovostno
življenje
Daljše življenje pa ne po-
meni, da živijo bolj zdravo
in tudi kvalitetnejše življenje.
Medtem ko moški podležejo
zaradi srčnih bolezni, raka in
kapi, pa živijo ženske z kro-
ničnimi oblikami obolenj kot
so: artritisi, osteoporoza, slad-
korna bolezen itd... Medtem
ko moški zaradi bolezni umi-
rajo, ženske z boleznijo živi-
jo.
Eden pomembnih dejavni-
kov, ki pomembno vpliva na
tako različno pričakovano
življenjsko dobo, so spolni
hormoni. Moški spolni hor-
mon testosteron, ki ni odgo-
voren le za agresivnost in tek-
movalno obnašanje v mlado-
sti, povečuje tudi količino
škodljivega holesterola v kr-
vi (LDL) ter s tem povečuje
verjetnost, da moški dobi srč-
ni infarkt ali da ga zadene
možganska kap.
Če imate težave z zdrav-
jem in ne veste, kako rav-
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
s pripisom Zdravnik svetu-
je.
Na drugi strani pa ženski
spolni hormon estrogen zni-
žuje ta nevarni holesterol, po-
večuje pa koristni holesterol
v krvi (HDL). Ti podatki so
tudi razlog za nadomestno
hormonsko zdravljenje v me-
nopavzi, ki še dodatno
zmanjša tveganje za nastanek
bolezni srca in ožilja, a tudi
drugih degenerativnih bolez-
ni, kot je osteoporoza.
Skrivnost je V
genih
Dolgo življenje pomeni pre-
živetje vitalnih oziroma bolj
vitalnih ljudi in evolucijsko
gledano so ženske bolj vital-
ne (FIT) kot moški. Dlje kot
ženska živi in če se stara po-
časneje, lahko rodi več po-
tomcev in jih tudi vzgoji do
zrelega obdobja. Tako evo-
lucija naravno izbere gene
teh žena, ne pa tistih, ki so
umrle mlade. Presenetljive so
raziskave, ki so dokazale, da
je med ženskami, ki so do-
čakale 100 let, veliko žensk,
ki so rodile otroka še po 40.
letu starosti. Vendar to še ne
pomeni, da bodo ženske, če
bodo rodile v srednjih letih,
živele dlje.
Geni stoletnih žena in sto-
letnikov nosijo skrivnost dol-
gega in zdravega življenja.
Vendar to niso navadni geni.
Povprečno se lahko z različ-
nimi ukrepi zdravega nači-
na življenja podaljša življe-
nje za 10 let. Zato pa se je
potrebno odpovedati kaje-
nju, pretiranemu pitju in uži-
vati zdravo in polnovredno
hrano. Pomembno je tudi, da
smo redno fizično aktivni.
Vendar, da živimo še nasled-
njih 25 do 30 let, so potreb-
ni geni, ki zmanjšujejo mož-
nost za nastanek sprememb,
ki omogočajo nastanek Alz-
heimerjeve bolezni, možgan-
ske kapi, bolezni srca in ra-
kastih bolezni. Danes pred-
videvamo, da bo možno po-
daljšati povprečno življenj-
sko dobo na 100 let, vendar
smo od tega še daleč. Čeprav
lahko ženske pričakujejo, da
bodo živele dlje kot moški,
se ta razkorak postopoma
zmanjšuje, saj sprejemajo
slog življenja, ki povečuje
stres, kadijo in pijejo, tako
da se je število rakastih bo-
lezni na pljučih pri ženskah
povečalo v zadnjih 20 letih
za trikrat. Zato številni me-
nimo, da postaja kajenje naj-
bolj pomemben dejavnik, ki
bo izničil prednosti, ki jih
ženske imajo in nosijo v ge-
nih.
Piše: prim. dr.
JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
Več kot moda
Vsako obdobje v zgodovi-
ni sodobne popularne glas-
be je imelo in še ima svoja
pravila obnašanja in tudi ob-
lačenja. Pravzaprav ravno
iiodne zapovedi pomenijo ti-
sto osnovno sredstvo, s kate-
rtm so mladostniki, pa tudi
'isti malo manj mladi, izka-
zovali in še izkazujejo svojo
pripadnost določenemu glas-
l^enemu gibanju. In ravno o
'^rn je govora na spletni strani
Once Were Heroes (http://
yesterdayskids.co.uk/
''3gel.html), kar pomeni Ne-
l^oč so bili heroji.
Za kakšno stran pravzaprav
8re? Na kratko povedano, gre
^ fanovsko stran, ki se uk-
J^^rja z britansko mladinsko
l^^lturo dvajsetega stoletja,
'oda najbolje bo, če povza-
^^m besede ustvarjalca splet-
strani, Paula Bella: »Sto-
•^ite korak nazaj v dvajseto
stoletje - v temne čase Mar-
S^ret Thatcher, rudarskih
štrajkov in hladne vojne. V
čase, ko je bila obleka, ki si
jo nosil in glasba, ki si jo po-
slušal, pomembnejša od vsa-
kega nogometnega kluba, po-
membnejša od šole, službe
in celo tega, ali si imel pun-
co ali fanta. Vrnimo se v ča-
se, ko še nihče ni nosil tre-
nirk in so baseballske kape
nosili samo Američani. Se
spominjaš? Si bil mod ali ro-
ker? Punker ali ted? Novi ro-
mantik, hipi ali darker? Če
se spominjaš teh časov, je to
prava stran zate.«
Once Were Heroes je no-
stalgična stran. Tuja se uteg-
ne zdeti zgolj najmlajšim ge-
neracijam, medtem ko bodo
vsi ostali, ki so kdaj še pose-
bej imeli radi kakšno zvrst
glasbe, gotovo ujeli kanček
spominov. Posamezna glas-
bena obdobja oziroma modni
slogi, se začno s teddyboysi,
ki so sovpadli s pojavom
rock'n'rolla. Saj veste, mla-
di Elvis, Johnny Cash, Carl
Perkins in podobni.
Vsako obdobje ima svoje
bende. Tako so tedsom sle-
dili modsi, ki so za svoje vzeli
The Who, Kinks, Vardbirds...
Pa hipiji, ki so poosebili svojo
glasbo v Woodstocku. Pa
punkerji - saj veste, Sex Pi-
stols, The Clash in te reči. Po-
leg teh osnovnih podatkov bo-
ste našli še marsikaj druge-
ga, med drugim tudi zgodo-
vino mladinskih glasbenih gi-
banj, ki jih avtor imenuje kar
kulti. Glede na histerijo, ki
so jo znali povzročiti kakšni
Beatli, ima gotovo prav.
Žal se avtorjevo spremlja-
nje glasbene zgodovine sko-
zi mladinska gibanja konča
že pri letu 1988 s takoime-
novano Madchester sceno.
Tako povsem izvisijo grun-
ge, klubska kultura, techno
in sodobna elektronska glas-
ba. Kdo ve, morda bodo o
tem kaj več napisali njegovi
otroci.
VASJA OCVIRK
vasja@slowwwenia.com
Št. 39 - 26. september 2002
36
NASVETI
NOVI TEDNU
KAJ BI DANES KUHALI
Od cvetače do grozdja
Tokrat ponujamo nekaj
zanimivih receptov in nas-
vet, kako se da porabiti
grozdje, ki ga bo v nasled-
njih dneh gotovo veliko.
Cvetačni sufle
Za 6 do 8 oseb potrebuje-
mo: 1250 g cvetoče, sol, 50 g
masla, drobtine, 50 g moke,
1,5 dl mleka, 4 jajca, 1 be-
ljak, poper, nastrgan muškat-
ni orešek.
Cvetačo očistimo in ločimo
drobne cvetke od debelejših
spodnjih stebel. V litru oso-
Ijene vode kuhamo stebla 5
minut, nato dodamo še male
cvetke in kuhamo vse skupaj
nadaljnjih 10 minut. Kuhano
cvetačo poberemo iz lonca,
stebla in cvetke spet ločimo.
Stebla pretlačimo ali seseklja-
mo v mešalcu. Ubijemo jaj-
ca in ločimo beljake od ru-
menjakov. K beljakom damo
še dodatni beljak. Z maslom
namastimo posodo. Za zače-
tek pripravimo bešamelno
omako, razpustimo maslo,
vmešamo moko in zalijemo
z mlekom. Potem dodamo
predačeno cvetačo in zmes pi-
kantno začinimo, iz beljakov
stepemo trd, a še prožen sneg.
Četrtino ga z metlico zame-
šamo v testo. V pekač damo
polovico mase za sufle. Na
maso zložimo kuhane cvetač-
ne cvetke. Prekrijemo jih s
preostankom mase in damo
takoj v pečico.
Piščančja jetra
z jabolki
Za 4 osebe potrebujemo:
2 veliki jabolki, malo limo-
ninega soka, 1/8 litra bele-
ga vina, 1 žlico sladkorja, 400
g piščančjih jeter, 4 majhne
čebule, 40 g masla ali mar-
garine, malo timijana, po-
per, sol.
Jabolka olupimo, izreže-
mo peščice, narežemo na
krhlje in po'kapljamo z hmo-
ninim sokom, da ne potem-
nijo. V kožici zavremo belo
vino z osminko litra vode in
s sladkorjem. V tej raztopini
kuhamo jabolka skoraj do
mehkega, pazimo, da krhlji
ne razpadejo, ampak ostanejo
še dokaj čvrsti. Pustimo jih,
da počakajo na toplem. Če-
bulo olupimo in drobno se-
sekljamo, jetrca narežemo na
rezine. Na polovici masla ali
margarine pražimo čebulo,
da svetlo zarumeni. Odstavi-
mo jo z ognja, da počaka. Pet
minut preden nameravamo
postreči z jedjo, segrejemo
v drugi kožici preostanek ma-
sla, na katerem na hitro pre-
prdžimo jetrca. Ko niso več
krvava, stresemo zraven še
prepraženo čebulo. Preme-
šamo in na hitro prepražimo,
začinimo s timijanom, po-
prom in soljo. Jetrca zloži-
mo na krožnike, obložimo
jih z odcejenimi, kuhanimi
jabolčnimi krhlji. Ponudimo
s svežim kruhom.
Kuiiana
govedina z
gobami
Za 5 oseb potrebujemo: 1
kg govedine za juho in nekaj
kosti, jušno zelenjavo, 5 po-
provih zrn, 100 g čebule, 250
g svežih šampinjonov ali
vrečko suhih jurčkov, olje, po-
per, peteršilj.
Meso in kosti damo v lo-
nec, zalijemo z litrom vode
in kuhamo na majhnem pla-
menu 2 uri. Po eni uri doda-
mo očiščeno jušno zelenja-
vo, poprova zrna, sol in lo-
vorjev list. Kuhano meso pu-
stimo v juhi, da se ohladi. Na-
slednji dan pripravimo le še
omako in kosilo je gotovo.
Sveže gobe očistimo in na-
režemo na lističe, takoj jih
pokapljamo s kisom, da ne
potemnijo. Suhe gobe pa na-
močimo v mlačni vodi, da se
zmehčajo. Na maščobi pre-
pražimo sesekljano čebulo,
da postekleni. Dodamo go-
be (če uporabljamo suhe, jih
prej ožmemo in seseklja-
mo). Pražimo toliko časa, da
povre tekočina, ki jo izpu-
stijo gobe in da se omaka pri-
merno zgosti. Dodamo sese-
kljan peteršilj in premešamo,
zalijemo z nekaj žlicami ju-
he in kuhamo še 5 minut.
Omako solimo in popramo
po okusu.
