POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN ZASAVSKI VESTNIK TRBOVLJE, 7. FEBRUARJA 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Z.A S A V I A LETO V. — ŠTEV 6 OB UVEDBI »ZASAVSKEGA VESTNIKA« V LITIJSKEM OKOLIŠU: Vsem Litijčanom in okoličanom! Y Litiji smo že dolgo gojili željo, da bi ^ imeli tako kot v ostalih predelih naše republike tudi mi svoje lokalno glasilo. Saj imamo mnogo domačih zadev, o katerih je treba razpravljati v tisku, in mnogo stvari, ki jih je treba v tisku popularizirati, pa tudi ohraniti poznejšim rodovom. Izvedbi te naše zamisli pa so se vse doslej postavljale zapreke, predvsem tehničnega, pa tudi finančnega značaja. Nedavno, ob pristopu k novim gospodarskim načelom, pa je bila sprožena misel, naj bi se »Zasavski vestnik«, ki izhaja v sosednjih Trbovljah že peto leto, razširil tudi na zgornji del Zasavja, to je v litijsko okolico. Na konferenci, ki je bila pred kratkim o tej zadevi v Litiji, smo o tem Predlogu razmišljali in se zedinili, da je ta načrt sprejemljiv. Prihod »Zasavskega vestnika« v roke bralcev Litije in okolice — prav za Prešernov dan leta 1952 — je vsekakor Pomemben zgodovinski dogodek. Zatorej iskreno in prisrčno pozdravljamo naše novo glasilo vsi Litijčani in okoličani! »Zasavski vestnik« bo odslej last nas vseh ter bo zastopal naša politična, gospodarska, kulturna in ostala načela ,n koristi. Ta list bo odslej glasilo vseh ^sih . frontnih organizacij, delovnih kolektivov, kulturnoprosvetnih ustanov, Zveze borcev, Društva rezervnih ofi-cirjev, telesnovzgojnih društev in organizacij Ljudske tehnme. »Zasavski vestnik« bo odslej tista vez, ki bo družila v močno enoto kmetijske zadruge, naše kmete, obrtnike, člane gasilske čete, lovske družine, — skratka vse prebivalce Zasavja, ki postavljajo svoje umske, telesne in ročne sposobnosti v službo domovine. List bo imel po enkrat mesečno, po možnosti vsak tretji teden, tudi posebno mladinsko prilogo »Zasavski pionir«; ta naj uvaja že naše najmlajše v krog pišočih ljudi, da jih tako že v mladosti pripravljamo na naloge, ki jih bodo prevzeli, ko dorastejo, od starejše generacije. Ko prihaja k Litijčanom in okoličanom »Zasavski vestnik« z domačimi novicami in poročili, pa prevzemamo do lista tudi dolžnost, da ga podpremo gospodarsko, to je, da postanemo njegovi stalni bralci in naročniki. Posvetimo mesec februar 1952 po vseh naših delovnih kolektivih, podjetjih, ustanovah, društvih, šolah, družinah in domovih — skratka povsod, koder žive ljudje, ki žele vedeti, kako živi in dela naš prijatelj in sosed, problemom, ki zadevajo naše glasilo »Zasavski vest-n 1 k«. Poskrbimo za razširitev dopisniške mreže, da s tem pripomoremo k izboljšanju uredniškega dela. V vsaki enoti pa si izberimo dobrega organizatorja, ki bo pričel nabirati stalne naročnike. Tako bomo gospodarsko utrjevali »Zasavski vestnik«, ki naj bo odslej svobodna tribuna vseh nas Zasavcev, naša povezava, pa tudi kronika, ki jo bomo ohranili našim zanamcem, kako smo živeli, delali in se borili za boljšo bodočnost našega rodu in zemlje! V Litiji, v Prešernovem tednu leta 1952. Jože Zupančič EU Rudarji so razpravljali o družbenem planu Varčevanje z materialom, odkrivanje notranjih tezerv ter maksimalno izkoriščanje delovnih mest — to bo glavna naloga rudarjev rudnika Trbov-Ije-Hrastnik pri izvajanju letošnjega družbenega plana. O družbenem planu tega rudnika je razpravljal njegov delavski svet pretekli četrtek, 31. januarja. Na tem zasedanju se je seznanil vsak član delavskega sveta z osnutkom družbenega plana, ki ga je obravnaval na svoji zadnji seji že upravni odbor rudnika. Glavni inženir podjetja Vinko Prežel} in šef finančno-gospodarskega odseka rudnika tov. Roman Turnšek, sta članom delavskega sneta obrazložila osnutek družbenega plana rudnika. Predlog tega plana je bil izdelan na osnovi minimalno koriščene zmogljivosti podjetja, plačnega fonda, investicijskih izgradenj, kalkulacije cen ter stopnje oz. zneska akumulacije in njene razdelitve. Po tej obrazložitvi plana je sledila živahna diskusija. Bilo je govora o de-putatnem premogu rudarjev, da bi se ta obračunaval po režijskih cenah, tako da se ta premog ne bi obračunaval v plačnem fondu po prodajnih cenah, marveč po lastni ceni podjetja. Ako bi se ta premog obračunaval po predpisani prodajni ceni, bi se akumulacija plačevala na ta način dvakrat, prvič v sami prodajni ceni, drugič pa v plačnem fondu. Razen tega bi bili zunanji delavci zaradi sedanjih visokih prodajnih cen premogu prikrajšani pri svojih denarnih prejemkih. Delavski svet je obravnaval tudi vprašanje »sedemdnevnih bolnikov« ki gredo v breme podjetja. Delavski svet l zasedanja okrajnega ljudskega odbora Trbovlje Pretekli petek, 29. januarja dopoldne, so se zbrali delegati iz okraja Trbovlje k IV. rednemu zasedanju okrajnega ljudskega odbora v Trbov-ijah. Akoravno se je začelo to zborovanje zaradi nastopa ostre zime in s tem v zvezi zelo slabih prometnih zvez s precejšnjo zamudo, se ga je vendar udeležilo lepo število odposlancev iz vsega okraja. Zasedanje. je odprl in vodil predsednik OLO Trbovlje tovariš Viktor Kovač. Tajnik tovariš Jože Kolenc je 'po Uvodnih besedah predsednika poročal 0 izvršenih in neizvršenih sklepih III. zasedanja okrajnega ljudskega odbora. Po tem referatu je poverjenik Sveta za ljudsko zdravstvo precej ostro Srajal neizvršitev sklepa, sprejetega na tretjem zasedanju okrajnega ljudskega odbora, t. j. preskrbo prostorov za nujno potrebno zobno ambulanto za šolsko mladino v Trbovljah. Svojo kritiko 1® utemljil s tem, da ima po zdravni-i'v ugotovitvah 80% šolskih otrok slabe zobe ter je zaradi tega taka zob-?a ambulanta nujno potrebna, nadalle le podkrepil svojo grajo še s tem, da le dal višji zdravstveni forum v Ljub-iiani tej ambulanti že pred več kot enim letom na razpolago ves potrebni mstrumentarij, ki je ostal do danes na Veliko škodo zdravja otrok neizkoriščen. Po danih pojasnilih je bila ©tvorili te ambulante doslej nemogoča del- IZREDNO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN? , Politični, ekonomski in socialni od-°or Generalne skupščine so imeli skup-J10 sejo, ki so na njej proučevali pred-f°0 treh zahodnih velesil o sklicanju Rednega sestanka Generalne skup-jZlne< če bo potreben po premirju v Koreji. Sovjetska delegacija je zahte-uola, da se obravnava o korejskem Prašanju prepusti političnemu odboru. rx glasovanju je bil predlog zahodnih 12 w 1 sPreiet 8 40 proti 5 glasovom, ‘ držav pa se je glasovanja vzdržalo. no zaradi velikega pomanjkanja stanovanjskih in drugih prostorov v Trbovljah, delno pa seveda zaradi neljube okoliščine, da odloča v Trbovljah o zasedbi praznih stanovanj cela vrsta stanovanjskih komisij industrijskih podjetij, lastnikov stanovanjskih in drugih zgradb v tem kraju. Storjen je bil sklep, da se to pereče vprašanje reši v najkrajšem času. Nato je podal predsednik 10 OLO Trbovlje tov. Viktor Burkeljc izčrpno poročilo in obračun v letu 1951 storjenega dela okrajnega ljudskega odbora in krajevnih ljudskih odborov trboveljskega okraja. Ta gospodarsko-poli-tični referat prikazuje veliko delo, ki so ga opravili predstavniki ljudske oblasti okraja Trbovlje v preteklem letu. Ker je to poročilo informativno in važno, da se seznani z njim vsak delovni človek našega okraja, se bomo nanj povrnili v prihodnji številki. V naslednjem prinašamo sklepe, ki jih je sprejel okrajni ljudski odbor po obširni diskusiji na tem zasedanju: 1. Zaradi nevdržnih razmer in prenatrpanosti razredov na državni gimnaziji v Trbovljah in zaradi nujnosti dograditve že začetih del na šolah v Izlakah, Znojilah in v Zidanem mostu se Svetu za prosveto in kulturo na OLO Trbovlje naroča, da izdela proračun za ta dela in ga predloži štabu za investicije; do gradbene sezone naj poverjeništvo za finance zagotovi potrebne kredite s sodelovanjem štaba za investicije in Sveta za prosveto. Za to potrebni krediti naj se vnesejo v mejah možnosti tudi v okrajni proračun, za kar poskrbi Svet za prosveto v sporazumu s poverjeništvom za finance. 2. Da se razbije škodljivi monopolizem in da se ustvari možnost za zdravo konkurenco med trgovskimi in gostinskimi podjetji v našem okraju, se zadolžuje poverjeništvo za trgovino in gostinstvo, da dela na nadaljnji decentralizaciji ter preusmeritvi trgovske in gostinske mreže okraja Trbovlje. 