PRAŠIČEREJA STIČNA
S filtri in drugimi ukrepi nad smrad
Na občini Grosuplje deluje skupščinska komisija za var-stvo okolja, ki poskuša s svoji-mi stališči ter predlogi vplivati na hitrejše reševanje nekaterih perečih ekoloških vprašan.j.
Ena najakutnejših žarišč onesnaževanja okolja pred-stavi.ja prašičerejska farnna Stična. Njene emisije usmraje-nega zraka ter gnojevke so moeni onesnaževalci okolja (zraka. podtalnice. kmetijskih zemljišč. vodotokov), pomeni-jo pa tudi negativni prizvok za dolino samo.
Posebno smrad, ki se ga tež-ko izmen, ima zelo negativen psihološki vpliv. Smrad priha-ja lz hlevov preko naprav za zračenje. smrad generira tudi separator trde snovi, delno pa smrdi tudi gnojevka. a pretež-no zaradi večjih količin trde snovi. ki prihaja v lagune ob izpadih separatorja.
Na farmi se zavedajo proble-mov in neprijetnosti, ki jih nji-hova proizvodnja povzroča. Tako rekoč so problemi. ki motijo l.judi. posredno tudi nji-hovi problemi.
Poudarjaio. da je hrana stra-
teškega pomena, kar je gotovo pomemben argument.
Pripravljenost farme same za odpravo ali preprečevanje neprijetnih in škodljivih vpli-vov je bistvena za reševanje, saj je na zadnji seji komisije za varstvo okolja SO Grosuplje dr. Mitja Rismal iz InStituta za zdravstveno hidrotehniko po-udaril, da je mogoče večji del teh škodljivih emisij odpraviti z minimalnimi finančnimi sredstvi.
Farma Stična je med naj-manjšimi prašičerejskimi far-mami v Sloveniji, kar pomeni, da so. gledano absolutno na ni-voju republike. njeni problemi manjši. Dejansko pa vsako ekološko obremenjevanje nad sposobnostmi naravnih proce-sov samoočiščevanja prispeva k porušenju naravnih ravnove-sij (v vodi, v zraku, v tleh) v do-ločenem prostoru.
Sanacija farme bo potekala v smeri najnujnejših opravil. Ta pa so:
•  zaščita separatorja (pokritje objekta zaradi preprečevanja širjenja smradu)
•  ločitev   dotoka   meteornih voda v lagune
•  povečanje obstoječih lagun
•  nameščanje filtrov na pre-zračevalne naprave na hlevih.
Postopna sanacija po vsej Sloveniji
Prašičerejska farma Stična je eden od objektov velikih družbe-nih posestev v Slovenij.
Velike farme se poleg občasnih problemov z rentabilnostjo, uk-varjajo tudi z ekološkimi proble-mi. Ti so večplastni. Različni viri emisij povzročajo vplive nepo-sredno na ljudi. zemljo. podtalni-co, na vodotoke, globalno pa lah-ko tudi na mentalno zaznavanje nekega kraja, ki ga lahko spre-meni tudi relativno neškodljiva komponenta kot je smrad.
Splošna slovenska strategija prašičerejstva je usmeritev v po-stopno sanacijo velikih farm. ta-ko na področju ekologije, kot pri zmanjševanju števila prašičev.
Ni pa povsem jasno, ali bomo šli v prašičerejsko proizvodnjo po vzoru Avstrijcev (več kmetij z okoli 200-300 prašičev). ali se bomo pokrivanju slovenskih po-treb po prašiejem mesu z lastno proizvodnjo odpovedali in to raje uvažali. Take možnosti se ne upa nihče. tudi najbolj vneti zagovor-
niki trditev, da Slovenija prostor-sko fizičnih pogojev za prašičere-jo nima. na glas povedati. To bi bilo tudi neresno glede na strate-gijo 80% samooskrbe.
Kako bodo stvari tekle ob hkratni spremembi različnih (po-litičnega - državnega. ekonom-skega in seveda tudi prostorske-ga) področij, je težko predvideti in predvidevanje ne more preiti okvira ocene.
Zato je razseljevanje farm pro-ces, ki so ga dostavili v Podgra-du, in bo trajal nekaj, morda 10 let in ga bo potrebno na primeru te pilotske farme raziskovati. Iz tega bo izšel model. ki pa je »MO-DEL«, kar pomeni, da so direkt-ne aplikacije, v kateri koli slo-venski prostor vprašljive. Torej morajo biti prirejene.
Treba bi bilo stremeti. da ana-logno nekdanjim političnim to-varnam ali farmam, ne bi sedaj na vrat na nos spet predlagali po-dobnih, a tokrat zelenih.
Vsak korak, ki ga družba stori na enem, npr. na področju reje prašičev. ima vrsto pozitivnih in negativnih posledic (ne le v pro-storu). Zavestno tehtanje enih in drugih prinese zavestno odloči-tev in s tem tudi odgovornost za tveganje, ki je v vsaki odločitvi. BLANKA BARTOL