Govedino segrejemo v ju-
hi ali pa ponudimo hladno,
narežemo jo na rezine in
prelijemo s pripravljeno go-
bovo omako. Zraven se pri-
lega kruh ali pa slan krom-
pir v kosih.
Grozdje v
žganju
Zrelo in sladko belo grozd-
je vložimo v žganje. Pozimi
ponudimo vložene grozdne
jagode kot dodatek k peci-
vu, kremi, narastku ali sla-
doledu.
Za 2 kozarca po 500 g po-
trebujemo: 1,5 kg belega
grozdja (muškat), 125 g slad-
korja, 1/2 litra močnega žga-
nja, 1 dl vode.
S škarjami odstrižemo
grozdne jagode z grozda, vsa-
ki jagodi pustimo kratek pe-
celj. Grozdne jagode naj bo-
do zdrave in čvrste. Vsako po-
sebej obrišemo s krpo in jih
zložimo v kozarce. V kožici
zavremo vodo in sladkor. Ku-
hamo toliko časa, da se slad-
kor raztopi in da dobimo si-
rup. Grozdje prelijemo z žga-
njem, na vrh nalijemo slad-
ki sirup. Kozarce zapremo in
postavimo za 2 meseca v hla-
den in temen prostor. Če jih
ne zapremo neprodušno,
grozdne jagode počrnijo.-Če
je grozdje zelo sladko, lah-
ko zmanjšamo količino slad-
korja.
Piše: MAJDA KLANŠEK
^rtna trata v septembru
Pozno poletni in zgodnje jesenski dež pos-
peši rast vrtne trate. Konec avgusta in v za-
četku septembra trato zadnjič gnojimo. Upo-
rabimo lahko nekaj več kalijevega gnojila,
ki omogoča boljšo prezimitev in odpornost
na nizke zimske temperature. Nadaljujemo
z redno košnjo trate.
Ta čas je tudi ze-
lo primeren za no-
vo setev in doseja-
vanje travne ruše.
Seme enakomerno
posejemo po celot-
ni površini, zadela-
mo v tla, povalja-
mo in zalijemo.
Zemljišče posku-
šamo ohranjati
vlažno, dokler se-
me ne vzkali.
Za dosejavanje
praznih in razred-
čenih mest v trati uporabimo mešanico z ob-
loženim semenom PIKA. Seme je obloženo
s hranili in ima hitro začetno rast.
Ko se odločamo za izbiro najbolj primer-
ne travne mešanice, moramo biti pozorni,
ali so tla peščena ali glinasta. Prav tako je
pomembna lega trate (sončna, senčna) in in-
tenzivnost nege.
Za humidne razmere osrednje Slovenije
bomo izbrali TIVOLI, ki je primeren tako za
parke kot za rekreacijske površine. Za hitro
ozelenitev bomo sejali OAZO, ki se hitro
obrašča in je upravičeno imenovana »angleš'
ka travica«. BLED je primeren za intenzivno
nego rekreacijskih površin, RAJSKA TRAVA
za manjše površine, OPATIJA za suha tla
vroča poletja, MEDITERAN pa za obmor^
ske kraje. Nenazadnje omenimo še ROŽNIl^i
za vse, ki želijo imeti cvetoč travnik f
OSOJO, ki bo dobro rasla tudi v senci.
Z več pozornosti in nege bomo ustvaril
tudi lepšo in prijetnejšo trato.
Mešanico okrasnih trat TIVOLI
v embalaži po 700 g (za ca 25 m^
površine), primerno za okrasne in
rekreacijske površine, boste našli
tudi v Ponudbi meseca.
Št. 39 - 26. september 2002
NASVETI
37
Zapentljanke
z nalivnika
Hit jeseni so ročne pletenine, izdelane na najdebelejše
pletilke!
Vas muči dilema, kako se
^z novega jesenskega plaš-
a prebiti čez prihodnje ted-
le? Moda vam ponuja prijaz-
toplo in nadvse atraktiv-
0 novost. Ekstremno širo-
«jopice, brezrokavnike, pu-
^erje in plašče, spletene na
lletilke številka... ja, recimo
3je, kar na debelino, ki je ena-
^ nalivnemu peresu ali celo
'eblom sladkornega trsa!
Kje izbrskati tako debelo vol-
Nič lažjega; pletite z dve-
tremi ali celo več nitmi hkra-
^ Mekako tako, da je ena pent-
^ velika kar cel kvadratni cen-
^eter. Kar seveda pomeni ve-
JJ plus, še posebej danes, ko
®nTala vsem kronično primanj-
kuje časa. Dva, trije večeri, pa
bo trendovski kos vaše jesenske
garderobe izdelan!
Lahko je tudi različnih barv,
saj tako ustvarjate še posebej
zanimiv tvidast vzorec. In ni-
kar se ne razburjajte, če vam
volne zmanjka! Moda namreč
dovoljuje veselo prepletanje;
ne le barv in vzorcev, temveč
tudi debelin pletenine. Na ta
način ustvarjeni reliefi dajejo
videz »second hand« oblačil
oziroma stila, ki daje videz že
nošenega, malce obrabljene-
ga, domačega... Kar istočasno
odgovarja tudi rustikalnim ple-
tilnim vzdušjem, ki so navdih
poiskali po vseh zanimivih
koščkih sveta od Tirolske do
Tibeta.
Mali Lord pod
vratom
Kroji so udobni in široki,
opazne reči pa se dogajajo
predvsem okrog vratu.
Če vemo, da je vrat tudi v
simboliki nadvse pomemben
del človeka, saj predstavlja ko-
munikacijo duše s telesom in
središče, od koder kroži gene
rativna energija, si že zato za-
služi posebno pozornost. Bo-
disi v obliki gigantskega rolka
ovratnika, bodisi krauze, vul-
kanskega ovratnika ali letos še
posebej trendovskega vandyc-
kovskega ovratnika, imenova-
nega tudi Mali Lord.
Sicer dvomim, a če vas kdo
vendarie vpraša, zakaj to ime.
mu lahko kot modni poznavalci
postrežete s podatkom, da po
knjižnem junaku Malem Lor-
du iz 19. stoletja, ki je v modo
uvedel značilen slog oblačenja.
Znan predvsem po velikem
ovratniku, ki pada na ramena
oziroma na prsi in se pod vra-
tom zapenja. Ovratnik smete
podaljšati tudi vse do kapuce,
česar se bodo zagotovo razve-
selile vse zmrzljivke. Tudi kroji
so povsem drugačni. Mimo sme-
jo dajati vtis »razvlečenosti«, asi-
metrije, lahko so sestavljivi. De-
nimo z osnovo kot brezrokav-
na jopica, nad njo posebej sple
teni rokavi, ki spominjajo na
visoke rokavice, nad tem pa še
samostoječa štola-ovratnik. Za-
bavno, kajne?
Pa vendarle; ne zato, ker bi
vam želeli pokvariti veselje...
a vseeno: zelo debelih plete-
nin si ženske z zelo očitnim
viškom kilogramov nikakor ne
smejo privoščiti. Iz estetskih
razlogov, seveda. Čeprav mo-
da še tako hvali in priporoča...
Pripravila:
VLASTA CAH ŽEROVNIK
Št. 39 - 26. september 2002
38
GLASBA
Bepop brez Nejca
Še vedno odmeva tragična smrt 18-letne-
ga Nejca Erazma, člana najstniške skupine
Bepop, ki je prejšnji petek umrl zaradi po-
sledic prometne nesreče v Mirni na Dolenj-
skem. Ostali člani skupine Bepop, ki je pred
kratkim izdala album Bodi zvezda, so prek
svoje spletne strani sporočili, da najprej po-
trebujejo čas, da se poslovijo do svojega pri-
jatelja in sodelavca, nato pa se bodo odlo-
čili, kako naprej. Prezgodnja Nejčeva smrt
je prizadela številne mlade oboževalce sku-
pine, ki so jo zasuli s pismi podpore, bo-
drenja in žalovanja.
Atomske
mačke vodijo
Britanska dekliška pop atrakcija Atomic
Kitten (na sliki) se s skladbo The Tide Is
High že tretji teden zadržuje na vrhu angleš-
ke lestvice. Pop star luzerji Libery X so se s
popevčico Got To Have Your Love takoj po
izidu zavihteli na drugo mesto, tretje mesto
pa je zavzela Kelly Osbourne s simpatično
priredbo Madonnine Papa Don't Preach. Ato-
mic Kitten zavzemajo tudi najvišjo pozicijo
lestvice najbolje prodajanih albumov na oto-
ku, od koder so na drugo mesto izrinili roc-
kerje Coldplay. Na oni strani velike luže, v
ZDA, je stanje na vrhu že nekaj tednov nes-
premenjeno - na lestvici single plošč še ved-
no kraljuje Dilemma dueta Nelly in Kelly
Rowland, na Billboardovi lojtri albumov pa
vodijo Dixie Chicks.
Sveže zapečeno - Sveže zapečeno
Avril Lavigne
LETGO
(Arista/Dallas, 2002)
Cena (Big Beng): 2999 tolarjev (v akciji)
Ocena: OOOC
Avril bi lahko površno odpisali kot še en kos
mladega mesa v ponvi pop/rocka, ki so jo us-
tvarile denarja lačne založbe, na albumu Let
Go dokazuje, da je 17-letna Kanadčanka na-
darjena avtorica. Pa ne da ne bi šlo za nov griž-
ljaj perfekcionistične pop mašinerije. Prišla
je pač v času, ko Britney Spears kloni hitro
prihajajo in še hitreje ugašajo ter je »briga me«
stil nova modna zapoved, zato senzibilna ska-
ter rokerica z ostrim jezikom predstavlja mo-
kre sanje vsake založbe. Odlikuje jo izjemno
trden glas, ki seže od punčkastega šepetanja
do tuljenja razbesnele sirene, obvladovanje ki-
tare (za najstnico, počakajate, ko bo v dvajse-
tih) ter samozavest na odru. Večji del albuma
temelji na pop-rock konfekciji, drveči kitar-
ski akordi novega punka, ki se mu je v zgod-
njih devetdesetih reklo alternativa, danes pa
je običajen del pop sveta. Na bolj trhlih nogah
so besedila, včasih malce naivna, vendar ne
smemo pozabiti, da gre za najstnico, ki nago-
varja svoje vrstnike, pri čemer je iskrena in
ostaja v resničnem svetu, kar je vredno pohva-
le. Osrednja nit je upor proti pretvarjanju lju-
di, za kar je sama dober primer - čeprav jo
opisujejo kot malo manj jezno Alanis Moris-
sette, ki je srečala kitarski pop Michelle Branch,
ohranja nezamenljivo identiteto. Svojeglave in
uporniške dekline, kakršna si je na skrivaj že-
lela biti večina srednješolka, pa si niso upale.
Milena Kolšek
ČUVAM TE
(Menart, 2002)
Cena (Big Bang): 3300 tolarjev
Ocena: O
V dobi raelijanov in njihovih čudežnih stro-
jev bi se lahko ustrašili, da je nekdo kloniral
Natalijo Kolšek. A je vse skupaj veliko bolj pro-
zaično - Natalija ima mlajšo sestro Mileno, s
katero sta razširili družinski posel in Slovence
napadli še z njenim prvencem. Plošča bi se prav
lahko imenovala Četrti priboljšek (Natalija Kolšek
je izdala albuma Za priboljšek in Tretji pribolj-
šek), saj med puncama ni večjih razlik, razen
malo bolj me-
denega in z
lepšimi tre-
moli oprem-
ljenega glasu
Natalije in pa
malo lx)lj drz-
nih fotografij
lepše sklesane
Milene. V ob-
veznem »sestr-
skem duetu«
ju skoraj ne lo-
čiš. Starejša in
slavnejša Na-
talija je prispevala nekaj glasbe in vsa besedila.