3. Poverjeništvo za lokalno gospodarstvo naj skupno s pristojnimi or- Winston Churchill je po ponovni izvolitvi za ministrskega predsednika Velike Britanije pretekli mesec obiskal ZDA, da se pogovori o važnih zadevah s predsednikom Trumanom. Spremljal ga je zunanji minister Anton]/ Eden z drugimi ministri britanske vlade. Na sliki vidimo predsednika ZDA Trumana v pogovoru z britanskim premierom Churchillom po kosilu, prirejenem njemu na čast na predsednikovi jadrnici »Williamsburg<. gani nadaljuje akcijo za dograditev lahke industrije v Trbovljah ter tako omogoči zaposlitev pojavljajoče se odvečne delovne sile. 4. V mejah danih finančnih možnosti se nadaljuje z gradnjo ceste v Slačniku. 5. Zatiranje sadnih bolezni: poverjeništvo za kmetijstvo mora paziti na izvajanje ukrepov za zatiranje sadnih in krompirjevih škodljivcev in bolezni. Vsako kršenje ali opustitev izvajanja teh predpisov se mora kaznovati. 6. Komasacija: komisija za ljudsko oblast mora izposlovati potrditev sprejetega predloga komasacije. 7. Zobna ambulanta: stanovanjska komisija pri MLO Trbovlje mora v teku enega meseca preskrbeti primerno stanovanje za stranko, ki stanuje v prostorih, namenjenih za zobno ambulanto; Svet za ljudsko zdravstvo pa mora takoj po preselitvi začeti z usposabljanjem prostorov za to ambulanto. 8. Stanovanjska komisja: na teritorijih posameznih KLO in MLO smejo poslovati samo stanovanjske komisije ljudskih odborov; v teh odborih morajo biti zastopniki podjetij, ki razpolagajo z lastnimi stanovanjskimi zgradbami. V izrednih primerih ta podjetja ne morejo zabraniti zasedbo stanovanja s stanovalcem, ki ni zaposlen v podjetju, ki je lastnik stavbe. 9. Krajevni ljudski odbori morajo na zborih volivcev z volivci predhodno razpravljati o predvidenih večjih delih; s frontnimi organizacijami naj se po-razgovore o pomoči, ki jo bodo te prispevale s prostovoljnim delom. 10. Izvršni odbor OLO Trbovlje pošlje takoj komisijo, ki mora točno pregledati delo KLO Podkum po vseh področjih dela. 11. Uprava cest pri OLO Trbovlje stori vse, da preidejo ceste v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju iz republiške kompetence v upravo Okrajne uprave cest. 12. Sklene se, da naj znaša skočnina za krave 200 din. za svinje pa 300 din. 13. Občine naj uvedejo na svojem področju pobiranje psarine. uvedejo naj se pasje znamke; dohodki se vnesejo v občinski proračun. 14. Poverjeništvo za komunalne zadeve, Svet za ljudsko zdravsstvo in OML Trbovlje naj ugotove možnost nabave naprav »Lurgl« za trboveljsko cementarno in elektrarno. je mnenja, da bi bolniški izostanki do treh dni šli v breme rudnika, ostali pa na račun socialnega zavarovanja. Sprejel je nadalje sklep, da bo vodil najostrejšo borbo proti raznim simulan-tom in tridnevnim bolnikom in tako čuval plačni fond delavstva. O vprašanju, kam sodijo sedemdnevni bolniki, je bilo izrečeno več mnenj, med njimi tudi to, da sodijo ti bolniki v breme podjetja; to bo prisililo celotni kolektiv, da bo vodil kar najbolj radikalno bitko proti vsem tistim, ki hočejo simulirati. Posebno pazljivost pa je delavski svet posvetil vprašanju borbe za boljši sortiment premoga. Doslej ,se je gledalo na to vprašanje v vse premajhni meri, to pa zaradi tega, ker se dosedanje cene raznih vrst premoga le niso go zdrobljenega premoga. Seveda je na takih krajih nemogoče pridobivati premog debelih vrst. Mnogo se je govorilo o razstreljevanju in porabi eksploziva v jamah. Sklenili so, da se z razstrelivom varčuje v največji meri. Isto velja za jamski les in krajnike, kar bo seveda nujno potrebno, saj bo stal en kubik jamskega lesa po novih ekonomskih cenah okrog 5200 din. Iz tega razloga je delavski svet sprejel predlog glavnega rudniškega inženirja, da se izplača vsem delavcem, ki bodo ustvarjali prihranke na materialu, posebna nagrada. Taka nagrada bo »stimulans« za vsakega delavca v pogledu varčevanja, na drugi strani pa bodo imeli od prihrankov na materialu, zlasti pa pri jamskem lesu, korist vsi delavci. TEKMOVANJE RUDARJEV V DELAVSKEM UPRAVLJANJU ■ Delovni kolektiv rudnika Trbovlje-Hrastnik se je te dni odzval pozivu Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na šestmesečno tekmovanje ter je po razpravi z delavci na posameznih rudniških obratih prevzel v tem tekmovanju naslednje obveznosti; Rudarji tega rudnika bodo izpolnjevali svoje mesečne proizvodne naloge stoodstotno, hkrati pa izvrševali rudniški investicijski plan. Posebno pazljivost bodo posvetili kvaliteti in sortimentu premoga. Število nezgod bodo znižali s stalnim poučevanjem delavstva ter z zboljšanjem tehničnih zaščitnih naprav. Prav tako bodo s stalnim varčevanjem znižali proizvodne stroške, vendar ne na račun varnosti delavcev pri delu. Obratovodstva in sindikalni odbori bodo skupno s Člani delavskega sveta pregledovali vsakomesečni obračunski list obrata ter si stalno prizadevali, da vse opažene previsoke stroške na posameznih stroškovnih mestih znižajo na primerno višino. Da bo to tekmovanje čim uspešnejše, so si posamezni rudniški obrati zadali poleg zgornih obveznosti še naslednje naloge; Kolektiv zahodnega obrata se obvezuje, da bo vse svoje naloge izpolnjeval stoodstotno. Zavedajoč se važnosti doseganja svojega proizvodnega plana in primernih stroškov kakor tudi skladnosti pravilnega razmerja med produktivnimi in ostalimi deli, se ta kolektiv obvezuje, da bodo produktivne dnine znašale 40% vseh v jami storjenih dnin. Zboljšali bodo delovno disciplino ter uporabljali v jami ponovno stari jamski les, s čimer bodo znižali njegovo porabo,na 45 kubičnih metrov za vsakih 1000 ton pridobljenega premoga. S povečanjem zaseka-vanja bodo zmanjšali porabo razstreliva in pridobili na ta način boljši sortiment, t. j. več debelega premoga, število nezgod bodo znižali za 15% Kolektiv vzhodnega obrata je poleg vseh navedenih tekmovalnih točk prevzel še obvezost, da bo v svojem revirju izvedel sistemizacijo delovnih mest in delovnih moči. TUDI OBRATA OJSTRO IN HRASTNIK STA PREVZELA OBVEZNOSTI Kolektiv obrata Ojstro se obvezuje izpolnjevati svoj proizvodni plan stoodstotno, prav tako tudi vsa svoja jalovinska dela. Enako obveznost prevzema kolektiv obrata Hrastnik. Obrat Ojstro se obvezuje prihraniti na materialu mesečno 255.000 din, obrat Hrastnik pa 250.000 din. Oba navedena obrata bosta v času tekmovanja izvršila kontrolo in potrebno obnovitev vseh svojih varnostnih naprav, prav tako bodo v teh obratih stalno opozarjali na potrebno previdnost pri delu, znižali bodo izpad dnin ter zmanjšali lahke nezgode za 10%. toliko razlikovale — sedaj pa, ko bo cena premogovega prahu 1300 din na tono, boljše vrste premoga pa bodo stale do preko 4000 din, bo treba vse bolj paziti, da se pridobi čimveč ko-sovca in kockovca, to pa s kopanjem in zasekovanjem, ne pa z odstrelje-vanjem. S kopanjem in zasekovanjem se pridobi več debelejšega premoga, s čimer se povečajo dohodki rudnika in prejemki rudarjev. Iz tega razloga je bil storjen sklep, da se poveča produkcija kosovca in kockovca. Nekaj članov je imelo več ugovorov glede tega vprašanja — to pa iz povsem razumljivih razlogov, ker je v rudniku dosti od-kopnih krajev, kjer je zaradi velikega hribinskega pritiska že po naravi mno- Delavski svet je v nadaljnjem pooblastil upravni odbor, da izdela pravilnik o plačah in nagrajevanju delavcev v podjetju. Po daljši razpravi je delavski svet sprejel predlog družbenega plana, ki ga bo sedaj obravnavalo še višje gospodarsko združenje. Ob zaključku zasedanja je delavski svet sprejel še sklep, da se v mesecu februarju glede na nevarnost za izpolnitev rudniškega plana obratuje izredno dve nedelji, to pa samo v dopoldanski izmeni. Ta sklep je bil storjen zaradi tega, ker je praksa pokazala, da je ob nedeljah dobro obiskano le delo v dopoldanski tretjini, ne pa v popoldanski. Predlog, da se ob nedeljah dela le v prvi izmeni, so vsi navzoči pozdravili in sprejeli. Hrastniški steklarji in družbeni plan Vse bolj se bliža čas volitev novih delavskih svetov. Treba bo razmišljati o vseh dosedaj storjenih napakah, da jih pri polaganju obračuna o delu povemo novoizvoljenim tovarišem, da se na njih učijo. Najvažnejši pa so seveda doseženi uspehi, ki so temelj upravljanja podjetij. Kako je gospodaril delavski svet v hrastniški steklarni? Morda bi lahko rekli, da prav dobro, saj imajo v svo- Letatsho društvo v Litiji je med najboljšimi v okraju Ljubljana-okolica Redni letni občni zbor Letalskega društva • Milana Borilka« je dokazal veliko zanimanje prebivalstva za ta novodobni šport, zlasti pa iz vrat mladine. Udeležilo se ga je več delegatov iz Ljubljane, med njimi vodilna padalka in letalka organizatorka tov. Cvetka Klančnikova. ki je med letom prihajala v Litijo in vadila tečajnlke.padalce. Za Letalsko zvezo Slovenije le dospel tudi sekretar tov. Cedo Makole, ki je v daljšem govoru razčlenil delo in uspehe litijske or-:anizaoije tor dal več pobud za nadaljnje lelo. Občni zbor je bil z enominutnim molkom posvečen tudi spominu slavnega jugoslovanskega jadralca tov. Milana Borilka, ki se 1e rodil v litiji ln Je doeegel na zadnjem mednarodnem letalskem tekmovanju v Oerebru na Vedskem tretje meeto, takoj za Amen čanom in Švedom. Po občnem zboru, ki Se je vršil v litijskem kinu. #o zavrteli nekaj tehničnih filmov med njimi tudi film. ki ga je izdelal ljubljanski »Triglav film« »Naši bodoči ču- varji neba«. Ta film prikazuje športno delo- . oblasti ter posameznih podjetij na Pokojnega jadralskega učitelja Milana Okrajne lesne industrije in drugih, slavne*' htljek* J«ETal** del^ ln u<,P®ha da ipe bi bila v njej postrežba solidna in kulturna ali pa, če bi bil drug globlji vzrok za razpustitev; v tem primeru bi bil tak korak razumljiv, saj bi takrat upravni in nadzorni odbor zadruge vprašanje njene likvidacije načel brez pošepetavanja. Ne smemo pozabiti, da ima tudi zadruga v Trbovljah svojo tradicijo in da je bila v težkih časih, neposredno po osvotoditvi, kos oskrbovati pretežni del trboveljskega prebivalstva. Takrat ni nihče govoril o njeni razpustitvi. Sicer smo imelj tak primer v času, ko je poslovala »Naproza«, katere naslednica je sedanja Potrošniška zadruga, vendar le kratko dobo, ker se je pač pokazalo, da je bil ta postopok nepravilen ter so se morale poslovalnice zadruge na novo odpirati. Ali se ne bi to morda lahko spet ponovilo? Zakaj' bi moralo obstajati samo eno trgovsko omrežje, kar bi imelo nujno značaj monopola? Čemu na umeten način ovirati razvoj dobro idoče trgovine? Ali danes morda ni potrebna konkurenca? Mislimo, da jel Vse to početje je močno podobno predvojnemu grosistu, ki ie hotel spraviti malega trgovca na boben. — Pred nedavnim se je nekdo na nekem sestanku izrazil, da zadruga »črno« trguje, ker je poč po svoji iznajdljivosti in trgovskih zvezah preskrbela zelo iskane predmete in jih tudi takoj prodala. Ali je morda nepravilno in nedopustno kupiti nekaj za delovnega človeka po redni poti? Mislimo, da ne, in da bi moral pač vsakdo tak korak pozdravljati, ne pa delati obratno. Zato naj bi se vsi tisti, ki sanjajo o likvida- ciji zadruge, posvetili drugemu, delovnemu človeku bolj koristnemu delu. Kadar bo naša ljudska oblast ugotovila, da so zadruge res že odigrale svojo vlogo in da so zastarel tip trgovine, takrat se bo tudi njen upravni odbor strinjal s tem in tako zaključil svoje dolgoletno delo z zavestjo, da je v nekem obdobju le napravil nekaj koristnega za trboveljsko prebivalstvo, zlasti pa prva leta po osvoboditvi, katera bi privatni trgovci izkoristili najverjetneje v prvi vrsta sebi v prid. J- Uspešno delo frontovcev v Kotredežu O frontni organizaciji v Kotredežu so sicer malo piše, vendar je delavna le od svojega početka; to dokazujejo velike naloge in delo, ki je bilo dosedaj opravljeno Prav posebno razveseljivo je bilo porodilo predsednika in sekretarja na letošnjem obenem zboru frontne organizacije, vendar pa je diskusija pokazala, da bi bilo lahko storjeno še mnogo ved, zaradi česar je bil ob koncu zbora sprejet sklep, da novi odbor v tem letu svoje delo še podvoji. Fromtovoi so se obvezali, da bodo vse pred nje postavljene naloge uspešno vršili Zavedajoč se obveznosti, ki jih je prevzel novi odbor, v katerega so bili izvoljeni najbolj delavni ljudje tega kraja, se kažejo že lepi uspehi; prve seje odbora so bile posvečene predvsem organizacijski učvrstitvi Fronte v tem kraju. Da ne bi opravljali vse delo odborniki, so jim bili postavljeni v pomoč novi vaški sekretarji, ki so bili povabljeni na posvetovanje, kjer so se seznaniH s problemi im delom na terenu. Do sredine januarja so bile razdeljene vse preostale legitimacije in pobrana članarina za prvo četrtletje 1952, ki je že odposlana na 00 OF Trbovlje. Škrati se je vključilo v OF 23 novih članov, to pa zlasti iz vrst mladine. Da se dvigne prosvetna in kulturna dejavnost kraja, so se že za mesec januar in februar organizirala razna strokovna predavanja. predvsem iz sadjarstva, živinoreje in poljedelstva. Poleg tega so tukaj obnovili dramatsko skupino, ki je prvikrat nastopila na Silvestrovo, sedaj pa pripravlja dober, pisan spored za pustno nedeljo. Da bi se našim naj mlajšim omogočilo redno obiskovanje šolskega pouka, to pa zlasti v zimskem času. pripravlja odbor otvoritev dvo-razredne šole; glede prostorov je že vse urejeno, prav tako glede inventarja. Poraja se samo vprašanje, v koliko bo svet za prosveto pri 0L0 Trbovlje to potrdil, vendar verjetno tudi s te strani ne bo zadržkov. To bo velik uspeh, ki ga bodo najbolj veseli otroci, saj morajo sedaj hoditi po celo uro in še več v šolo v Zagorju, poleg tega pa še v slabi obutvi in obleki. Da bi se odbor finančno podprl, bo organiziral med letom veliko kulturno prireditev, pri kateri naj bi sodelovali vsi frontovoi. Vse to dokazuje, de se je odbor OF v Kotredežu krepko lotil dela in da se fron-tovci pri izbiri novega odbora niso zmotili. Novice iz Litije in okolice (Nadaljevanje s 1. strani.) Kaj pa mislijo sedaj o novem finančnem sistemu in družbenem planu? Stoje pred velikimi novimi problemi. Predvsem bo treba poceniti izdelke stekla, da si bodo lahko zagotovili kupce na trgu. Široka potrošnja še nima dovolj kupcev za tovrstne izdelke, saj je razumljivo, da je delovnemu človeku prvo hrana, potem šele pride na vrsto morda kakšken luksusni stekleni izdelek. Zato bo predvsem važna odločitev, kakšne vrste stekla naj se izdelujejo, po kakšnih steklenih izdelkih povprašuje trg; tu bo treba proučiti stanje in cene naših im tujih tržišč- Osnov« bo vsekakor čim nižja cena produstov. Kako bodo to dosegli, da bodo lahko kos predvidenemu fondu akumulacije? Sicer so doseda j pri pregledovanju vsakomesečnih tovarniških obračunov odkrili že marsikakšno rezervo in odpravili številne opažene napake; tako so odpravili n. pr. nepotrebno plačevanje penalov, stojnine vagonov in podobno. kar je dalo prav pomemben znesek 300.000 din. Storili so še druge ukrepe. Treba bo še nadaljnjih razmišljaj o odkrivanju teh in drugih notranjih rezerv, da se proizvodni stroški kar najbolj pocenijo ter uspešno izpolnjuje družbeni plan, ki ga postavlja pred to podjetje naša skupnost. UMRL JE NAJSTAREJŠI GASILEC V JABLANIŠKI DOLINI PRI LITIJI V Gradiških lazih pri Liiti.il je umrl S6-letni posestnik Ignacij Lemami, ki je bil eden najstarejših gasilcev v litijski okolici. V svojih mladih letih je vstopal v gasilsko vrste še, ko je služboval v Trbovljah. Kasneje je bil član gasilcev v Litiji. Odkar pa so ustanovili gasilsko četo v Jablamiški dolini, je bil član domačega društva. Starega gasilskega veterana, ki je bil član nad 60 let, so pokopali ob lepi udeležbi na pokopališču v Jablanici. Pogreba so se udeležila po svojih deputaoijah vsa. okoliška društva, častni predsednik gasilskega društva za Jablan iško dolino, gasilski veteran tov. Pavle Bric iz Gradiških lazov pa se je od pokojnega tovariša poslovil s prisrčnim govorom. Od uglednega gospodarja in gasilca so se poslovali z žalostin-kami tudi člani šmarskega pevskega društva »Zvon«. Blagemu pokojniku in vzornemu gasilcu bodi ohranjen časten spomin, užaloščeni Lenardovi družini pa izrekamo iskreno sožalje. »MUCIN DOM« V ŠMARTNEM PRI LITIJI To sezono beležijo v Šmartnem pri Litija lep kulturen uspeh. Mladi igralci In Igralke so pod vodstvom učiteljic tov. Marije Svaj-ga/rjeve in Mimi Vozlove naštudirali gledališko igro »Muoin dom«, ki jo je napisal Maršak. Delo je precej zahtevno, saj nastopajo v igri tudi živali. tisoč mož mesečno, vštevšl tudi vojake na dopustu in na začasnem službovanju na Japonskem. OOOOO-OOOOO zije Janez glav raznih boljšemu uspehu ts pionirske igre. Igra je bila skrbno pripravljena, kar je šteti v zaslugo vsem sodelujočim, NAGRADE LITIJSKIM DRUŠTVOM Svet za kulturo in prosveto pri KLO Litija je na svoji zadnji seji izrekel litijskemu Aeroklubu »Milan Borišek« priznanje in zahvalo za uspehe, Id jih je dosegel v preteklem letu. ter ga za vzpodbudo k nadaljnjemu delu nagradil z dva tisoč dinarji. Na isti seji je svet za kulturo in prosveto pri KLO Litija izrekel priznanje in zahvalo tudi Pomore kob rod a rek emu društvu »Sava« in Moto-društvu tar je tudi ti dve društvi nagradil z denarnimi nagradami. PRIZNANJE PROFESORSKEMU ZBORU NA LITIJSKI GIMNAZIJI Za lepe uspehe pri učnem in vzgojnem delu je okrajni svet za prosveto in kulturo pri okrajnem ljudskem odboru LJubljana-okolioa obdaril člane profesorskega zbora z več političnimi in beletrističnimi knjigami, ki 60 Izšle v zadnjem času pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. LJUDSKA KNJIŽNICA V LITIJI posluje vsak torek od 15- Jo 17. ure v lastnih prostorih v I. nadstropju Zadružnega doma na Glavnem trgu. Knjižnica ima na razpolago vse novoizišle knjige, pa tudi knjige starejših izdaj. PROGRAM PREDSTAV V KINU LITIJA V FEBRUARJU 1952 Litijski kino bo predvajal v tem mesecu naslednje filme: 2. in 3. februarja (sobota — nedelja); »Dedinja«. 