Slednja so tipična za to - recimo narodno popu-
listično - produkcijo, solze, ljubavna skrahira-
nost, slavnostne napitnice in čestitke mami, po-
sebej primeme za radijske čestitke in pozdra-
ve, celo nogometna poskočnica za vse ženske,
ki so bile pozabljene ob mundialu. V skladu z
malo več gole kože je na plošči tudi nekaj žgeč-
kljivejših v slogu Tebe bi vse noči. Glasba ne
odstopa od narodno-populističnega žanra, žer-
ka enolončnica harmonike in juga v sitntesaj-
zer produkciji. Kot so nekje zapisali, plošča za
»širši krog poslušalcev in različne priložnosti«.
Če bo še pri prodaji tako zvesto stopala po se-
strinih stopinjah, ji ne uide platinast status.
EKSPRES EKSPRES
^ Tinkara Kovač je s svo-
jim spremljevalnim bendom
in skrivnostnimi gosti v stu-
diu Hendrix v Kopru že posnela
nekaj novih pesmi, ki bo do
marca prihodnje leto izšle na
njenem četrtem albumu. Te-
ga bo tako kot njen še vedno
aktualni lanski izdelek Na ro-
bu kroga založil Dallas, za
zvočno podobo pa skrbi njen
ljubimec Andrea F.
^ Na soundtrack filma, ki
je v celoti montiran iz foto-
grafij pred tremi leti umrle
Linde McCartney, bo Paul
McCartney odtisnil tudi do
sedaj še neobjavljeno 14-mi-
nutno pesem Carnival Of Lo-
ve, ko so jo The Beatles po-
sneli leta 1967 med nastaja-
njem slavnega LP-ja Sgt. Pep-
pers Lonely Hearts Club
Band.
Na angleške lestvice se je
prejšnji teden po nekajlet-
nem premoru spet vrnila od-
lična pevka in avtorica Ali-
son Moyet. Kritiki in poz-
navalci so njen LP Hometi-
me že proglasili za njeno naj-
boljše delo, kljub temu pa da-
ma najbrž ne bo presegla pro-
dajnih rezultatov in slave iz
osemdesetih.
^ Konec prihodnjega me-
seca bo izšel nov album udar-
ne ameriške ročk zasedbe Foo
Fighters, ki jo vodi pevec in
kitarist Dave Grohl, sicer nek-
danji član skupine Nirvana,
zdaj pa tudi bobnar izvrstne
super-skupine Queens Of
The Sone Age. Foo Fighters
bodo izid plošče pospremili
tudi s krajšo evropsko turne-
jo, ki pa je že razprodana.
^ Na krajšo turnejo po Evro-
pi pa se bo ob izidu tretjega
singla In This World z albu-
ma 18, takrat odpravil tudi
newyorški techno-vegetarija-
nec Moby.
^ V Londonu sta se poro-
čila že nekaj časa zaročena
Gwen Štefani, pevka kalifor-
nijske skupine No Doubt, in
Gavin Rossdale, frontman
v Ameriki delujoče angleš-
ke ročk skupine Bush.
^ V ponedeljek bo končno
le izšla prva prava zbirka us-
pešnic, ki bo zajemala naj-
vidnejše stvaritve ročk dino-
zavrov The Rolling Stones.
Na dvojni plošči 40 licks bodo
tako zbrana najvidnejša de-
la, ki so jih Rollingi nanizali
v preteklih štirih desetletjih,
med njimi pa bodo tudi štiri
nove skladbe. Kot prva se je
na single formatu znašla pe-
sem Don't Stop.
^ Bono (U2) je za sound-
track filma The Good Thief
režiserja Neila Jordana po,
snel priredbo zimzelenčka
Thafs Life, ki sta ga v prete,
klosti že prepevala tudi Fran](
Sinatra in David Lee Rot[i
(Van Halen). Bono se je v Chi-
cagu, kjer se je v TV oddaji
Oprah Show boril za odpis
dolgov deželam tretjega sve-
ta, v skladbi lt's Only Rod
And Roll na odru pridružil
skupini The Rolling Stones.
^ Vodilna domača »rom-
ska« zasedba Šukar bo v četr-
tek, 3. oktobra, v Gallusovi
dvorani Cankarjevega doma
posnela koncertno ploščo,
Vstopnice za koncert, na ka-
terem bosta skupaj s Šukarji
prepevala tudi Oto Pestner in
Bajaga, so že v prodaji.
^ Novogoriška skupina Av-
tomobili bo v začetku prihod-
njega leta z desetim albumom
obeležila dvajseto obletnico de-
lovanja. Brata Vuksanovič sta
s spremljevalcema v studiu So-
nus v Novi Gorici že posnela
nekaj skladb, kot prvo pa sta
svojim fanov v poslušanje po-
nudila pesem Proti luni. SŠ
Glasbeni
tec^i v
Codi
Glasbeni atelje Goda iz Ce-
lja tudi v letos pripravlja te-
čaje solo petja, kitare, bas ki-
tare, tolkd, synthesizerja in
harmonike. Poučevali bodo
Jasmina Maček, Igor Korošec,
Damir Korošec, Viktor Kre-
belj ter Viki Ašič. Vpis bo do
konca septembra. Tečaji v ^s-
benem ateljeju Goda t3odo le-
tos že tretje leto. Gre za indi-
vidualno delo, ki ga javno
predstavijo ob koncu šolske-
ga leta. Številni mladi, ki obi-
skujejo tečaje, so že vključe-
ni v različne glasbene skupi-
ne.
SIMONA BRGLEZ
Št. 39 - 26. september 2002
GLASBA
39
Njeno življenje sta
glasba in rože
Agata Šumnik-Zgonec iz
;elenja praznuje 30 let uk-
varjanja z glasbo. Rada po-
j vse od narodno-zabav-
le do vseh zvrsti zabavne
jjasbe, v zadnjem času pa
f uspešno preizkuša tudi
(Simpatičnih varietejskih
jastopih. Čeprav nikoli ni
jlila v ospredje, pa je med
jubitelji dobre glasbe dobro
|Oznana in cenjena, zato
mdi veliko nastopa in ža-
ije uspehe.
Rojena je bila v Velenju,
|[ier tudi živi, ima družino,
le zaposlena in kjer ustvar-
ja. Peti je začela že v osnov-
ni šoli in prvi javni nastop je
jienda imela že v 4. razre-
ju. Leta 1971 so jo povabili
i sodelovanju v takrat dobro
3ianem ansamblu Planika iz
loštanja, s katerim je nekaj-
irat uspešno nastopila na
ptujskem festivalu: »Na Ptu-
ume je slišal član strokov-
le komisije Tomaž Tozon, ki
ne je predlagal za nastop v
'.'rnjački Banji, kjer smo na-
stopili predstavniki vseh re-
publik nekdanje Jugoslavije.
S pesmijo Janka Plaznika Za-
poj škrjanček mi sem osvo-
jila prvo mesto v Jugoslavi-
ji. V zabavnem delu je Slo-
venijo zastopal Franci Reber-
nik, ki je že vrsto let stalni
član pevcev, ki pojejo pri Sla-
ku,« se spominja Agata Šum-
nik-Zgonec.
Po Planiki je nastopala pri
Šaleškem instrumentalnem
kvintetu ŠIK, z Dušanom
Krajncem pri Duo Corona in
pri ansamblu Dan in noč, s
katerim je na Ptujskem festi-
valu leta 1994 dobila Kore-
novo plaketo za najboljšo vo-
kalno interpretacijo. Ko je za-
ključila sodelovanje pri pri-
ljubljeni velenjski skupini, se
je odločila za samostojno pot.
Zdaj nastopa večinoma sama
ali pa ob glasbeni spremlja-
vi. Šest let je študirala solo-
petje, kar se njenemu petju
zelo pozna.
Sicer pa Agato Šumnik-
Zgonec glasba spremlja vse
življenje: »Doma nas je bilo
šest otrok, trije bratje in prav
toliko sester. Vsi trije bratje
so dolgo igrali v svojih an-
samblih, sestre smo prepe-
vale ob različnih domačih do-
godkih, Bilo je lepo in je tu-
di še zdaj, saj se redno dobi-
vamo.«
Ob jubileju je izdala dve
plošči z najlepšimi zabavni-
mi, večno zelenimi melodi-
jami Čarobna pesem in naj-
lepše melodije sveta in z us-
pešnicami z narodno-zabav-
nega področja O pomladi za
vas z ljubeznijo. »Vse življe-
nje sem rada delala tisto, kar
me veseli in tako je hitro mi-
nilo teh trideset let. Pri sne-
manju zadnjih dveh plošč
sem bila v strašni formi, saj
sem petnajst pesmi posnela
v enem samem dnevu. Sne-
mala sem pri Dominiku Kr-
tu, ki se je spraševal, kako
vse to zmorem. Res živim sa-
mo za glasbo in vse mi lahko
vzamejo, samo to ne,« pravi
Agata Šumnik-Zgonec.
Ne prenese, da se ljudje
prepirajo, saj je bil svet us-
tvarjen za raj na zemlji, pra-
vi. Rada ima rože in skrbi za
gredice pred blokom. Najbolj
všeč so ji poljske, travniške
rožice, ki bogatijo življenje
in dajejo energijo. Veliko na-
stopa po zaključenih prire-
ditvah, ob raznih obletnicah
in življenjskih ter drugih ju-
bilejih. Obleče si tudi frak,
posadi na glavo cilinder, stopi
v čevlje z visokimi petami,
nogi pa ji objamejo privlač-
ne nogavice. Takrat navdu-
šuje s pojavo in glasom ter
smejočim, odprtim srcem.
Naša jubilantka ne miruje:
»Za božič bi rada preseneti-
la z božičnimi pesmimi s
spremljavo orgel. Za nov
podvig se moram spočiti in
dobro pripraviti.«
Agata Šumnik - Zgonec ne
priznava polovičarstva in po-
vršnosti, zato je vsa v delu,
ko se ga loti. Rada ima dru-
žino, službo in brate in se-
stre ter skupna druženja s pe-
smijo in smehom. Še na mno-
ga leta! TONE VRABL
Primorski fantje v Avstraliji
Po dveh že končanih gostovanjih ansamblov Dan in noč iz Velenja ter Igor in Zlati
zvoki v Ameriki in Kanadi ter gostovanju Veselih Štajerk v Avstraliji, so se na pot v
deželo kengurujev odpravili tudi priljubljeni Primorski fantje.
Vse do 10. oktobra bodo na povabilo Slovenskega izseljeniškega društva, ki ga vodi
gospa Mira Smrdel s sodelavci, gostovali v Avstraliji in nastopali od Woolongonga do
Melbourna. Društvo praznuje 45 let, slavje, na katerem bodo osrednji gostje Primorski
fantje, pa bo trajalo kar tri dni. Nastopi bodo sestavljeni iz dveh delov: koncertnega in
zabavnega. Vmes bosta nastopila še znani primorski humorist in veseljak Tiljo Frtacin z
Montečukole (Bogdan Gerk) ter čarovnik Mr. Lee (Bogdan Fras), oba aktivna člana an-
sambla.	TV
ITTV OKO ZA ODROM
To ni nov voditeljski par Radia Celje, pač pa vodja an-
sambla Štajerskih 7 Samo Pokom in gostja, zvesta poslušal-
ka, klicateljica in šaljivka Janja Kajtna iz Žigona. Samo Po-
kom je predstavil najnovejši glasbeni izdelek Štajerskih 7
Ko poljubim te. Objavljenih je enajst skladb, med njimi
tudi lanska zmagovalka s festivala narečne popevke v Mari-
boru Čuj, ti. Avtorji melodij na albumu so Robert Smolni-
kar, Avgust Skaza, Samo in Boris Pokom ter Boris Rošker,
tekste pa so prispevali Ivan Sivec, Vera Šolinc, Ivica Cvikl,
Vera Bon in Vinko Šimek. Samo Pokom je povedal, da so
po sedemnajstih letih delovanja znova postali romantični,
zato tudi tak naslov najnovejšega izdelka, s katerim je bila
tudi Janja zadovoljna.