6. in 7. februarja (sreda — četrtek); »Beli sen«. 9. in 10. februarja (sobota — nedelja); »Trgovina s starinami«. 13. in 14. februarja (sreda — četrtek); »Mi otroci«. 16. in 17. februarja (sobota — nedelja) »Volk z gore Sila«. 20. in 21. februarja (sreda — četrtek); »Zmajevo seme«, I. del. 23. in 24. februarja (sobota — nedelja); »V Pariz«. 27. in 28. februarja (sreda — četrtek); »Zmajevo seme«, II. del. V tem mesecu bo v četrtek 7. februarja ob 16. uri posebna dijaška predstava ob znižani vstopnini po enotni ceni U din za sedež. Delo fronfe na vasi zagorskega seklorla Po vseh frontnih odborih se opaža živahnejše delo, tako gospodarsko kakor tudi kulturnoprosvetno. V Čemše-niku so frontovci skupno z IO KLO močno razgibali in pospešili prostovoljno delo za elektrifikacijo vasi, za kar je bilo opravljenih v zadnjih mesecih nad 500 udarniških ur.' Prosve-tarji pa vabijo vsako nedeljo na gledališke predstave. Odbor KLO se zanima za predavanje, ki naj bi ga imel ži-vinozdravnik; za to predavanje so vneti tudi kmetje iz Št. Gotarda. Trojan in ostalih frontnih odborov. V Kotredežu so si določili dneve in naprosili predavatelje, ki jim bodo predavali o sadjarstvu, poljedelstvu in živinoreji. Pripravlja se nadalje šiviil-eki tečaj, gledališka skupina pa študira predstavo za razvedrilo. V Jasenovem so hoteli zajeti vodno energijo za elektrifikacijo vasi. toda naleteli so na težave zaradi nabave cevi. V ostalem je delo OF v tem kraju slabše kot drugod. Tudi članarina v zadnjem mesecu ni pobrana. V Št. Gotardu sta delavna gledališka družina in elektrofikacijski odbor. Največ samostojnosti v delu OF se opazi v Senožetih. V Mlinšah je precejšnje zanimanje poleg dela OF tudi za ustanovitev kmečke obdelovalne zadruge. V nedeljo, 3. t. m. so imeli občni zbor splošne kmetijske zadruge, izobraževalni tečaj pa se je začel t. februarja. V nedel jo, 17. t. m. bodo imeli v Mlinšah in Kolovratu predavanje o kmetijstvu. Najslabše je delo OF v Izlakah, čemur so krivi aktivisti, ki ne znajo Prijeti za delo. Slabost Fronte se opazi tudi v tem, da KLO ne vidi potrebe po ustanovitvi obrtnih delavnic, ki bi ble potrebne ne samo za ta KLO, ampak tudi za kmete, ki nimajo delavnice. V Lokah se frontna organizacija ne more odločiti za priključitev h KLO Zagorje. Frontovci nasedajo nekaterim neodgovornirif ljudem, češ da je potrebno, da ostanejo Loke še nadalje samostojen KLO. 'V razgovorih z rudarji in kmeti pa vidiš, da se strinjajo z združitvijo Lok z Zagorjem. Pravijo, da je treba pri volitvah postaviti take kandidate, ki bodo znali zastopati skupne, ne pa samo lokalne koristi ljudstva. Tu naj pokaže OF več aktivnosti in stika z množicami, pa bodo funkcionarji videli, da so napravili nekaj napak. Tudi ni več opaziti kulturnega dela, kot smo ga že videli v tem KLO. L. D. IZ LOKE PRI ZIDANEM MOSTU Gospodinjski tečaj. Pred kratkim so od; prli v Loki pri Zidanem mostu gospodinjski tečaj. Obiskuje ga 15 mladink, kjer se dekleta usposabljajo v kuhanju in šivanju. Dvakrat v tednu imajo nadalje še predavanja iz slovenščine, računstva, zemljepisa, zgodovine, gospodarstva in higiene. Teh predavanj se udeležujejo tudi drugi. Tečaj se vrši v gasilskem domu in ga vodi tov. Žagarjeva. Delovanje Rdečega križa. V preteklih dneh .ie bil občni zbor krajevnega RK. Iz tajniškega poročila sledi, da je članstvo naraslo za 83 članov na 148. Odbor ,1e organiziral 3 zdravstvena predavanja, med socialno potrebne je razdelil konzerve, oskrbel pa tudi omarico za prvo pomoč in nosila. Izvoljen je b!l nov odbor, kjer so za tajnico ponovno izvolili neutrudno delavko, tov Golobovo. Podmladek RK na šoli je tudi delaven, o čemer smo že pisali- Ljudska univerza. Dne 26. januarja je imel tov prof. Mlinar v okviru Ljudsko univerze zanimivo predavanje o zgodovini Loke in njene okolice. Predavatelj je podrobno in strokovno orisal zgodovine tega kraja od pradobe skozi keltsko in rimsko zgodovino do dane«. Svoje obširno zasnovano predavanje bo nadaljeval prihodnjič. Navzoči, po število 70, so z zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja, saj je prikazal poslušalcem mnogo zgodovinskih dejstev, ki jih domačini še niso poznali. Pogled na Zagorje vOOOO o O O OOOOOOO OOOOO-OO« O O OOO OOO O O-3 Jože Župančič, Litija: FRANCE PREŠEREN (0 NJEGOVIH OBISKIH PRI STRICU FRANCETU KSAVERIJU NA SAVI PRI LITIJI) Pesnika dr. Franceta Prešerna in njegova dela ne potna le domala vsak Slovenec — ko pa sem bil med vojno izseljen v Srbijo, sem se prepričal, da poznajo Prešerna po njegovih velikih pesnitvah tudi preprosti srbski kmetje in srbska mladina. Te dni spet proslavljamo Prešerna; njegov smrtni dan je celo praznik slovenske kulture. Ob letošnjem Prešernovem dnevu ne bomo naštevali domala ie splošno znanih podrobnosti o njem. temveč bom nanizal nekaj spominkov, ki segajo tudi v naše Zasavje. Ko je bil namreč France Prešeren ljubljanski dijak - to je bilo v letih 1812 do 1821 — Je prihajal v počitnicah, alt kakor so jim rekli takrat v svakancah*. tudi v naše Zasavje, in sicer na Savo pri Litiji, kjer je bil njegov stric France Ksaverij za kurata. Ta stric je domoval v župnišču poleg cerkve. V tej stavbi je prelivel precej lepih, prijetnih dni tudi nas šlavni pesnik, ko je bil še dijak. Zdaj tega poslopja ni več, porušeno je bilo sredi najhujših bitk z okupatorjem. Župnišče na Savi si je izbral okupator za svojo postojanko In se v njem dobro utrdil. Neke noči v aprilu leta 190 so navalili na švabsko postojanka partizani. Po trdi bitki so Švabe premagali. Jih razo-a uničil' rotili, polovili, stavbo pa uničili, sicer bi se nemški okupator ponovno v njej usidral. Kakor mnogo diuglh zgodovinskih itavb. je po krivdi okupatorja bila uničena tudi ta stavba, ki je v zgodovinski zvest z našim slavnim pesnikom. France Ksaverij Prešeren, brat pesnikovega očeta, se je rodil 20. novembra 1771, umrl pa je IS. novembra Uti, ter je tlvel precej daljše livljenje kot pa njegov nečak pesnik, ki je umrl, star 19 let. Kurat stric France je prišel slulbnvat na Savo oktobra leta /8/4. ko it bil nečak France le dve leti • ljubljanskih šolah. Stric j« ostal no Savi do januarja 1821. prav do tistega leta, ko je nečak France dovršil univerzo na Dunaju in v istem letu tudi polotil doktorat. Starši našega pesnika so imeli precej številno družino — osem otrok. Zato so starše prav radi razbremenili očetovi bratje in drugi domači ter so za nekaj časa radi prevzeli mlade nečake in nečakinje, bodisi le ob počitnicah ali po tudi za daljšo dobo. V tistih časih svet še ni poznal šeleznice, saj je hlapon zapihal skozi zasavsko dolino šele v Mu Prešernove smrti (leta /849). V času. ko so polagali skozi Zasavje in po ostali slovenski zemlji ielezniške tire, ki naj bi povezali Dunaj, glavno mesto tedanje avstro-ngrske monarhije, s obmorskim pri-staniščem Trstom, je vladalo ta novo iznajdbo veliko zanimanje /n Je o tem tudi pesnik Prešeren napisal znano »Pesem o telesni cesti*. Ko je zahajal Ribičev France k stricu na Savo, se je vrši/ promet skoti nato dolino le po reki Savi. Ladjarji so na svojih lad jah, imenovanih stombasU. dovažali s hrvaške strani Uto in druga tivila ter jih votili po reki Savi vse do Zaloga, od tam pa po Ljubljanici do Ljubljane, ali pa še tudi naprej in celo v Trst. Prav tako pa so tudi s trtaškega pristanišča prevažali rob n, ki je prišla po morju, tudi do Ljubljane, od tam pa skoti zasavske kraje v vzhodne pokrajine. Kadar se je namenil dijak, Ribičev Fran ce, k stricu na Savo pri Litiji, se je pri družil brodnikom, ki so ga sprejeli na svoje vodno vozilo. Največkrat je potoval s Francetom tudi njegov brat Jurij Irojen 29. mar ca 1801, umrl pa 7. oktobra 1888). Ta dva s< sicer nista bila po letih najbliija. ker je bil še vmes brat Jote, toda ta je umrl kot 15-letni študent 30. oprila 1818. Pesnik France in Jurij sta si bila najbolj na roko zato, ker sta bila oba študenta in sta v počitnicah skupaj obiskovala strice in druge sorodnike, tako tudi strica Franca Ksaverija na Savi pri Litiji. Kakšna je bila izletniška pot mladih dijakov Prešernov1 Najprej sta se napotila France in Jurij k stricu Jakobu v Borov- nico; tam so ju pred odhodom dobro založili z različnimi dobrotami. Zlasti je bila bogata popotnica takrat, kadar je bila v Borovnici stara mati. Neprenehoma jima je nosila darila, vsekdar je priložila tudi kak groš, ki je bil v tistih časih dijakom Izdatna podpora. France je o teh obiskih v Borovnici ta kole povedal; »Tako me nobeden ni imel rad kot ta stara mati v Borovnici.« Ko sta se mlada študenta odpravila k stricu na Savo pri Litiji, sta sedla v Borovnici v čoln. Vozila sta se s čolnarji najprej po Ljubljanici in tudi skozi Ljubljano, pod Zalogom pa so zavozili z ladjo v reko Savo. Na teh vožnjah sta si ogledovala tudi Litijo, ki je bila v tistih časih pomembna ladjarska postaja. V Litiji je imelo več gospodarjev svoje lastne ladje, ki so jim donašate dober taslužek Del Litijčanov pa se je preživljat s pletenjem debetih brod niških vrvi. Največjo vrvarno so imeli Za-gorčevi, ali po domače Zalarjevi. Ta vrvar-na je bila v sedanji Svetčevi hiši na Glavnem trgu in so pletli vrvi v nizki delavnici, ki se je vlekla od hiše pa vse do savskega obrežja. .. . Od Litije je ladjarje peljala pot mimo Ponovič, kjer Je še danes graščina, v njej pa je sedaj državno posestvo kot del Kme tijskega znanstvenega zavoda za Slovenijo V tistih časih pa je bila v ponoviiki gra ičini državna uprava ta kraje na levem bi egu Save, medlem ko je bil sedež uprav ne oblasti za krajn na desnem bregu Save v graščini Sela blizu Smartna. Sedaj je ta praščina porušena in le še zadnji oslnnki — zlasti velika lipa — pričajo o nekdaj pomembni stavbi. Pri stricu Francetu Ksaveriju, kuratu na Savi, je služila najprej Oralova šllna s Most; kasneje pa mu je skrbela za hišo njegova sestra Lenčtca. ki je večkrat gospo itlnjlla tudi bratu Jakobu v BorovnicI. Ta kuratova sestra in pesnikova teta pa je bila zelo neprijazna ženska in Je bila strah vseh sorodnic, ki so prihajale k bratom na obisk ali po pomoč, kadar so Jih težile denarne težave. Teti Lenčici taki obiski niso bili pogodu, zato je bila z gosti neprijazna. Stric France Kšaverij na Savi je bil vse drugačen od svojega brata Jakoba, župnika v Borovnici; bil je bolj odločnega nastopa, zato tudi Lenčica ni pri njem dolgo zdržala, raje se je vrnila spet v Borovnico, kjer Jakob ni bil tako odločnega značaja kot savljanski kurat. Stric France na Savi je bil tifdi janzenist, pristaš posebne duhovniške struje, ki jc bila v tistih časih precej razširjena. Savljanski kurat je bil tudi umen gospodar ter mu je lepo urejena domačija precej nesla, zato je svojega nečaka, dijaka Franceta, tudi gmotno podpiral; v času. ko Je odhajal v dunajske šote, mu je izročil celo vičji znesek. Ta strič je dojil tudi čebele: čebelnjak je imel prislonjen pod kamenito Skalco. ki je kakor nalašč za čebelnjak, saj je obrnjena proti jugu, in so bile čebele v zatišju in na sončnem prostoru. Savljanski stric je bil svojih nečakov zme raj vesel, zlasti še, ker je z njimi prišel večkrat tudi njihov oče in njegov brat Sinien. Brat kurat Je z gosti kramljal o tedanjih pisanih dogodkih. Saj so naši kraji doča kali v tistih letih mnogo zanimivega: av: strijska oblast se Je menjavala s /ranebsko okupacijsko oblastjo in za trdo avstrijsko upravo je prišla tudi v naše kraje doba francoske Ilirije, ki Je razgibala napredne duhove tudi po našem podeželju. Mlada ljubljanska dijaka pa sta prinesla iz Ljub Ijane dovolj snovi za razgovore; stricu ku latu sta pripovedovala novice iz glavnega mesta, posebej ie is šolskega življenja, saj *> strica zanimali znanci.' zlasti še ravnatelj tedanje ljubljanske normnlke, pesnik in pro svctiielj Valentin Vodnik, ki je rial S/oven cem prvi domači časnik »Ljubljanske novi ce« Te so Izhajale od 1797 do /89«. V čosih. ko Je študiral pesnik France, pa Slovenci nismo imeli nobenega časnika, zato Je bil kurat na Savi vesel, če so gostje prinesli svežih novic v hišo. Ko pa je France višjo gimnazijo na f njegov ravnatelj Matevž Ravnikar, znatne niti slovenski pisatelj, ki je bil doma na •e Prešeren prestopil v filozofski študij, je bi/ Vačah, dve uri hoda od Save ali Litije. Takrat mladi France ni vedel, da bo čez nekaj let zapet temu slavnemu Vačanu zbadljivko; »Gorjancev jezik naših potujčvavši, si kriv. da kolne kmet molitve bravši . ■ •« Deloma je bila ta puščica izpod peresa tenkočutnega in sarkastičnega Prešerna vsekakor precej ostra, saj so kasnejši literarni ocenjevalci, med njimi tudi literarni zgodovinar dr. France Kidrič, ugotovili, da je pisal Matevž Ravnikar najlepši jezik od vseh takratnih sodobnikov, pač zato, ker je/ pisal narečje, ki ga je uporabljal tedanji preprosti kmečki človek. Res pa je. da Je Ravnikar uporabljal po nepotrebnem in pogosto deležnik na »vši«. za kar ga je Prešeren upravičeno okrcal. Naš mladi France Prešeren Je v času dijaških let preživljal na Savi prav tepe in prijetne dneve, ki jih ie opisala Francetova sestra Lenka (rojena 1 nov. 1811, umrla S. avgusta 1891) svojemu daljnjemu sorodniku in vnetemu prešernoslovcu monsignoru Tomu Zupanu; v teh svojih zapiskih je Tomo Zupan ohranil precej paberkov na Prešernova bivanja na S avl. S premestitvijo strica kurata Franceta Ksaverija, ki Je odšel s Save na novo službeno mesto za beneticlata v Goričico pri Domžalah, leta 1837 i>a za »capellauusa ju-bilatusa« v Skaručino pod Šmarno goro, so Prešernovi obiski v naših zasavskih krajih prenehali. Dve sliki vosi Save iz davnih desetletij sla objavljeni tudi v Kidričevem Prešernovem albumu V času. ko Je dr. Kidrič pripravljat to tnonumentntno delo. je prišel v družbi s slikarjem Mihom Maleševi tudi na Savo, da bi zbral kaj podatkov in slik za svoje delo. Pot je tirivedla oba gosta tudi v gostilno »Pod skalebt; na steni sta zagledala dve sliki slare vasi in župnišča. Dr Kidrič Je obrazložil Anici Berdajsev' namen svojega obiska in Jo zaprosil, naj bi mu posodila obe sliki za Prešernov album■ Tovarišica Anica Rerdajseva je rada ustregla našemu znanstveniku In mu posodila sliki. Obe Rurdajsevi sliki sla objavljeni na strani IS Kidričevega albuma o Prešernu. Tako Je prišla tudi mala zasavska vasica Sava pil l.iriJi v zgod vinsko zvezo s Prešernom in v Kidričev Prešernov album. MLO Trbovlje pred novimi nalogami Mestni ljudski odbor v Trbovljah je imel pretekli petek, 1. februarj-a, svoje IX. redno zasedanje, na katerem je pregleda-l svoje delo od zadnjega zasedanja ter sprejel važne sklepe za nadaljnji gospodarski in kultur no-pro6 vet ni- razvoj mesta Trbovlje. Ob zaključku' poslovnega leta 1951 lahko ugotavljamo, da je MLO Trbovlje svojo oblastno funkcijo v gospodarskem, političnem in kulturnoprosvetnean pogledu v polni meri izvršil. V preteklem letu je bilo izvedenih več velikih akcij in del, ki so dale MLO na gospodarskem področju povsem drugo obliko dela; tako je prišlo n. pr. z razpustom Okrajnega magazina pod upravo MLO 19 trgovskih poslovalnic, vštevši podjetje »Kurivo-promet« In »Sadje in zelenjava«. Na področju komunalne dejavnosti je treba poleg raznih popravil in gradenj novih stavb ter delih na olepšanju mesta omeniti predvsem to, da je mestna občina začela lansko leto z razširjanjem im tlakovanjem glavne trboveljske ceste; za to delo je bilo Porabljeno doslej nič manj kot 6,314.260, od katerih odpade 4,022.020 din za material, ostanek pa za plačano delovno silo in prevoze. Ob teh števjlkah lahko opomnimo Trboveljčane, da je bilo na teh delih opravljeno le 8406 udarniških ur v vrednosti komaj 94.590 din, kar je zelo malo in graje ■vredno, saj bi moralo prebivalstvo tako velikega kraja za tako važno delo. od katerega bo imel vsak posameznik korist, prispevati neprimerno več. Upajmo, da bo odziv Trboveljčanov za to izredno važno delo to leto mnogo večji, saj bodo s tem pripomogli k cenejši zgraditvi nujno potrebne moderne ceste, da se na ta način razpoložljivi denarna viri uporabijo za druge nič manj pomembne gradnje in dela. Komunalni svet stoji letos pred važnimi nalogami. Potrebno bo nadaljevanje del na trboveljski cesti, prav tako pa tudi druge večje iu manjše Še gradnje, zlasti pa potrebne dovršitvo in morebitne adaptacije, taiko n. pr. stanovanjska stavba Šip, naprava toplih gred in cvetličnjakov v novi vrtnariji, dograditev Sindikalnega in Trgovskega doma, adaptacijska dela na osnovni Šoli na Vodah in dograditev šole na Planini, nadalje izgradnja mestne mizarske delavnice, dokončna ureditev mestne stanovanjske kolonije pod Ličarjem in podobno. Ker moramo v letošnjem letu skončali naše ključne objekte, zlasti pa na področju industrije, se bo treba letos spričo okolnosti, da ne bo dovolj kreditov za izvršitev vseh potrebnih del. lotiti najvažnejših objektov. Ob vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti sklep komunalnega sveta, da se tudi v Trbovljah ustanovi podjetje »Snaga« im uvede mestni način odvažanja smeti in pepela, zlasti pa ob glavnih uticah, pozneje pa tudi drugod, ter prepoved odlaganja smeti in popela v TrboveljšČico. S tem