MED
NOTAMI
•	Na festivalu Slovenskogo-
riški klopotec Cerkvenjak
2002 je nastopilo dvanajst an-
samblov: Unikat iz Gorice pri
Slivnici, Frančič, Lisjaki, Si-
cer, 7. raj, Polka punce, Pr-
lekija, Klopotec, Faniki, Idi-
la, Aplavz in Korenjaki. Pr-
vo nagrado strokovne komi-
sije je osvojil ansambel 7. raj
iz Zreč, drugo Sicer in tretjo
Lisjaki. Nagrado za debitan-
ta so dobile Polka punce, na-
grado občinstva pa ansambel
Aplavz iz Rogatca.
•	18. oktobra bo v Lenartu
1. festival narodno zabavne
glasbe Slovenije, Lenart
2002, ki ga pripravlja Kul-
turno društvo Motiv Sloven-
ske Gorice in Franci Bratko-
vič. Nastopili bodo ansamb-
li Založnik, Rogaški odmev,
Jernej Kolar, Unikat, Špik,
Frajerji, Vaški veseljaki. Zreš-
ka pomlad, Navihanke, POK
Laško, Pogum, Bratje Gašpe-
rič, Kompromis, Show band
Klobuk in Izvir.
•	Pri Drakslerjevih v Tremar-
jih že pripravljajo 6. Luke-
ževo nedeljo, ki bo 20. ok-
tobra točno opoldne. Igral bo
ansambel Francija Zemeta,
v programu pa bodo nasto-
pili ansambli in posamezni-
ki (harmonikarji, citrarji,
pevci itd.), ki se lahko prija-
vijo Franciju Drakslerju po
telefonu 498-2153.
•	Dvojčici Vesna in Vlasta z
Janezom pripravljajo kosta-
njev piknik z veliko dobre na-
rodno zabavne glasbe. Tra-
dicionalni pozdrav jeseni bo
v nedeljo, 29. septembra ob
15. pri gostišču Kidrič v Kri-
žeči vasi pri Poljčanah. Ve-
sna in Vlasta z Janezom bo-
sta 11. oktobra nastopili na
festivalu narečne popevke v
Mariboru s skladbo Igorja
Podpečana in Vere Šolinc
Nudlvalertanc.
•	V soboto, 28. septembra,
bo v Lučah ob Savinji kon-
cert treh glasbenih družin Ha-
brovi fantje. Sestre Budja in
Družina Galič, ki praznuje
deset let delovanja.
•	Ljudski pevci s Prevorja
snemajo drugo kaseto v stu-
diu Mira Klinca v Libojah. To-
krat snemajo pod novim stro-
kovnim vodstvom Marjana
Kočevarja, ki pevce tudi
spremlja. Nove pesmi bodo
primerne za zimsko - novo-
letni čas.
•	Prijazne pozdrave so nam
poslali ansambli Igor in Zla-
ti zvoki z gostovanja v Kana-
di, Dan in noč z gostovanja v
Ameriki in Vesele Štajerke z
gostovanja v Avstraliji.
Št. 39 - 26. september 2002
40
BU AVTOMOBILISTE
Novembra
novi audi A8
Leta 1994 je nemški Au-
di ponudil svoje novo veli-
ko vozilo s preprosto ozna-
ko A8. S tem se je tudi v re-
snici pridružil nemški kon-
kurenci v tem razredu, kjer
sta kraljevala predvsem
Mercedes Benz s svojim
mercedesom S in BMW s se-
rijo 7. Po osmih letih je to-
varna avto prenovila, kar
pomeni, da se nemška dir-
ka za kupce v tem razredu
začenja znova, kajti priha-
ja nekoliko prenovljeni
mercedes S, že spomladi pa
so predstavili novi BMW se-
rije 7.
Navzven je novi A 8 doži-
vel največjo spremembo pri
zadku, ki je sedaj precej bolj
podoben tistemu pri A4. Di-
menzijskih sprememb sko-
raj ni, čeprav je res, da je no-
vi A8 nekaj daljši, je pa zato
medosna razdalja daljša za
dobrih šest centimetrov (294
centimetrov), hkrati pa ni
mogoče prezreti, da je prt-
ljažnik po novem velik 500,
prej pa 525 litrov. Nova po-
doba je pripomogla tudi k od-
lični aerodinamiki, saj je ko-
ličnik zračnega upora sedaj
0,27. Za večjo športnost te
največje audijeve limuzine
med drugim poskrbita tudi
dve izpušni cevi (ne glede na
motor), poleg tega je očitno,
da vsaj v domači hiši (Audi
je sestavni del koncema
Volkswagen) ne bo medse-
bojne konkurence. VW phae-
ton je namreč narejen bolj
za one, ki jih vozijo, audi A8
pa za tiste, ki se radi sami
vozijo.
Avto je serijsko opremljen
z zračnim vzmetenjem, ki ga
je tovarna dodobra presku-
sila tudi pri allroad quattru.
V tem primeru gre za tako
imenovano aktivno zračno
vzmetenje in blaženje, ki ima
štiri razHčne stopnje; hkra-
ti to vzmetenje samodejno
ali po želji določa oddalje-
nost vozila od tal. Med no-
vostmi v tem avtomobilu je
tudi 6-stopenjski samodej-
ni menjalnik tiptronic (tu-
di možnost ročnega prestav-
ljanja), pa prilagodljive krat-
ke luči (za doplačilo), ki se
premikajo oziroma svetijo
v smeri vožnje ter s tem po-
večujejo preglednost oziro-
ma varnost.
Audi A8 je prav tako kot
prejšnja izvedenka narejen iz
aluminija in zato je njegova
teža za 40 do 45 odstotkov
manjša kot bi bila pri kon-
vencionalni karoseriji. Poleg
tega so pri novem avtomobi-
lu zmanjšali število delov in
s tem znova pridobili pri te-
ži. Po želji si je mogoče omi-
sliti tudi odpiranje vrat in za-
gon motorja brez uporabe
klasičnega ključa, pač p
zgolj s t.i. advanced key,ijj
pomeni, da motor voznik p,
žene s pritiskom na dvost(
penjski gumb na sredinskei
delu vozila. Na sredinskei
delu je ob vseh drugih stil^
lih tudi gumb, s katerim
mogoče uravnavati klimatsli
napravo (za vsako četrtino a»
tomobila posebej, vendar 2
doplačilo), pa navigacijo,nj
staviti vzmetenje oziromablj
ženje ipd. Sistem je dok;
enostaven, kar pomeni, dai
se pri Audiju skušali izo^
ti nevšečnostim, ki jih je i
BMW pri novi seriji 7 I
Prenovljena sta tudi moto
ja. Za začetek bodo ponui
li dva osemvaljnika. Zm^
Ijivejši je 4,2-Utrski agregaj
ki sedaj ponuja 335 KM i
ima 430 Nm navora. Nefa
šibkejši je 3,7-litrski moto
s 280 KM in 360 Nm navora
Kasneje bodo ponudili šeTDi
(dizelski) motor in dvanajs
tvaljnik, morda pa tudi šit
kejši 2,8-litrski šestvaljnik.
Kot napoveduje tovarna
naj bi se novi A8 na sloven-
skem trgu pojavil proti kon-
cu novembra. Prav zaradi teg
slovenske cene še niso zna
ne, za orientacijo pa zapiš^
mo nemške (brez DDV). Ta
ko bo tam A8 3,7 stal 66,i
močnejšim motorjem pa do
brih 72 tisoč evrov.
Novi audi A8
GM se ogreva za
gorivne celice
Tehnologija gorivnih celic je za avtomobile in avtomobilsko
industrijo zelo pomembna, saj je z njo dosežena tako rekoč
ničelna stopnja onesnaženja. V zadnjem času se je pojavilo kar
nekaj avtomobilskih tovarn, ki delajo na tem področju velike
korake (recimo Toyota). Sedaj pa se je japonskemu projektu
pod kratico JHFC pridružil veliki ameriški koncem General
Motors (GM), računajo pa predvsem na to, da bodo tudi jav-
nost prepričali o koristnosti oziroma uporabnosti gorivnih ce-
lic in dokazali, da vodik ni nevarno gorivo. Japonska trenutno
vodi na tem področju, GM pa bo projektu namenil svoje vozi-
lo hydrogen3, ki je v bistvu ameriška verzija opla zafire.
Toyota z
Avtovizijo
v zadnjem času je bil"
kar precej sprememb P^
uradnih predstavnikih aV;
tomobilskih tovarn P^
nas, pa tudi trgovci z
tomobili so zamenjali n^
kaj lastnikov oziroma hi^
Tako Toyota Adria, ki
uradni predstavnik Toy^
te pri nas, ne sodeluje ve^
z ljubljanskim AC GosmO"
som. V teh dnehbotoyol^
začelo prodajati podje')^
Avtovizija, ki bo na
lovški ulici v Ljubljani'
tam, kjer je bil nekoč
Ion z vozili BMW, odpf"^
nove razstavne in proda)
ne prostore.
Št. 39 - 26. september 2002
ZA AVTOMOBIUSTE
41
Jaguar prenovil
XK8 in XKR
Britanski Jaguar (ki je v resnici ameriški, saj je njegov
^stnik Ford) za september napoveduje nekoliko prenov-
ljena XK8 in XKR. V prvem primeru gre za kupeja, v
jj-ugem za kabrioleta. Tako bosta oba modela imela ne-
koliko spremenjeni znački, notranjost bo po novem na
^Ijo v nekaj dodatnih barvah, poleg tega so se odločili
ja nova kolesna platišča.
Kabriolet bo serijsko
opremljen tudi s ksenonski-
ini lučmi (pri kupeju bodo na
,oljo za doplačilo) ipd. Za do-
plačilo si je prav tako mogo-
fe omisliti Recarove sedeže,
pa Brembove zavore (serijsko
mova pri kabrioletu). Novost
je tudi pod motornim pokro-
vom. Tako so osemvaljniku
V zasnove nekoliko povečali
gibno prostornino na 4196 ku-
bičnih centimetrov, nad vsa-
kim valjem so po štirje venti-
li, medtem ko je moč različ-
na: enkrat razvije 300, dru-
gič pa 400 KM (ob pomoči
turbinskega polnilnika) pri
6000 oziroma 6100 vrtljajih
v minuti. Zraven je dodan tu-
di povsem novi šeststopenj-
ski ročni menjalnik. Za sedaj
še ni jasno, kdaj bo mogoče
oba in druge jaguarje kupiti
uradno na slovenskem trgu,
čeprav je v novi stavbi, ki jo
gradi uradni predstavnik For-
da pri nas, ljubljansko pod-
jetje Summit Motors, menda,
prostor tudi za Jaguar in nje-
gove bisere...
Jaguar XK8
Samo 349
ferrarijev
enzo
Produkcija izjemno dragih
avtomobilov je ponavadi ze-
lo omejena, ker tako tovarne
povečajo vrednost avtomobi-
lov, hkrati pa povečajo zani-
manje zanje. Tako se že ve,
da bodo naredili vsega 349
ferrarijev enzo. Avtomobil se
bo na trge pripeljal jeseni, zanj
pa bo treba odšteti nekako
700 tisoč evrov; za sedaj še
ni jasno, ali je morda med na-
ročniki tudi kakšen kupec iz
Slovenije.
Nevaren
tunelski vid
Po raziskavah, ki so jih opra-
vili na univerzi ameriške zvez-
ne države Rhode Island, so vidno
polje voznikov, ki med vožnjo
telefonirajo, precej zoži. Gre za
tako imenovani tunelski vid.
Ugotovili so tudi, da se vpliv ozi-
roma moč tunelskega vida ze-
lo počasi znižuje. Zanimivo je,
da ta vid ni v ničemer odvisen
od tega, ali je voznik, medtem
ko je vozil, morda uporabljal pro-
storočno napravo ali pa je tele-
fon držal v roki (kar je v večini
držav tako ali tako prepoveda-
no) . Ob vsem drugem pa so ra-
ziskovalci ugotovih, da je mor-
da še nevarnejše kot telefoni-
ranje med vožnjo nastavljanje
radijskega sprejemnika. To voz-
nika tudi za 1,6 sekunde odtr-
ga od dogajanja na cesti, kar je
lahko izjemno nevarno.
Renault in njegov
kangoo break up
Francoski Renault nadalju-
je z ofenzivo, saj tako rekoč
po tekočem traku predstav-
lja novosti. Jeseni ali čez ne-
kaj mesecev se bo tako na
trgu pojavil novi megane, za-
četek prodaje prenovljene-
ga espacea je tik pred vrati,
tovarna pa že ponuja foto-
grafije posebne izvedenke tu-
di pri nas znanega in dobro
prodajanega kangooja. Gre
za študijo z oznako break up.
To je nekakšna kombinaci-
ja karavana in dostavnega vo-
zila (pick up), avto pa naj
bi bil namenjen predvsem ti-
stim, ki aktivno preživljajo
počitnice oziroma prosti čas.
Ima stalni štirikolesni po-
gon, oddaljenost dna vozila
od tal je nekaj večja oziro-
ma višja, kolesa so 17-palč-
na, za pogon pa skrbi 1,6-
litrski bencinski motor, ki
ponuja 110 KM. Navzven je
mogoče ob vsem drugem
opaziti tudi nekohko dru-
gačno masko motorja in
prednje luči. Drugih podat-
kov o tem avtomobilu, pred-
vsem kdaj naj bi se pojavil
na trgu in koliko bo stal, pa
za sedaj še ni.
Renault kangoo break up
42
MALI OGLASI - INFORMACIJE
TEDI
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
živali
^^ težke od 30 do 120 kg, prodam,
^ien prevoz. Telefon (03)5823-229,
KI 656-078.	5828
lOsimentalko, brejo 9 mesecev, drugo
jjj^ prodam, v račun vzamem tudi
^liefa. Telefon (03) 571-6469, 041
151-651.	ž 708
ffj^ piščonce, proste reje, možna dosta-
prodam. Telefon 041 416-685.Š555
jlEGA kozliča z rodovnikom prodom,
^on Bračič, Lutrje 11, Ponikva, šsse
težko okrog 140 kg in 4 prašiče,
Kibližno 40 kg, prodam. Telefon 5793-
(57, okrog 20. ure.	5947
0) 8 mesecev staro, prodam oli me-
iini za prašiča. Telefon 5730-776,
pl 434-924.	987-L
jarkic, nesnic, petelinov, no domu.
dinter. Lopato 55, Celje. Telefon (03)
{<72-070.	5959
IBsimentolko, brejo 5 mesecev, 3. tele-
II, prodam. Telefon 5739-145. 988-l
(KE različnih velikosti, prodam. Telefon
KI 783-292.	728/ž
H od 30 kg naprej, možna dostava,
^am.Telefon (03) 5719-236. 729/ž
t^entoica, težkega 120 kg, prodam,
felefon (03) 5735-119. 998-l
BČE mesnate pasme, 40 do 50 kg,
xodamo. Telefon 5792-345. š-567
DO kravo simentalko, brejo 4. mesece,
ifodamo. Telefon (03) 5798-385 ali
HI 910-076.	6025
pasme rotweiler prodam za
i.000 sit. Telefon 031 330-477.734/ž
IDO brejo krovo simentalko, bikca in
dičko simentolco, prodam. Telefon 041
(10-751.
6039
kmetijski pridelki
KI krompir, večjo količino in belega za
izimnico prodam. Telefon 5461-254,
»poldan in 031 621-116. 5770
EDJE cbardoney, sauvignon, zeleni sil-
lonec in laški rizling prodam. Telefon
«1383-671.	5774
Oje, belo, rizling, šipon, traminec, bt-
ttljčan, v Virštonju, prodam. Telefon
Ml 951-078.	5777
OiA! Grozdje, belo in rdeče, prodam,
lelefon (03) 5763-657. 5719
®JE, sortno, prodam. Telefon 041 654-
Š542
0)JE, jurko in nekaj šmarnice, ugodno
prodam. Telefon 041 645-898. 5827
Wl0 sortno belo in rdeče grozdje ugod-
no prodam. Telefon (03)5763-238.
5703
UENO mešono belo grozdje ter žametno
iniinoin modro fronkinjo prodam. In-
formacije po telefonu 5764-161, 041
302-598.	5684
0 in rdeče grozdje prodam, cena po
^voru. informacije po telefonu (03)
^48-2303.	5509
Bnešano grozdje blizu Virštonja ugodno
»odam. Telefon 041 275-036. 5593
'"^DJE virŠtanjčan, mešano belo, laški
■^ling in rdeče modro fronkinjo, žamet-
"" črnina, ugodno prodam. Informacije
'»ečer, telefon (03) 5805-275, 041
'43-820.	5605 5604
smarnico prodam. Telefon 5799-
552
^^DJE, mešano, belo, rdeče, kroljevina,
"odam. Telefon (03) 582-3317, 041
^31-655.	5892
belo in rdeče ter mešano belo vino
Nam. Telefon (03) 5821-714, 031
^'6-521.	5883
r®JE, jurkomandera, šmornica, pro-
h-n. Telefon 031 323-364. 5877
nE leske, joste, malin, robid in jagod
Nam. Telefon (03) 5451-179.5887
«iE, šmornico in izabelo, prodom. Te-
'on 5717-986.	Ž713
j-^il, belo in črno ter vino prodam.
(03) 5805-572. 5897
PRIBLIŽNO 200 kg grozdja na brojdi, lahko
tudi obranega, večina kvinfon, pro-
dom. Telefon 041 422-159. 5898
GROZDJE rbrojd, vino in prevozni molzni
stroj, prodamo. Telefon (03) 5772-472.
5907
GROZDJE (žometna črnina in laški rizling)
prodam. Telefon (03) 580-5613. 5909
SVEŽE notrgono briško črnino in izabelo, v
Žalcu, prodamo. Telefon (03) 710-
3283.	Ž714
KAKOVOSTNO belo mešano in sortno grozdje
prodamo, cena po dogovoru, ugodno.
Telefon 5795-535,041 203-521.5924
GROZDJE, modra fronkinjo, žometno črni-
no, laški rizling in mešano belo, no
Kozjanskem, prodam. Telefon (03) 580-
8184.	5925
GROZDJE, belo, mešano, ugodno prodamo.
Telefon (03) 5823-151. 5933
JABOLKA, bobovec za stiskanje, prodam.
Telefon (03) 4980-100. 5934
JABOLKA bobovec za ozimnico ali predelo-
vo, poceni prodam, dostop z avtom.
Telefon zvečer 040 575-924. 5946
BELO in rdeče grozdje in izabelo no brajdi,
prodam. Možna uporaba stiskalnice.
Telefon 5793-457, okrog 20. ure. 5947
GROZDJE, mošt in vino, različnih sort ter
jabolka, ugodno prodam. Telefon 041
609-320ali (02) 6491-031. 977-L
GROZDJE primerno za mošt, prodom. Tele-
fon (03) 798-649.	5949
GROZDJE rdeče in belo, prodam. Telefon
(03)798-251. 5949
GROZDJE belo in rdeče, prodam. Telefon
5798-005. 5949
GROZDJE, mešano, belo, Virštanj, prodam,
ugodno, možno dostavo. Telefon 031
297-648. 5943
NEŠKROPUENA jabolka, jonotan, krivo pe-
celj, konode in še druge, prodam. Cena
je 40 sit. Telefon 5821-482. 5954
GROZDJE no brajdi, kvinton, prodam, prib-
ližno 300 kg. Telefon 041 448-310.
5956
KORUZO v storžih, očiščeno, prodom po
10.000 sit možna dostavo. Telefon
041 592-322.	718/Ž
VINO, belo in rdeče, zeb kvalitetno, prodam,
ceno 150 sit. Telefon 031 333-976,(03)
5821-666.	6960
BELO in črno grozdje, prodam. Telefon 041
858-591.	5963
GROZDJE jurico, prodam. Telefon 5451-415.
5965
GROZDJE jurko, izabelo in šmarnico, ugod-
no prodam. Telefon (03) 5743-054.
5966
GROZDJE šmarnico, prodam. Telefon 5743-
695 ali 031 434-714. ^559
GROZDJE no brajdi, jurko in meŠono, pro-
dam. Telefon 5451-661. 5969
1501 rdečega mošta, zgodnjih sort, po 100
sit, prodam. Telefon (03) 5741-361.
Š-560
BELO in rdeče grozdje ter belo vino, prodam.
Telefon (03) 5795-664,041 855-428.
5981
BELO in rdeče grozdje, ugodno prodamo.
Telefon 5805-506,041 875-538.5984
BELO in rdeče grozdje ter belo vino, prodam
zelo ugodno. Telefon 031 571-432.
5998
KORUZO v storžih oli luščeno za siložo,
prodamo. Telefon (03) 5821-576,041
636-956.	5991
GROZDJE izubelo, prodom. Telefon (03)
5421-150.	5997
MEŠANO grozdje od 50 do 100 kg iz brajde,
prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon
(03)4930-546,041 255-379. 5999
NEŠKROPUENA jabolko jonaton, krivope-
celj, corevičin druge sorte, prodam, ceno
50 sit zo kg. Nabirate lahko somi. Šket,
Močle 4, Šmarje pri Jelšah. Telefon 041
918-949.	š-564
BELO grozdje sorte: loški rizling, renski riz-
ling, chardonnay. Telefon 041 836-745.
6000
KRMNI krompir, manjšo količino in belega -
rumenega zo ozimnico, prodam. Tele-
fon 5799-041.	6007
i ri o X v r b o v š ie^k
VRBOVŠEK ZDENKO S.P., STRtVICA 100, 3270 LAŠKO
Zaradi pridobitve novih, večjih, sodobnih proizvodno-poslovnih
prostorov in velikega povpraševanja po naših storitvah in Izdel-
kih vabimo k sodelovanju mlajše sposobne in ambiciozne sode-
lavce za:
1.	razvoj, pripravo dela in komercialo
- 1 sodelavec
2.	proizvodnjo in montažo inox
izdelkov - 3 sodelavce
POGOJI:
1.	- inženir strojništva in dve leti delovnih izkušenj ali strojni
tehnik in pet let delovnih izkušenj na podobnih delih in
nalogah (željeno - inox!),
-	popolno obvladovanje računalniških programov{Word,
. excel, A-CAD)
-	aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
-	vozniški izpit B-kategorije
2."	končana šola lil., IV., ali V. stopnje strojne smeri in
dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
(željeno-inox!)