bi se končno rešil problem nesnažnega trboveljskega potoka, v katerem najdeš danes pač vse. od smeti in pepela do raznih rastlinskih in jedilnih odpadkov da ne govorimo o mrhovini, kar vse razvija smrad in omogoča izbruh bolezni. Na zasedanju so obravnavali tudi vpra-šamje nerentabilnih mestnih podjetji, kot so to vodovod, kopališče in pogrebni zavod, Vodarina, ki je v kraju zelo nizka, ne krije stroškov podjetja; treba bo natančnejšega finančnega pregleda in nove kalkulacije. Poleg vsega je vodovodno omrežje zastarelo in 60 potrebna večje popravila. KAJ PA KULTURNOPROSVETNA DEJAVNOST? Najbolj pereče vprašanje je ugotovitev, da so naše šole potrebne popravil. Predvsem je potrebna adaptacija vodenske Šole. nadalje dograditev šole na Planini. Dozidava gimnazije je že v teku. Toda obe trboveljski osnovni šoli sta stari in ne ustrezata več svojemu namenu. Toda za denar, ki bi bil potreben za popravo in adaptacijo teh dveh stavb, bi verjetno imeli lahko novo šolo Da, to bo najbrž res. Zato je predlog nekega pedagoga-učitelja, ki pravi, naj se v Trbov. ljah v prihodnosti misli na izgradnjo velike centralne osnovne šole po najmodernejših načrtih, vreden vsega razmišljanja. Popravil, čeprav manjših, je končno potrebna tudi Glasbena šoJa. Toda z uspehi na šolah nismo zadovoljni; naša mladina, vsaj ob letošnjem prvem polletju, ni pokazala razveseljivih rezulta- tov, saj odstotek pozitivnih ocen na osnov, nih šolah in daleč nad 50#/o ponekod nitd toliko. Boljše pa je na strokovni šoli: kjer vlada red in discipilna in je tudi obisk na splošno zelo dober. Potrebno bi še bilo doseči, da bi vsi mojstri, privatni in državni, razumeli tudi vajenca. Ob dnevih. ko gre vajenec v šolo in sedi v njej do pol osmih zvečer, mora delati v delavnici do ene ure popoldne — delal, pa naj bi le štiri ure, ostali čas pa porabil za pripravo na šolo in učenje. Dalje je želja oziroma sklep Ljudske prosvete, naj se v Trbovljah ustanovi enoletna Gospodinjska šola. kar bi" mlada dekleta vsekakor veselo pozdravila, zlasti tista, ki ne najdejo zaposlitve. SOCIALNO SKRBSTVO Preteklo leto je bilo izdanih za socialno skrbstvo 1,475.387 din v obliki podpor ubožcem in varovancem ter terenskim in šolskim kuhinjam. Vendar bo treba misliti to leto tudi na to, da bi oskrbovanci socialnega skrbstva dobivali vsaj od časa do časa kakšno izredno podporo v nadomestilo denarnih bonov. Poleg teh vprašani je mestni ljudski odbor razpravljal oziroma sprejel vrsto odlokov in pravilnikov, ki so važen korak k nadaljnji učvrstitvi naše gospodarske moči, javne varnosti in zaščite mesta. Važno za vse narcfrilhe In bralec »ZASAVSKEGA VESTNIKA« Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika« sporočata vsem naročnikom in bralcem, da ostane letna naročnina našega lista kljub stoodstotnim višjim tiskarniškim in ostalim stroškom še do nadaljnjega 240 din letno, 120 din polletno, 60 din četrtletno in 20 din mesečno. Posamezna številka lista na štirih straneh 5 din, na šestih straneh 8 din in na osmih straneh 10 din — to pa seveda le v kolportaži, medtem ko se rednim naročnikom oziroma predplačnikom cena lista ne zviša. »Zasavski vestnik« izhaja vsak četrtek ter prosimo vse dopisnike, da pošiljajo vsa poročila listu vsaj do vsake sobote v tednu, kajti le v tem primeru je mogoče, da bodo prispevki zanesljivo objavljeni prihodnji četrtek. V Naročajte »Zasavski vestnik« svojim sinovom-vojakom, ki služijo svoj rok v JLA, naročajte ali pa pošiljajte ga tudi zasavskim rojakom, ki žive izven Zasavja, kakor tudi sorodnikom in znancem, ki žive v tujini. Pri naročilu oziroma odpošiljanju lista v tujino velja dvojna naročnina, letno torej 480 din. Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika« Polletni uspehi na industrijsko-rudarski šoli ? Trbovljah Ta šola Ima tri oddelke: rudarski vzgaja kvalificirane jamske kopače, kovinarji kvalificirane kovinarje rudarske smeri, elektro-oddelek za jamske električarje, šola sicer vzgaja predvsem kovinarje In električarje za potrebe rudarstva, ni pa s tem rečeno, da absolventi te šole ne bi mogli delati tudi v drugih podjetjih; učenci zadnjih dveh oddelkov obvladajo vse splošno znanje v svoji stroki, le tretji letnik se specializira teoretično In praktično za delo v rudnikih ozir. za delo v Centralnih rudarskih delavnicah v Trbovljah. Pouk traja trt leta In le razdeljen tako, da odpade približno ena tretjina na teoretični del, dve tretjini pa na praktične vaje. Učenci tretjega letnika opravljajo svoj praktični pouk v produkciji, ln to v tistem poklicu, ki so zanj v dveh letih pokazali največ sposobnosti. Šola, ki Je v njej 79 rudarskih, 78 kovinarskih in 17 električarsklh učencev. Je kančala letošnje šolsko polletje s sledečim uspehom: rudarski oddelek pozitivno 77%, kovinarski 66 “/», električarji pa 81 % — skupno torej pozitivno 174 učencev ali 73 %. Analiza uspehov prikazuje pri splošnih predmetih tole srednjo oceno: rudarski oddelek 3,00, kovinarski 3,28, električarskl 3,42; strokovni predmeti: rudarski oddelek 3,40. kovinarji 2,61, električarji 3,10 — celokupno torej rudarji 3,04, kovinarji 2,91 ln lektri-čarjl 3,14. Na splošno so uspehi šole zelo dobri: 73% pozitivnih In 27% negativnih ocen — od teh pa večina z 1—2 nezadostnih redov — Je spričo okoliščine, da prihaja na šolo lz osnovne šole ali gimnazije le povprečni kader, dokaz, da se predavatelji zavedajo svojih dolžnosti v polni meri ln da resno prenašajo svoje znanje na učence. Uspehi pa bi bili še večji, če ne bi bile na šoli pomanjkljivosti In ovire; zelo slabo vpliva na nčnl uspeh okoliščina, da za strokovne predmete ni učbenikov in morajo predavatelji učno snov gojencem narekovati, drnglč da manjka učil ln učnih pripomočkov za nazorno poučevanje, prav tako se pouk tehničnega rlaanja Izvaja le s težavo, ker ao šestila In risalna peresa redkost. Zelo ovira reden potek pouka nadalje to, da so predavatelji spričo velikega števila učencev Iz sosednjih republik prisiljeni v eni In Isti url poučevati v slovenskem In srbo-hrvatskem jeziku. Zaradi potreb, ki jih narekuje rudniška produkcija, se Je morala šola mesec dni pred koncem polletja preseliti, In to kar v štiri stavbe, kar Je seveda motilo pouk. Uapehl bi bili lahko boljši, če bi starši učencev posvetili nekoliko več pazljivosti svojim sinovom ln se zanimali, kaj tl počenjajo v Izvenšolskem času. nadalje, če bi pri predavateljih povprašali o napredovanju svojih otrok ali pa redno obiskovali roditeljske sestanke, na katerih bi zvedeli za vse probleme šole, uspeh svojih sinov ln nazadnje svoje dolžnosti; na ta način hi bil kontakt med starši In šolo mnogo tesnejši, kar bi nedvomno rodilp uspeh. Tudi znižanje štipendije, zlasti pri uften-clh socialno ogroženih staršev — ln takih učencev ni m*lo — In pri učeneih-rudarjlh Je zelo kvarno vplivalo na uspeh, ker so gojenci postali zaskrbljeni ln malodušni. d»-ll bodo zamogli nadaljevati svoje šolanje. In končno — al! ni morda le nekoliko prenaporno 8 ur fizičnega dela pri praktičnem pouku ali pa v učilnici sledit) Izvajanjem predavatelja? To seveda ne opravičuje učence. ki bi morda v prednjem stavku zaslutili nekakšno potuho za svojo malomOrnost. Ne! Učenci naj slede dnevnim navodilom svojih predavateljev, da Je edino opravilo gojenrev pridno učenje pri praktičnem ln teoretičnem pouku, kajti le tako bodo postali iz njih res kvalificirani delavci v ponos podletja in naše socialistične domovine. Poglejmo še podatke o srednjih oeenah: skupno srednja ocena Je več kot zadovoljiva, saj znaša 3.03. Ce pa te številke še natančneje analiziramo, vidimo, da so ocene lz splošnih predmetov najboljše, slaba točka pa so ocene Iz strokovnih predmetov, če Izvzamemo oceno praktičnega dela na kovinarskem oddelku. Kje so vzroki? Pri splošnih predmetih se poučuje materinski jezik, zgodovina, gospodarska geografija. državna ureditev ln predvojaška vzgoja. Učni načrt je primeren, snov dojemljiva in jo učenci lahko prebavljajo, seveda ne brez truda predavateljev. Povsem drugače le pri strokovnih predmetih. Strokovno računstvo, vezano na ostale tehnične predmete, Je vsekakor trši oreh: snov Je obširna, teže dojemljiva, učbenikov ni, nčtl primanjkuje, ekskurzije so onemogočene — vse vpliva na prednašanje snovi, zato so tudi ocene slabe. Kaj pa ocena lz praktičnega dela? Iz sektorja dejavnosti, ki je za tip šole najvažnejši? Na rudarskem oddelku je uspeh zelo dober, ker Ima šola svoj šolski revir, kjer se pod strokovnim vodstvom vzgajajo v vseh rudarskih fazah odlični mladi kopagj. Električarji so maloštevilnj In clektroobrat rudnika posveča vso pazljivost mlademu , kadru, ki se bo po končanem šolanju po-1 svetil temu odgovornemu poklicu. In kovinarji? Uspeh je slabi K šoli tega tipa nujno sodi šolska delavnica! V njej vzgajajo In vadijo Inštruktorji dve leti samostojno vendar vzporedno z zahtevami produkcije, te učence po določenem učnem načrtu ter jih tretje leto pošljejo na delo v produkcijo, kjer Izpopolnjujejo pridobljeno znanje ln se specializirajo. Ker šola do letos ni Imela svoje šolske delavnice ln so bili učenci razporejeni po posameznih rudniških obratih, s čimer so ostali brez enotnega vodstva, čutimo danes posledice pri tretjem ln drugem letniku. Letošnje leto Je šola organizirala svojo lastno delavnico pod svojim direktnim vodstvom — in takoj so se pokazali zelo dobri uspehi pri prvem ln drugem letniku. Žal pa je bilo tej delav-nlel odmerjeno le kratko življenje, ker se je morala zaradi nujnih prezidav In potreb rudnika preseliti v neprimerne prostore. To stanje pa je le začasno ln bo šola s pomočjo zainteresiranih činlteljev dobila primerne prostore, kar bo odločilno vplivalo k izboljšanju uspeha. Uspehi prvega šolskega polletja pa nikakor ne bodo uspavali predavateljskega zbora, marveč Jim bodo kažipot še k večjim uspehom ln prizadevanju: dati produkciji najboljši kader ln s tem pomagati graditi socializem v svoji državi. Žene Trbovelj! Konferenca AFŽ se bo vršila dne 12. februarja t. 1. ob 16. uri v Delavskem domu. Na tej konferenci se bo izvolil tudi mestni odbor AFŽ Trbovlje. Domdta obleka Vprašanje domače obleke je važno za vsako gospodinjo. Žal so mnoge gospodinje mnenja, da Je za do.na vse dobro. To pa nikakor ni res; gospodinja naj bo pri delu predvsem snažno ln praktično oblečena. DOvolj je, da Ima gospodinja za delo doma dve obleki, k! naj bosta Iz pralnega blaga. Obleka ne sme bit lpreozka. da je ne ovira pri delu. Rokavi so najbolj praktični, če segajo samo do komolcev. Primeren Je bil ovratnik, ki obleko poživi In se da menjati. Seveda naj Ima gospodinja pri dela vedno tudi predpasnik. Pri velikem, temeljitem pospravljanju sobe naj sl gospodinja povrh take obleke obleče še baljo, na glavo pa naj sl zaveže ruto. Ko bo delo v sobi opravila, haljo odloži In odveže ruto. Tako je pripravljena za kuhanje. Svilene obleke za delo doma niso priporočljive Če so preozke, se rade raztrgajo, preširoke pa se opletajo In tako ovirajo gospodinjo pri delu. Tudi čevlji naj bodo za delo primerni. V čevljih s previsokimi petami se noge preveč utrudijo; najbolj primerne so usnjene copate s srednjo ali nizk0 peto. Najbolj važno pri vsem pa Je, da Je gospodinja vedno v čisti obleki. Tako ne bo nikdar v zadregi, če se kdor koli nenadoma pojavi v hiši. Tako bo tudi možu vedno prijetna. Praktični nasveti. Preden daste juho na mizo. je oriporoč ljivo, da nastrgate vanjo nekoliko surovega korenja ln prav malo korenine zelene. Juha bo bolj okusna ln Ima a tem tudi več vitaminov. Ce vam nož zarjavi, se ne mučite z nepotrebnim drgnenjem: pustite ga čez noč v kislem mleku. Drugo jutro ga boste z lahkoto očistili. Postal bo lep ln svetel, kot je bil. Jajčni sneg najlaže napravite v nepo-cinkanl bakreni posodi. Če ste opazili, da vaš mož zelo pogosto raztrga nogavice na prstih, mu svetujte, naj sl vendar že postriže nohte na nogah Zelo neprijetno je, če po jedi plava preveč opražena čebula; temu se lahko Izognete: med praženjem ji dolijte dvakrat ali trikrat nekaj kapljic vode ln čebula bo lepo zlatorumeno opražena. Nogavice najbolj varujete s tem, da jih previdno nataknete. Pripnite jih vedno na dvojni rob. Okna lepo očistimo, če jih drgnemo s krompirjevimi rezinami, ki jih večkrat Izmenjamo. Nato jih izmijemo z vodo, kl smo ji primešali malenkost špirita. Ne preveč umazana okna se očistijo z mokrim čas. nlšklm papirjem. Recepti Ljudje na splošno sir premalo cenijo. Nekaterim se zdi premalo okusen, drugim je pretežak In tako dalje. Prinašamo tri recepte za pripravljanje okusnih kruhkov s sirom, kl se dobro podajo za večerjo. PRVE REZINE. Jajčni beljak trdo stepi In ga počasi ln skrbno zmešal z nastrganim mastnim sirom (dve žlici na en beljak). To zmes na debelo namaži na kruhove rezine ln hitro opeci na masti. Najprej opeci ne-pomazano stran, potem pa rezine skrbno obrni Sir z beljakom lepo naraste In zarn-mnei. Vzemi rezine previdno iz masti s kuhinjsko lopatico In jih zloži na krožnik. DRUGE REZINE. Kruhove rezine hitro omoči v mrzlem mleku In jih pusti odteči. Potresi jih s sladko papriko In na vsako rezino položi prceej debel kos sira. Rezine naloži na pomaščen porcelanast pladenj ln ga postavi v pečico. Ko se sir nekoli zmehča, vzemi pladenj iz pečice. SIROVE REZINE BREZ KRUHA. Sir nareži na centimeter debele rezine in jih povaljaj v moki. nato jih pa hitro pomoči v mrzlo mleko In spet v moko. Medtem segrel v kozici masti In ko je zelo vroča, položi sirove rezine vanje za kakšnih deset sekund ter jih na obeh straneh opeci. Na mizo jih daj na vročih krožnikih. Koncert SKUD Jože Pust' v Hrastniku Sindikalno kulturnoumetniško društvo »Jože Pust« iz Hrastnika je imelo pred kratkim svoj redni letni občni zbor. Takoj po tem zboru je to društvo priredilo koncert ali bolje rečeno — prikaz dela svojih' glasbenih sekcij. Spored je bil razdeljen na tri dele: godba na pihala, godalni kvintet in zabavni orkester. Godba je pod taktirko Vilija Zaletela napredovala. Šibka stran je dinamika. Pri vseh odigranih koncertnih skladbah se nisem mogel znebiti občutka, da gre za koračnice ali za ko-račniško odigrane koncertne komade. Vsa občutena, zmerna mesta skladb so bila odigrana preostro; če bi bila ta mesta naštudirana bolj pazljivo (piano, pianissimo), bi navzoči poslušali koncert, ki ga čujemo v naši bližnji okolici zaenkrat le v Trbovljah. Povejmo še, da so pri dirigentu Zaletelu bodle preskromne, skoraj zadržane geste. O godalnem kvintetu bi dejal, da takšno izvajanje skladb ne sodi še v koncert; to gre predvsem na rovaš vio-linistov-pionirjev, ki so pokazali precejšnjo voljo, niso pa še zdaleč kos zahtevnim skladbam. To trditev opiram pač na to, da. terjajo kvarteti in kvinteti, zlasti pa godalni, res odlične izvajalce; le-ti lahko nudijo poshišal— cem poln užitek. Dobra volja v tem primeru še ne zadostuje. V zadnjem delu sporeda se nam je predstavil zabavni orkester, ki je po tehnični dovršenosti in uigranosti izstopal iz ostalega programa. V kolikor je orkester stilno razbijal program — k Dvorakovi Humoreski tango res ne sodi — je z izvajanjem to popravil. Višek sporeda je predstavljal klarinetni solo Vilija Zaletela in pa s prijetnim, mehkim glasom odpeta serenada Vilija Petriča, s katero je žel splošno pritrjevanje; mislim, da sodi v vrsto najbolj nadarjenih »serenadnih« pevcev. Primerno bi bilo, da bi zabaven orkester naštudiral samostojen program in izpopolnjen z zabavnimi popevkami in slikami razvedril vse prisotne Hrastničane.' V, T. Več zanimanja za zdravstvena predavanja Prejšnji teden so imeli v Zagorju v okviru ljudske univerze zdravstveno predavanje. Dr. Gomišček je navzočim v poljudnih besedah obrazložil osnovne pojme o jetiki, nje. nem nastanku in zdravljenju; svoje preda-.te izpopolnil s skioptičnirai slikami. Od vseh predavanj v tej sezoni je bilo to predavanje najslabše obiskano; samo okrog1 70 ljudi — od teh večinoma starejši — si lahko naštel v predavalnici. Iz tega se vidi, da se delavstvo in ostalo prebivalstvo Zagorja ne zanima za zdravstvena predavanja. Tudi v prejšnjih letih je bilo pri takih predavanjih opaziti slabo udeležbo. Vzrok bo najbrž v tem. da ljudje niso dovolj poučeni o važnosti zdravstvenih predavanj. V tej simyp bo treba več propagande, da bodo ljudje spoznali, da je zdravje pač osnovni pogoi za srečno življenje posameznika in uspešen razvoj In napredek družine in družbe. jj ———————————»G——— Nočn< slalom Smučarski klub" »Rudar« priredi v soboto, dne 9. t. m. ob pni 7. nri zvečer ob razsvetljavi bakel nočni slalom od Zrebljevega hriba do Urhovčeve Loke V nedeljo, dne 10. t. m. ho oh 15. nri ska-kalna tekma v Trbovljah (pri Cestniku) ob udeležbi vseh zasavskih in planiških skakalcev. Ne zamudite prilike in naročite »Ljubljanski dnevnik« . ki prinaša zanimiv zgodovinski podlistek »Ko so bile Hitlerju zadnje ure«. — Za naročilo zadostuje nakazilo enomesečne naročnine v znesku din 140._ na tekoči račun pri Narodni banki št. 601-90321-6. iiiuuiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiumi Hamu* »Da. v resnici Je njegova iznajdba pomembna,« Je rekla Ana; »obstoji namreč v tem, da rišete na papir, razdeljen v kvadrate Pred seboj pa Imate steklo, kl je prav tako razdeljeno v kvadrate. Ce z.daj gledate skozi steklo predmet, kl ga hočete narlaatl. samo natančno narišete v kvadrate na papirju vse, kar vidite v vsakem kvadratu na steklu.