-	vozniški izpit B-kategorije
NUDlIVlO:
-	delovno razmerje za določen/nedoločen čas v
relativno mladem kreativnem kolektivu
-	ugodne delovne pogoje in stimulativni osebni dohodek
Pisne vloge z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite na gornji
naslov do 1.10.2002.
FRANKINJO, črnino in laški rizling, proda-
mo. Telefon (03) 5795-637. 6006
GROZDJE jurko in šmarnico, prodam. Tele-
fon 5821-341.	724/Ž
ŽLAHTNO grozdje po 60 sit za kg, kvalitetna
neškropljeno jabolko za ozimnico, po
ugodni ceni, prodamo. Žalec, telefon
5715-128, zvečer 721/ž
GROZDJE, mešano, izabela, jurku, modra
fronkinjo, približno 1000 kg, zelo ugod-
no prodam. Telefon 031 353-393.
6013
GROZDJE šmornica in izabelo, prodam. Te-
lefon 5702-048.	6018
GROHIJE, store žlahtne sorte, izredna lega,
Fronkolovo - Črešnjice, ugodno prodam.
Telefon 031 671-274. 6017
BELO grozdje sorte štajersko belino - rom-
fol, ceno po dogovoru, telefon. (03)
5795-660. &-566
PŠENICO prodam. Telefon 5726-332.
732/Ž
GROZDJE jurko, okrog 700 kg, prodam.
Telefon 041 633-297. 733/ž
GROZDJE žametno črnino v središču ViRto j-
no, prodam. Telefon 041 763-981.
6024
GROZDJE šmarnico prodam po ugodni ceni.
Ivan Udrih, Sp. Grušovlje 13, Šempeter,
telefon 5702-194,040 591-500.Ž 735
MEŠANO grozdje, tudi samostojno obiranje,
prodam. Telefon 541-9463, Zidanšek.
6030
MEŠANO belo grozdje prodamo, ceno 80
SIT/kg, in beli mošt prodamo po 150
SIT/I. Informacije po telefonu (03)
5805-126,031 681-520. 6032
GROZDJE, šipon in loški rizling, integrirano
pridelavo, prodam. Ceno 75 SIT. Tele-
fon 041724-998.	6036
MOŠT mešane sorte, prodom. Telefon 5451-
406. 6037
MOTORNO žogo jonsered 920, dobro ohra-
njeno in gumi voz 16«, železna kon-
strukcija, prodam. Telefon (03) 571-
6469,041 491-651.	Ž708
BELO in rdeče grozdje in dva prašiča, 180
kg, prodam. Telefon 031 454-344, (03)
582-3297.	5894
SESALEC kirby, nerabljen, ugodno prodam.
Telefon 031711-017.	L958
ENO leto stare sode, 110,320,160 in 601
poceni prodam. Telefon 031 478-467.
5885
PRALNI stroj gorenje, 20.000 SIT, vgrodno
pečico in kuholno ploščo gorenje, 2 plin,
2 elektrika, 15.000 SIT in žensko kolo
prodam zo 10.000 SIT. Telefon 5472-
378.
5899
SOD, 12001, vinski, skoraj novintelico, 300 kg,
prodam. Telefon 041 269-840. Š529
RABUEN hladilnik gorenje, 1701, z zamrzo-
valnikom in 4 m' temno sivega skriljev-
ca-plošče prodam. Telefon (03) 5471-
082.	5908
NOV otroški kombiniran voziček roky zelo
ugodno prodam. Telefon 041 390-148.
Ž712
ZIMSKE gume za škodo felicio poloris R13
165-70 in novotermookumulocijsko peč
prodam. Telefon (03) 5443-072.5926
NOV otroški voziček prodam zo 30.000 SIT.
Telefon 031 739-592,(03)5770-397.
5922
DELOVNO mizo s predali 1-5 m in moped
tomos, letnik 1965, prodam. Telefon
031 826-782.	5938
CIPRESE zo živo mejo ugodno prodam.
Telefon 5808-717.	5958
SADNI mlin in cirkularko, prodam. Telefon
(03)5730-101.	989^.
TELICO simentalko 250 kg in strešni bra-
mac, črn, 220 kosov, prodom.Telefon
(03)5461-341.	5972
STISKALNICO za grozdje, 801 in lopar za
tenis, prodom.Telefon 5778-003.
5996
TELIČKO simentalko, težko 160 kg in nakla-
dolko sip 17, prodam. Telefon 5702-
634.	723/Ž
KRZNENO jokno (nutrio, 42), skoraj novo in
starinsko omaro, prodam. Telefon
5736-245.	6012
KOMBINIRAN voziček peg perego in sedež
ležalnik zo dojenčka prodam. Telefon
031 429-363.	6029
SODE rabljene, 300, 180 in 150, ugodno
prodam. Telefon 5488-240. 5986
KUPIM
nepremičnine
ENO do enoinpolsobno stonovanie v Žalcu in
okoliri kupim. Pritličje oli 1. nadstropje,
zo starejši zakonski por. Telefon 031
737-667.	5438
NEPREMIČNINE
Tel, 041/677-676, www.agencija-ava.si
AVAteaVrunčeva 37 Ce|e, Mariborska 86
KUPIM parcelo z lokocijskim oli gradbenim
dovoljenjem. Telefon 041 236-423.
Š553
KUPIM enosobno stanovanje v centru me-
sta Celje. Telefon 5441-929, zvečer od
20. do 22. ure.	5974
KUPIMO hišo oli bivalni vikend. Telefon 041
405-627,7103-346. 731/ž
ENO oli dvosobno stanovanje, kupimo. Tele-
fon 041 405-627,7103-346. 731/ž
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
Uprava za izvrševanje
kazenskih sankcij
ZAVOD ZA PRESTAJANJE
MLADOLETNIŠKEGA ZAPORA IN
KAZNI ZAPORA CEUE
objavlja prosto delovno mesto
SVETOVALEC I-TERAPEVT-SPECIALIST -1 izvajalec
Pogoji:
-	univerzitetna izobrazba - smer psihologija
-	4 leta delovnih izkušenj
Dodatna znanja in sposobnosti:
-	znanje tujega jezika
-	znanje računalništva
Izvajalec na razpisanem delovnem mestu je vkliučen v obvezno do-
datno pokojninsko zavarovanje.
Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še na-
slednje pogoje: da je splošno zdravstveno sposoben, da ni bil ob-
sojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega
razmerja v državnem organu, da je državlian RS in aktivno obvlada
slovenski jezik.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen
čas s trimesečnim poskusnim delom. Delovno razmerje bo sklenje-
no 1. 12. 2002. V postopku sprejema bomo pri kandidatih preizkusili
strokovne kvalifikacije ter dnjge posebne zahteve, ki so potrebne za
opravljanje del v kazenskem zavodu.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev: diploma, vloga z
življeniepisom, potrdilo o državlianstvu ter potrdilo o nekaznovanju
(Ministrstvo za pravosodje) naj kandidati dostavijo v roku 15 dni po
objavi na naslov: UIKS, Zavod za prestajanje mladoletniškega
zapora in kazni zapora Celje, Linhartova 3, 3000 Celje.
V BLIŽINI Atomskih toplic oli v bližini Rogaš-
ke Slatine, takoj kupim lepo novejšo hišo
v lepi naravi ir. urejeno okolico. Telefon
031 646-305.	6016
DVO ali trosobno stanovanje, kupimo. Tele-
fon 041 405-627,7103-346. 731/ž
KUPIM
ostalo
KRA\^, telice in bike zo zakol odkupujemo.
Lešer, Lopato 20 d, Celje, telefon (03)
5471-244.	4546
PRAŠIČE za zakol odkupujemo. Lešer, Lopa-
to 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244.
4546
TRAKTOR ali drugi kmetijski stroj, tudi v
okvori, kupim. Telefon 041 407-130.
5471
stanovanje, posest
VCEUU najamemo delno opremljeno trisob-
no stanovanje za daljše obdobje. Tele-
fon 031 424-411.	4842
NAIAMEMO novejšo atrijsko hišo na Ostrož-
nem. Telefon 041 329-302. 5307
v CEUU najamem konfortno delno oprem-
ljeno dvoinpol oli trisobno stanovanje.
Telefon 031 331-588. 5941
ODDAM opremljeno enosobno stanovanje v
Celju - Novo vos. Telefon 041 490-189.
5935
ODDAM dvosobno stanovanje. Telefon 041
794-054,(03)5874-630. 5962
V	CEUU blizu Kladivarja oddomo v privatni
hiši - dvojčku, samostojno opremljeno
dvoinpolsobno stanovanje z vsemi pri-
ključki, etažnim plinskim ogrevanjem,
garažo in vrtom. Telefon 041 787-919.
5968
ODDAM sobo samski ženski v privot hiši, z
souporabo kuhinje in kopalnice (celo
etaža). Telefon 041 733-277. 5976
V	ŠENTJURJU najamem enosobno stanova-
nje. Telefon 041 989-098. 6003
V	NAJEM vzamem dvosobno stanovanje,
lahko tudi v hiši, brez predpločilo. Tele-
fon 040 703-291.	6010
ZMENKI
NA deželi je lepo, če imaš dobro sopotnico.
Sem 46-letni fant z dežele. Mamico, jovi
se fontu, ki te čoka. Pisne ponudbe
pošljite no Novi tednik pod šifro DEŽEIA.
59025903
NAJ bo letošnja jesen zo vos nekoj posebne-
go. Ne preživite je somi. Vabimo vse
gospodiče, gospode, gospodične in gos-
pe, do nos pokličejo in spoznajo sorodno
dušo. Telefon 031 705-336,031 705-
337.	5783
SEM vdovec, star 43 let, visok 180 cm, imam
tri otroke. Želim spoznati dekle oli mami-
co, ki bi bilo pripravljeno priti k meni no
dom. Pisne ponudbe pošljite no Novi
tednik pod šifro LEPO JE NA DEŽEU.
5913
MOŠKI, mladosten, vitalen, 60 let, osam-
ljen, želi spoznati urejeno žensko do 58
let. Pisne ponudbe pošljite na Novi ted-
nik pod šifro UUBEZEN ZDRAVI. 5929
45-LETNA kuharico bi šla živet no deželo
moškemu do 60 let. Možna resno vezo.
Komercialni telefon 090 7442. 5950
38-LETNI avtomehanik, pošten, plavih oči,
želi spoznati žensko oli mamico do 38
let. Romantično! Komercialni telefon
0907442.
36-LETNI privatnik športne postavo situi-
ran si želi samsko žensko zo resno vezo
od 25-33 let. Komerciolni telefon 090
7442.	5950
DEKLE, 21 letno s SŠ želi, spoznati prijatelja
do 37 let. Resno vezo. Komercialni tele-
fon 090 7442.	5950
EKONOMIST 43-letni, zelo dinamičen si želi
spoznati žensko oli mamico od 29 do 38
let. Telefon 041 248-647. 5950
30-LETNI fant s sši si želi spoznati dekle oli
mamico staro do 32 let zo resno zvezo.
Pokliči ali posreduj sms no telefon 041
235-381. 5955
38-LETNI font, bi rod spoznal dekle, od 27
-38 let, iz okolice Celja. Telefon 041 361-
896. Š-568
IJIPOSLITEV
USPEŠNO celjsko podjetje takoj zaposli večje
število nezaposlenih delavk in delavcev
zo nedoločen čas in določen čas. Prosta
delovna mesto so za vse, ki bi se želeli
ukvarjati z direktno terensko prodajo od
8. do 17. ure s prostimi vikendi in prazni-
ki. Osnovni redno izplačan osebni doho-
dek je 115.000 SIT no mesec in 20%
dodatka no delovno uspešnost od bruto
prometa, osebni avtomobil ni pogoj.
Prijave no osebni razgovor po telefonu
(03) 541-9835 ali 041 742-355, od 10.
do 18. ure. Fantome Radič Nenod s.p.,
Ul. mesto Grevenbroich 13, Celje. 6O02
VOZNIKA C * E kategorije zaposlim. Telefon
050610-672.	5543
Št. 39 - 26. september 2002
m
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
45
ae
RAZVEDRILO

informacije
47
I ROJSTVA
celje
V celjski porodnišnici so
odile:
12.	9.: Simona NOVAK iz
r^lca - dečka, Melita GER-
j[lsIA iz Rečice ob Savinji -
lečka, Saša HRUŠOVAR
^DPEČAN iz Celja - dečka,
jlatka Zdenka KOLAR iz
^Škega - dečka, Simona PE-
igVNlK iz Podplata - dek-
jco, Marta ZIDAR iz Šmarja
, dečka, Brigita VRBEK
(AJLlČ.iz Vojnika - dečka,
^lateja RAVNJAK iz Velenja
.dečka, Karmen ŠURBEK iz
jodplata - dečka, Tatjana
;EVZAR iz Velenja - deklico.
13.	9.: Zvonka TANŠEK iz
lorice pri Slivnici - dekli-
Boža ZAJC ŠMARČAN
^Mozirja - deklico, Ingrid
HAČEFAT iz Rogaške Slati-
ae-dečka, Karmen TRUPEJ
iz Celja - dečka.
14.9.: Mojca LEBIČ iz Pre-
bolda - dečka, Jožica DOB-
HOVNIK iz Braslovč - deč-
ta.
15. 9.: Marjana JELOVŠEK
izFrankolovega - deklico, Ne-
fenka OZEBEK iz Šentjurja
dečka.
16.9.: Janja ČUVAN iz Žal-
a - deklico, Emilija GRUD-
^IK iz Velenja - dečka, He-
lena KOTNIK iz Braslovč -
Jeklico, Dubravka MAČEK iz
Celja - dečka, Marjanca
ZUPANC iz Laškega - dekli-
;o, Snježana MALIŠ iz Ro-
gaške Slatine - dečka.
17. 9.: Tina ROBIČ iz Ce-
la - deklico, Petra PLEVEL
iz Laškega - deklico, Simo-
oa PARADIS iz Celja - dekli-
co, Karmen GORIČAN iz Ta-
lora - dečka, Polonca POD-
ESNIK iz Kozjega - dekli-
co, Anita ŠELIH iz Teharij -
Ječka.
18.9.: Marjeta BEVCiz Na-
zarij - deklico, Nataša BIZ-
)AK iz Mozirja - dečka, Mi-
haela REGORŠKE iz Šmarja
- deklico, Jožica DRUŠKO-
VIČ iz Slovenskih Konjic -
ideklico, Jožica STRADOV-
iNlK iz Gornjega grada - deč-
19. 9.: Marija VUK iz Ro-
gatca - deklico, Zdenka
GOLAVŠEK iz Grobelna -
dečka, Ivica KOVAČIČ iz Dob-
a pri Planini - deklico.
i POROKE
Celje
Poročila sta se: Gregor
I^RAMBERGER iz Celja in Pe-
ŠOSTER iz Podvina.
Velenje
Poročili so se: Franc
OFENTAVŠEK iz Šmiklavža
Pri Škofji vasi in Branka
f^LEMENČlČ iz Šoštanja,
''rank ŠPILER in Tina
i^OTOČNlK oba iz Velenja,
hladan MRKONJIČ in Gorda-
»a IVIČ oba iz Velenja, An-
"irej ROSC in Sabina ŠPEGEL
Jba iz Paškega Kozjaka, Ro-
REPNIK in Alenka
^RIŠKOVEC oba iz Škal, Ni-
^ad BEŠIČ iz Velenja in Elvi-
MEJRIČ iz Maribora, Jo-
^ef VODONČNIK in Simona
^IDOVIČ iz Pake pri Velenju.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Andrej Mar-
ali VOLČINI iz Čadramske
in Petra URLEP iz Polj-
an, Roman TURK iz Šmar-
pri Jelšah in Marija ŠAJN
iz Cerknice, Janez DRAME
iz Škofij in Slavica METLIČAR
iz Vrha, Silvo VINTER iz Ptu-
ja in Suzana CERJAK iz Pe-
čice, Danijel UUUDJURAJ
IN Mojca ŽGAJNER iz Irja.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Tomaž PIP-
NIČ iz Štor in Mojca ŠKOR-
JANC iz Šentjurja.
Žalec
Poročili so se: Uroš KRIŽ-
NIK in Saša LEŠNIK oba iz
Žalca, Damir TOPIČ in Da-
rija NAPOTNIK oba iz Pre-
bolda, Boštjan TURNŠEK in
Lilijana KNEZ oba iz Levca.
Petdeset let skupnega živ-
ljenja pa sta z zlato poroko
potrdila zakonca Ivan in Gi-
zela TKALČEC z Brega pri
Polzeli.
n'"' SMRTI
Celje
Umrli so: Antonija OC-
VIRK iz Šentjurja, 68 let, Ma-
rija PETEK iz Sel pri Zagor-
ju, 82 let, Antonija ZUPANC
iz Kasaz, 66 let, Rozalija
MAJERIČ iz Zagorja, 54 let,
Anton LONČAR iz Celja, 59
let, Stanislav ŠKET iz Celja,
71 let, Hedvika KRAJNC iz
Celja, 84 let, Alojzija PODER-
GAJS iz Celja, 75 let, Anton
BUKŠEK iz Šentjurja, 62 let,
Štefanija ŠTOR iz Osence, 80
let, Marija LESJAK iz Žalca,
86 let, Jožef GORŠEK iz Ce-
lja, 81 let, Eduard ŠPIUAK
iz Rogatca, 59 let, Roksanda
DEČKO iz Celja, 77 let, Franc
KOŠIR iz Šentjurja, 59 let.
Velenje
Umrli so: Elizabeta MED-
VED iz Topolšice, 71 let, Jo-
žef JUS iz Podkraja pri Vele-
nju, 77 let, Teodor Albin
SEMOLIČ iz Velenja, 87 let,
Irena JAKLIČ iz Prebolda, 38
let, Jožefa SEVČNIKAR iz
Velenja, 80 let, Alojzija KO-
REN iz Mozirja, 95 let, An-
ton VETRIH iz Pake pri Vele-
nju, 65 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Ivan VODEB iz
Lopaca, 47 let, Danica TR-
BOVC iz Svetelka, 49 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Silvija ČEPIN iz
Rogatca, 70 let, Paulina
LAUBIČ iz Šentjurja, 93 let,
Amalija ŠTANCER iz Bukov-
ja pri Slivnici, 88 let, Franc
SVETE iz Ljubljane, 66 let,
Anton VALENČAK iz Dek-
manc, 78 let, Alojz ŠKRABL
iz Tržišč, 79 let, Majda
DROBNIČ iz Podčetrtka, 39
let, Štefan LIPAR iz Zg. Tin-
ska, 59 let.
Žalec
Umrli so: Jožef MURŠIČ
iz Velenja, 57 let, Henrik Lo-
vrenc GRUBELNIK iz Celja,
76 let, Alfred Karol BOŽIČ
iz Škofje vasi, 69 let, Janez
OKORN z Brega pri Polzeli,
71 let, Marija STEPIŠNIK iz
Šentruperta, 66 let, Mirko
MEŽNAR iz Celja, 74 let, Ivan
TURNŠEK iz Žalca, 85 let,
Jožef VERDEV iz Dobriča, 63
let, Katarina PLEVNIK iz Slo-
venskih Konjic, 92 let, An-
ton PETRE iz Petrovč, 75 let,
Janko JURAK iz Liboj, 41 let,
Edmund BOŽIČEK iz Žalca,
90 let, Ivanka POŠEBAL iz
Miklavža pri Taboru, 70 let,
Albin SMRKE iz Dolenje va-
si, 86 let, Nina VOLF iz Veli-
ke Pirešice, 26 let, Ivana
MENCINGER iz Šempetra, 79
let.
Gledališče
Slovensko ljudsko gledališ-
če Celje: 26.9. ob 9.30 in 11.30
K. Kidam; Ostržkove dogodivš-
čine. Gostovanje na Pikinem
festivalu v Velenju; 27 in 28.
9. ob 20. uri M. Gavran: Krea-
tonova Antigona Ljubezni Geor-
ga Washingtona, premiera na
Odru pod odrom, abonma po
posebnem razporedu in izven.
Kulturni dom Zreče - v več-
namenski dvorani: v okviru
meseca komedij bo 27 9. ob
19.30 igra-komedija Zmešnjava
na vasi' v izvedbi KUD Janez
Koprivnik Gorenje nad Zreča-
mi.
Koncerti
Rdeča dvorana Velenje: od
2L 9. do 28. 9. 13. Pikin festi-
val.
Kulturni center Laško: 27.
9.	ob 19. uri koncert skupine
Katice z gostom Vladom Kre-
slinom.
Razstave
Likovni salon Celje: 26. 9.
ob 19. uri otvoritev razstave celj-
skega arhitekta Nandeta Korp-
nika, do 12. 10. Arhitekturne
projekte Nandeta Korpnika bo
predstavil arhitekt Miha Deš-
man.
Avla hotela Dobrava Zreče:
24. do 30.9. slikarska razstava
akademskega slikarja Adolfa
Merlocka.
Muzej novejše zgodovine
Celje - občasni razstavni pro-
stori: razstava Na pragu jubi-
lejnega 25. leta.
Telovadnica Športnega
društva Mozirje: 28. 9. ob 16.
uri razstava in prireditev ob 120-
letnici obstoja športnega druš-
tva.
Galerija Zavoda za zdravs-
tveno varstvo Celje: razstava
slikarskih del Jureta Cekute, og-
led razstave je možen vsak dan
od 7 do 17 ure.
Galerija KC in Velenje: raz-
stava Pika v svetu galerije.
Knjižnica Šentjur: slikarska
razstava in literarni večer v spo-
min Rafka Vodeba.
Sevniški grad: razstava sta-
rih planinskih fotografij.
Galerija Borovo: razstava li-
kovnih del Ide Šprah, do 24.
10.
Galerija sodobne umetno-
sti Celje: pregledna razstava
kiparskih del Slavka Krajnca:
Mali ženski akti, do 19. 10.
Grad Podsreda: razstava
Majde Skrinar Vzporedni sve-
tovi.
Galerija likovnih del mla-
dih - Stari grad Celje: razsta-
va nagrajenih likovnih del mla-
dih iz 44 držav na temo konj,
do 3.10.; razstava likovnih del
mlade umetnice Minam Mu-
ha iz Celja, prodajna razstava
likovnih del umetnikov iz de-
setih držav.
Dom sv. Jožefa: razstava La-
zaristi - jubilej 150 let, na og-
led do konca septembra.
Mladinski center Celje: raz-
stava mladega amaterskega fo-
tografa Jureta Bernarda »Por-
tret«, do 11.10.
Kulturni center Laško: raz-
stava akademskega slikarja Vik-
torja Šesta.
Galerija Vegrad Velenje:
razstava del XV. slikarske ko-
lonije gradbenih delavcev Slo-
venije, do 30. 9.
Razstavišče Barbara Vele-
nje: razstava umetniških foto-
grafij na temo Ples Miran Beš-
kovnik; razstava likovnih del
Stojana Špegla, do 15. 10.
Razstavni prostor NLB Šo-
štanj: razstava Draga Medve-
da do konca septembra.
Galerija Mozaik: Slikarsko
kiparska kolonija MOS 2002;
razstava likovnih del iz stalne
zbirke.