« — Inženir se JiMsmehljal. »To Je prav lepo.« le dejal, »vendar ni nobena novost; ta način risanja Je uveden v mnogih šolali.« , »Res?« se Je začudila Ana. »Tega nisem Vedela. Major Konow»kl bi Imel rad tako stekleno ploščo ln me Je prosil, da sem vzcla s seliot to steklo, kl naj bi ga vi razdelili v kvadrate, češ da imate gotovo kakšno Pripravo, ■ katero bi to lahko napravili. Menil je, da bt v steklo začrtali zareze. Inženir Je poslnhnll; ta Past Je bila tako nerodna, da hi Jo komaj prtaodll pretkanemu Speru Njegova nanierH mu te bila popol Parna Jasna, hotel Je s tem doseči, da bi Baltimore pokazal svoj prstan, kajti Spero Je zanesljivo računal, da bo Inženir delal zareze v sleklo z diamantom na svojem pretanil Mladenka pa bo potem koliko« mo koče natančno poročala Speru o prstanu. »No. v l«po osje gnezdo sem zašel,« je razmišljal Baltimore sam orl sebi Ko pa Je Pogledal Ano, kl mu Je s tako neprikrito "dkrltosrčn istjo gledala v oči Je takoj videl, da ni sokrlvka ln da ne ve ničesar n Spero. vem sleparstvu: ne more biti zapletena v kakšen hudodelski načrt. Čisto mirno je odvila zavitek. »Ali tej prošnji ne morete ugoditi?« ga Je vprašala. »Prav rad lil vam ustregel,« JI Je odgoril Inženir In sklenil, da jo postavi na preizkušnjo, »a tal ntmsm nobene primerne priprave« »No, seveda,« Je dejala, »saj ne morete Imeti vseh reči s seboj.« Nato Je vzela stekleno ploščo ln Jo hotela spet zaviti. »Hvala bogu.« al Je mislil inženir, »dekle ni sokrlvka.« Nato pa se je — kakor da bi mn šele ta trenutek prišla odrešilna mlael na nm — prijel za čelo In rekel: »Počakajte trenutek — s svojim prstanom gotovo lahko režem steklo!« Baltimore je obrnil prstan ln ga potegnil s prsta. »Samo, če ga ne boste s tem pokvarili,« Je menila Ana In mu Izročila šipo. Toda ta trenutek je mladenka prebledela; bilo je, kakor da se je naekrat nečesa spomnila. Plašno je rekla; »Prosim, dajte mi prstan, da ga natančneje vidim.« »Prav rad.« Je odgovoril inženir ln JI dal okrasek s cltronastorumenlm diamantom. Učinek je bil prav nepričakovan. Ana Je trenutek opazovala urstan, potem l>a Je s krikom groze padla na stol In omedlela .. . * Inženir Raltlmore ni bil vajen zbujati mlade dame lz nezavesti; zato se je zelo nerodno vedel, ko je močil kabor kreda beli Anin obraz. Slabo se Je spominjal, da Je treba pri teni na neki način gibati roke nezavestne osebe. In res se Je lotil tega dela ln ga opravljal, kakor ga Je pač znal. Čez nekaj časa se Je Ana spet zbudila iz nezavesti. »Dajte prstan proč!« Je rekla prestrašena »Previdno ga položite na mizo!« »Kaj vam Je vendar, gospodična Am lejreva?« Jo je vprašal; »ne razumem vsega tega ln vas prosim, da ml pojasnite, kaj vam leži na srcu. VI torej niste niti slutili, da sem že včeraj nosil ta prstan? Dame na vodno hitro opazijo, če gospodje nosijo prstane.« »Videla sem. da Imate prstan,« Je odgovorila Ana s tresočim glasom, toda kamna nisem opazila. Morda ae po nepotrebnem raz- burjam; aaj Je mogoče, da ata na avetu dva eltronnstornmcna diamanta. « »Govorite vendar, prosim vas,« je vzkliknil Inženir, »kakšna strašna skrivnost se skriva za tem prstanom?« »Da — skrivnost,« Je odvrnila Ana, »če Je to tisti nrstan. Povejte ml, ali ste bili kdaj na Sumatri?« »Da, bil sem.« »Ah! In tudi v clmostonskem rudniku?« »Tudi.« Baltimore Jo* Je ostro pogledal »Tam sem dobil ta prstan.« Ana je ponovno prebledela. »Pravi prstan je.« le rekla; »torej ste bili tedaj v) tist| mladi Inženir Stockfleth?« »Da Toda od kod veste, da je ta prstan tako nevaren?« Baltlmere jo Je natančno opazoval s preizkušajočim pogledom — In kar naenkrat se je spomnil dogodka pred dvajsetimi leti. »VI ... vi ste bili takrat tista mala do-kllca, kl me je svarila pred prstanom?« je skoraj zavpil Baltimore. »Da, gospod Inženir Stockfleth.« je odgovorila mlada dama. »Hvala bogu. da ste še živi — pravzaprav, da midva oba še živiva: še pred neka) trenutki sva bila v smrtni nevarnosti. VI sami ste bili v nevarnosti skozi vseh dvajset let.« Dolga vrsta misli je tllila Inženirju v glavo; zanesljivo ni Ana Sperova zaupnica, čeprav Je že kot osemletna deklica stanovala pri Speru na Sumatri, medtem ko Je bil njen oče na potovanju Torej mora majorja poznati In vedeti mor* da je v resnici Italijan Spero. Kdo Je njen oče? In s kakšno življenjsko nevarnostjo je v zvezi ta nedolžni prstan? Ana Je* planila pokonci; silno ogorčenje je pordečilo njen obraz ln njene sive oči so streljale bliske. »Oh. ta lopov!« je vkllknlla: »on je čisto navaden, strahopeten tolovaj!« »O kom govorite?« »O majorju Kononskem.« »Pomirite se, gospodična Amleyeva.« Je rekel Inženir; »vi ste nervozni Prinesel vam bom kozarec vina. To vas bo pokrepčalo.« Baltimore jo je prisilil, da Je Izpila čaše vina. »Zdaj pa vas prosim, da ml pripovedi: jete, kaj vest« o prstanu. Je nadaljeval Rnl-tlmoro; »če vas morda veže kakšna obljuba, da ne smete Izdati pravega Imena majorja Konowskega. vam hočem zadevo olajšati ln vam povedati, da sem včeraj v majorju spoznal Italijana Spora.« Ana je olajšano vzdihnila In začela; »Jaz sem prišla takrat s svojim očetom kl je bil uslužben pri Speru, na Sumatro In po naključju sem blja priča pogovora med ohemu gospodoma o iem prstanu. Spero je bil nekje zvedel, da Ima cltronastorumenl diamant sirašno lastnost: če z njim zarežeš v steklo, je slino nevaren Eksplodira nam reč z močjo, kl silo eksplozije dinamita znatno prekaša. Vaš diamant ni brušen, temveč je prtroden kristal.« »Ah!«*Je vkUknll Inženir. »Vem. da ao eksplozije diamantov strašne. I)a na nasta. nejo z rezanjem stekla, ml ni bilo znano.« »Da, tako Je, vsaj kar se tiče citronasto-rumenlh diamantov Zavrzite ta kamen, prosim vas,« je moledovala mladenka Inženirja. Baltimore je premišljeval. »Ne,« Je rekel potem. »Midva bova z njim napravila poskus.« .‘ »Ne upam se Mtl poleg.« »Brez skrbi. Bom že tako napravil, da ne bo nevarnosti S tem bova Imela v rokah dokaz o Sperovein lopovstvu « »Da, to Je res; vi se gotovo čudite, da sem s tem možem še prijazna. Zal. da šele sedaj vem, da je brezvesten lopov, ki bi mogel brez pomisleka postati morilec Moj oče je že od nekdaj imel mnogo opravka s Speroni ln Je bil vedno dober proti njemu. Kakšne skupne posle sta imela, ne vem. Oba sta pr| tein obogatela Ko sem štela enajst let, me je moj oče. ki je zelo zgodaj ovdovel, poslal v dekliški penziona! „ Nantesu, kjer sem ostala do enaindvajsetega leta l*ot«m sem šla s svojo družabnim na potovanje In sem videla velik del sveta.« »In ves ta čas niste videl! očeta?« »O, pač. Obiskat me Je večkrat v penzio-natu Le v času dveh let, kl sem Ju preživela v različnih deželah, se nlava videl« Ko sem štela triindvajset let, sem se vrnila k očetu, kl Je bi! takrat v Indiji. Vse Je bilo lepo in v redo: pa naju Je zadel usoden udarec: moj oče je zgubil vse premoženje. Ker pa je bil odločen mož. se Je takoj lotil dela kot preprosti delavce. Trdil je, da bo kmalu spet obogatel. Inženir jo je pazljivo poslušal. »A kako ste prišli sem?« »Kako se Je to zgodilo, ne vem čisto na- tanko. Moj oče je bil allšal, mislim, da se bo tukaj začel Izkoriščati velik zlati rud nik. Pa je začel upati, da bo v lob krajih našel več zlata. Tako sva prišla semkaj To se Je zgodilo pred tremi leti. Kakor vidite, je Imel res srečo. Tu v Ncmodu so velikanska ležišča zlata. Ali ni tako? »Da, da, kakor sc zdi,« je odgovoril Inženir. Njegova prvotna domneva so je torej potrdila: očitno Ana niti ne sluti, kakšni so načrti ln početje njenega očeta oziroma Spera. »Zdaj me res zanima, zakaj je tudi major Koiuiwskl oziroma Spero tukaj?« »Tudi njega Je zadela nesreča, da je zgubil vse svoje premoženje. Pred letom dni je prišel k mojemu očetu In ga zaprosil, da bi kot star prijatelj ninel ostati pri njem Seveda mu moj uče te prošnje ni mogel od biti.« »Zakaj pa Je spremenil svoje' ime?« »Rekel Je, da mu Je'šli> zelo slabo, zaradi česar bi mu bilo njegovo ime samo v na potje. če bi se spet lotil dela Da je zaradi tega spremenil Ime, se mi ni zdelo nič čudno.« Inženir Je molčal. Neko reč je Ana menda pozabila: da je namreč Spero nekoč, ko Je Ana bila še otrok, daroval nekemu človeku ta nevarni prstan. Ana bi morala Spera vendar že od takrat Imeti za morilca Baltimore je zaradi tega vprašal Ano, kaj misli o tem. »Mnogo sem se takrat lokala, ko ste se odpeljali,« Je odgovorila Naposled seni Speni na številna vprašanja« sa^aj se čutim tako nesrečna, vse priznala. Tedaj p« ml Je rekel, da sem neumen otrok On da Je pripovedoval očetu le navadno prlpo-vedko. In prstan, kl it* je dal vam ni nič nevaren. Takih zgodb da .le razširjenih med ljudmi n«' stotine Verjela «em mu In P