Knjižnica Šentjur: fotograf-
ska razstava Franci Horvat -
vode in razstava izdelkov otrok,
vključenih v poletne delavni-
ce.
Savinov salon Žalec: 26. 9.
ob 19.30 odprtje razstave Male
velike slike Božidarja Zavška-
Dareta.
Stalne
raistave
Muzej novejše zgodovine:
Živeti v Celju in Slovenska zo-
bozdravstvena zbirka. Stari pi-
sker Zatirani, a nikdar potep-
tani; atelje Josipa Pelikana Jo-
sip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej: Celjski
strop - razkošje mojstra Alma-
nacha in umetnostnozgodovin-
ska razstava Ujeta prosojnost
-	55 let Steklarske šole Rogaš-
ka Slatina.
Delavnice,
seminarji...
Vila Rožle v Sončnem par-
ku Velenje: 2. medobmočna
kiparska delavnica - les, ki jo
bo vodila akademska kiparka
Dragica Čadež-Lapajne.
Ostalo
Plesni forum Celje: 28. 9.
od 11. do 13. ure vpis v gleda-
liški atelje, možnost vključitve
v nove rekreacijske tečajne ob-
like kor so Thai chi (starodav-
lia kitajska sprostitvena meto-
da, ki uri telo in duha) in ob-
novitveni tečaj družabnih ple-
sov za odrasle.
Knjižnica Velenje: 26.9. ob
19. uri kuhurni večer s častno
pokroviteljico 13. Pikinega fe-
stivala Štefko Drolc.
Likovni salon Celje: preda-
vanja Nandeta Korpnika in si-
cer: 1. 10. O čisti romantiki ar-
hitekturnega poklica, 2.10. Ka-
ko bi lahko izgledalo Celje -
pa ne bo! in 3. 10. Potenca in
inpotenca Trga celjskih knezov.
Knjižnica Velenje: 27 9. ob
19. uri večer s Tomom Križnar-
jem. Predavanje z diapozitivi
-	Nube Pikin festival Velenje.
Skomarska hiša: 27 9. ob
17 uri podelitev licenc lokal-
nim turističnim vodnikom.
Kulturni dom Šentjur: 27
9. ob 20.30 Potopisno preda-
vanje - Igor Jurišič bo popeljal
obiskovalce v rdeči raj - Kubo.
Šmocl Laško: 26. 9. Kino
Šmocl, ob 18. uri predstave za
otroke, ob 21. uri predstave za
odrasle; 27 9. Argentinski ve-
čer: predavanje z diapozitivi
(Meta Meh); 28. 9. ob 21. uri
DJ večer; 29. 9. ob 16. uri ne-
deljski šah.
Mladinski center Celje: 26.
9.	od 17 do 19.30 Šola za star-
še: Učenje - veselje ali nadlo-
ga, predava Alenka Mužar, od
16. do 19. ure Kreativnost v od-
nosih, ob 19. uri Uvodni sesta-
nek angleščina in od 18. do 20.
ure računalniška delavnica
Photoshop; 27 9. od 1730 do
19.30 španščina, ob 19.30 uvod-
ni sestanek kitajščina, ob 19.
uri potopisno predavanje:
Oceanski krst na Atlantiku z
ekipo 4 ocean ter ob 21. uri
Clubbing KŠCR; 28. 9. ob 20.
uri literarni večer: Mlada ge-
neracija spregovori, predstav-
lja se Mojca Črešnjar; 30.9. od
20. do 22. ure Tae bo; 1.10. od
16. do 1730 italijanščina ter ob
15.30 do 21.30 Plesna šola Po-
wer Dancers; 2.10. od 1730 do
18.30 Tae bo za srednješolce
od 18.15 do 19.45 Plesna šola
Power Dancers ter od 20. do
22. ure Tae bo.
ITkino
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: 26. 9. ob 17 uri ZF
triler Posebno poročilo, ob 20.
uri črna komedija Amir - Še-
rif iz Nuriča svečana premie-
ra. Po ogledu filma se bo pred-
stavila ekipa filmskih ustvar-
jalcev; 27 9. do 2.10. ob 17 in
20. uri ZF triler Posebno poro-
čilo; ter 27 in 28. 9. ob 22.45
predstavi za ponočnjake ZF tri-
ler Posebno poročilo.
Mali Union: 26.9. ob 18. uri
akcijska vojna drama Glasni-
ki vetra ter ob 20.30 triler In-
somnia; 27 9. do 30. 9. ter 2.
10.	ob 18.uri drama, Dovolj mi
je ter ob 20.30 akcijska vojna
drama Glasniki vetra; 1.10. ob
18. uri akcijska vojna drama
Glasniki vetra ter ob 20.30 čr-
na komedija Amir-Šerif iz Nu-
riča.
Kino Metropol: 26. 9. ob
16.30 in 18.30 komedija Ali G
Indahouse ter ob 20.30 ZF tri-
ler Posebno poročilo; 27 9. do
30. 9. ter 2.10. ob 17 30 kome-
dija Ali G Indahouse, ob 19.30
črna komedija Amir- Šerif iz
Nuriča ter ob 21.15 triler Insom-
nia; 28.9. sobotna matineja ob
10. uri komedija Ali G Inda-
house; 1.10. ob 16.30 komedi-
ja Ali G Indahouse, ob 18.15
triler Insomnia ter ob 20.30
predpremiera akcijski spekta-
kel Trojni X.
Kino Žalec: 28. 9. in 29. 9.
ob 18. uri romantična komedi-
ja To sladko bitje ter ob 20.
uri grozljivka Mothmanova
prerokba.
Kino RTC Unior Zreče: 28.
9. ob 21. uri nočni kino ame-
riška kriminalka Bal smrti; 29.
9. ob 18. in 20. uri ameriški film
Bal smrti; 30. 9. ob 17 in 19.
uri družinska komedija Mišek
Stuart Little 2.
Kino Vransko: 27 9. ob 19.
uri najstniška komedija Več kot
dekle.
planinski kotiček
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 5. oktobra na Olše-
vo. Odhod ob 5.30 z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prija-
ve do 30. 9. na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Pohod na Stari grad Slovenjske Konjice: 28. 9. ob 10.30,
Stari trg.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencij sko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03)42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1.200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče. Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Urednik fotografije:
Gregor Katič
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
um
Odgovorna urednica:
iNatasa LesKovseK.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
EHHa
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič,
Simona Brglez, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Sebastijan Kopušar,
Mateja Podjed, Urška
Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič, Simona
Šolinič, Tone Vrabl.
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Vojko Grabar,
Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
nnšti: aepnriiAOnt-rr.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493 05 30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-63-18
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju
Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
Št. 39 - 26. september 2002
48
ZANIMIVOSTI
Direktorji, ici so
športniici, pevci
in plesalci
Na konjiškem VIP turnirju v golfu, ko-
šarki in tenisu, ki so ga konec tedna
organizarili Celjske mesnine. Mlekar-
na Celeia, Klasje, Grič, se je zbralo pre-
cej znanih Slovencev. Po športnih bo-
jih SO sledili dueli na plesišču in za mi-
krofonom.
FOTO: D.Š.
Mirko Tuš in Zoran Jankovič na plesišču - sledil je multiples.
Matjažu Pavčiču in Izidorju Krivcu (najbolj samozavestno je zapel skladbo Trn just a gigolo) je pritegnila
trojica iz Štajerskih 7.
TRACNICE
Tuš klonil pred
bankirji
Najbolj neznani znani Slovenec Mir-
ko Thš, ki bo letos razpredel mrežo še za
11 milijard tolarjev, je končno pristal na
intervju in se dal prostovoljno fotografi-
rati. In kateri časopis se lahko pohvali s
takšno ekskluzivnostjo? Hm, hm...Časo-
pis »Moja banka«, ki ga za svoje komi-
tente izdaja Banka Celje.
Slovo koruzništvu
Kaj vse so nekateri pripravljeni stori-
ti, da bi naslednja štiri leta sedeli v žu-
panskem stolčku, kaže tudi poletna oh-
cet zdaj županskega kandidata Marka
Diacija v Šentjurju. »Za župana v kon-
zervativni občini, kakršen (sodeč po do-
sedanjih volilnih rezultatih) Šentjur vse-
kakor je, se ne spodobi, da bi živel na
koruzi,« sije najbrž mislil Diaci, preden
je v začetku avgusta po osmih letih skup-
nega življenja in ob skoraj šestletnem
sinu Timiju le dahnil tisti »da« svoji Ma-
nuelipred matičarko in kompolskim žup-
nikom. Zdaj, ko ima račune poravnane
pred Bogom, mora prepričati le še soob-
čane...
Najboljše sladko
vince...
... izvira izpod skalce/ prelepo sveti se.
Tako poje stara ljudska pesem in tako ji
s kozarcem pritrkava tudi konjiški žu-
pan Janez Jazbec-Cvetlični. Na njego-
vi delovni mizi namreč vselej stoji vrč s
svežo vodo. Kaj pa, če je županovo ga-
šenje žeje z vodo minulo soboto prikli-
calo - vodo oziroma dež nad prireditev,
s katero naj bi v občini s pompom raz-
glasili začetek trgatve v deželici pod Škal-
cami?
V naturalijah
Tone Tarnšek Dejanu Periču: »Kape-
tan, za vsako ubranjeno žogo dobiš gaj-
bo piva. Bo v redu?«
Sneg na Rogli bo!
Vodja smučišč na Rogli Srečko Retuz-
nik je v torek na radovedno vprašanje,
če je na Rogli že sneg, odgovoril: »Ga še
ni, pa bo. Tisti, ki ga komaj čakate, kar
pričnite »šparati« da boste lahko potem
pri nas uživali!«
S hmelja na krompir
Andrej Natek, trgovec s hmeljem: »Ne
vem, če se ne bi preusmeril. Tale krompir
mi povzroča precej manj sivih las.«
V nesreči spoznaš
prijatelja
Kdo je ponudil pomoč direktorju v nesre-
či, Samu Fakinu, ko so mu vročina in vse
prej kot prijazne besede članov bolnišnič-
nega strokovnega sveta dvignile pritisk do
nebes? Dr. Gorazd Vega. Hja, zdravniki si
pač ne smejo izbirati bolnikov... Direktor-
ja bi si pa radi.
Vroča seja
Seja sveta zavoda celjske bolnišnice je bi-
la zaprta za javnost. Nič čudnega, da so no-
vinarji »napadli« vsakogar, ki je stopil ii
prepovedane dvorane. Pa ni nič pomagat:
ne obljube, da bodo povedali, kje je nadvse
iskani VVC, ne ponujanje malice že čisto se-
stradanim. Na vprašanje, kako je v dvora-
ni, je bil en sam odgovor: »Vroče!« Hm, k
kaj so s tem mislili?
Kje je denar?
Na turistični okrogli mizi v Mozirju po
dveh urah še ni bilo slišati, da bi bila za
slabši obisk kriva slaba prometna infra-
struktura. To je opazil samo minister za
promet Jakob Presečnik, ki ni pozabil do-
dati, da je država za zgomjesavinjske ceste
v štirih letih namenila 3,5 milijarde tolar- ^
jev. Le kam jih je skrila?
Mentol bonbon
Okrogla miza o kolesarjenju kot
alternativi motornemu prometu v Celp
je nekoliko zamujala. Pa ne le zato, kef
je zamujal Iztok Uranjek, bolj zato, kef [
sta si vodja pisarne Celje zdravo mesto\
Alenka Avguštin in občinska ekologinfi.
Nina Mašat še eno prižgali. Tako, bol
zdravo, z okusom po mentolu.
Št. 39 - 26. september 2002