po4tnl plačan« v gotovini DELAVSKA ENOTNOST 'LASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ST. 47 • 19. NOVEMBRA 1954 • LETO KIH • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE) K razpravi o organizacijski ureditvi sindikatov PREVEC SE IIKVARJAHO l LiSIMI FKUMirMfl V Setrtek, 18. t. m. je predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo tovariš Janko Rudolf odgovoril na nekaj vprašanj o reorganizaciji sindikatov, ki mu jih je zastavil radijski sodelavec. Zaradi pomembnosti objavljamo odgovore v celoti. Na XI. seji predsedstva Re- pa bi postala naša organizacija Publiškega sveta Zveze sindi- še bolj komplicirana, kot je že. za Slovenijo so navijanja sekcij, samo z ustrez- vzrok za najrazličnejša nesoglasnim spajanjem ali razdruževa- ja, spremljana z očitki nerazu-njem obstoječih strokovnih sindi- , mevanja in podobnega med stro-katov. Če k temu dodam še to, j kovnimi in teritorialnimi organi da predlagajo sekcije pri krajev- sindikatov. Sedaj bi pač že bil nih odborih, pri republiških od- I čas, da se te stvari dokončno odborih in pri centralnih odborih pravijo, ker bo v nasprotnem ----„„------------- ----- „„ ——j — j — — ter da so ta vodstva sekcij nekako primeru to še nadalje povzročalo atou za Slovenijo so bile Najvažnejši razlog pri vsem tem odgovorna tem organom, prav težave in bo sindikalnim organi- Stauni predmet razprave teze pa je po mojem mišljenju ta, da pa tudi samostojna, da višji zacijam jemalo dragocene napo- ° reorganizaciji sindikatov. Na s sekcijami ne krepimo tiste vlo- organi sekcij določajo naloge niž- re, ki bi jih bilo treba usmer- ej seji so ugotovili, da so ne- ge, ki jo sindikati pri nas imajo, jjm organom, da imajo svoja sa- jati v najpomembnejša vpraša- Kateri praktični predlogi o bo- to je, da so močna opora delav- m0stojna finančna sredstva, ni to nja, življenjsko važna za naše J v. * 1 ^ -------------- ------------ IllU&UUJIlČI J. 11 J. Cii lužici £>1b Vd, lil uoci ureditvi sindikatov v na- skemu in družbenemu upravlja- prav nj£ drugega, kot zelo kom-sProtju z načeli in njihovo nju, temveč jo nasprotno zelo ob- pijcirano ustvarjanje nečesa, kar vlogo v današnjih pogojih. čutno slabimo. Po mojem pre- lahko ______________________ če že o tem govorimo Nam lahko pojasnite, v ko- pričanju ne more biti govora o — storili veliko bolj enostavno Wco so teze Centralnega sveta tem, da se delavsko upravljanje z ustanovitvijo novih sindikatov. Zsj sprejemljive z ozirom na na primer'v tovarni mesnih kon- j^es nj razumljivo, čemu torej po V nedeljo bo začela obratovati Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem. Tovarna bo za sedaj proizvajala letno 45.000 ton glinice in 15.000 aluminija. Večina objektov je že zgrajenih in opremljenih za dvojno zmogljivost podjetja, to je za proizvodnjo 90.000 ton glinice in 30.00 ton aluminija letno. Denar, ki smo ga vložili v gradnjo, se je že začel bogato obrestovati. — Na ukaz tovariša Tita je za posebno požrtvovalno delo pri gradnji tovarne v Kidričevem bilo odlikovanih 22 članov kolektiva. njihovo usebino in namen? zerv razlikuje od delavskega vsem ^em sekcije ršSHs- — fsflilišg ~S3rp| fojilo, in sicer kot osnovo za za gospodarjenje v družbeno eko- vodstev ukimh ter da bi namesto ^Pravo o vseh vprašanjih vloge nomskem smislu. Gledanje na ^ga imeli morda le nekoliko raz- ; organizacijske strukture sindi- probleme delavskega upravljanja sl.rienaTjP1fdPfd+s v TDPr, ffov. Uvod, to je splošni del tez, s stališča tehnično komercialnih ria> P^dsedstvo Republiškega no Pravzaprav povzetek vseh posebnosti, razlik v tehnološkem sveta 3e bl1? t.. snovnih načel, o katerih je raz- procesu proizvodnje, različnih ral1 P1,en-um.1 os,taa’+^eL^ Jv" javljal plenum Snriaiist^np rv~»cfnioxr Hoin ra-7iipm'V> rvrnirvn- v0 ukinjanje predstavljalo zo „.k .k*«« m« <» iv._v... . . 7 ! ■»■»citreo.TaHmo* nim mnmci 1 f5 n6K SedSTuvSsH31: l!°c£ti iSHH ^arveč tudi kot sniošen naix)tek kratsko i navsezadnje, čim manjši je iS ,So“V “ ^ I ^ .1» Sovorto, . nekO,! "£S;„‘e™ n, - i posebnostih delavskega upravlja- ni predvsem zmanjševati število V H p,. P^em mestu u goto- nja v višje organiziranih podjet- odbornikov, ki imajo važna po- zna^a3.smflkai:ov Pri jih, kot so železnica, pošta, elek- oblastila. Na dlani je, da pri tem ?YLsen. 0. Poseben, zmo Di moran po predsedstVo v predloženih tezah C1™6™6 nepos.r®dn .mP. mojem mnenju v razpravi paziti • moalo etriniati ie tudi de-i.‘acije. Vse to pa začrtava sindi- +qvp <,+vari in 0d tu izhaiati ^1 j ? sxrlriiaxl> Je tuui ue nodročip niihnvpPa dpln- xiaJtaKe stvarl m oa tu iznajati, lltev dela med strokovnimi in To So zlasti zato ker ja “ |££rttTTp££n«*h Um-j ji' ii£s?=“iit,!SSSSK 8?^*^ .Uaa organizacija, katere poli-ctii program sindikati spreje-naio ter si tudi aktivno prizadeti0, da bi ga v življenju prak-Cr>o uveljavili. Iz tega izhaja ^tiovna naloga naših sindikatov sedanjih pogojih: nadaljnje raz-Jaa3e in krepitev delavskega in .hizbenega upravljanja, razvi-i _ ie novih socialističnih družnih odnosov ter prizadevanje 1 Napredek življenjske in kul-I lrbe ravni in izboljševanje de-vbih pogojev delavskega raz-‘saa. Ker se s postopnim ustanavlja-Jfbr komun krepi vloga osnov-samoupravnih organov naše hizbe, je v tezah tudi označena teritorialnih sindikalnih /tonov kot zelo važna. Priporo-se čim večje usposabljanje teh , tonov, na katerih mora v bo-®°čein članstvo. Če tega ne bomo storili, bi se še v bodoče — kot se je na žalost v preteklosti čestokrat — dogajalo, da bi se sindikalni organi vse preveč ukvarjali z delo- nizma11 SV°^ega lastncga meha reševati v naših delovnih kolek- visen od konkretnih pogojev tako tivih ter v komunah. Če imamo gospodarske organizacije kot pred očmi naš bodoči razvoj v same komune. Prav v teh odnosih Kje pa naj bi bilo po vašem gmeri krepitve komun, potem tu vidim delovanje mnenju težišče tov v bodoče? dela sindika- instrumentov Na vprašanje, kje naj bi bilo v bodoče težišče dela sindikatov, sem deloma že odgovoril uvodoma, ko sem omenjal osnovna načela, ki jih vsebuje uvod k praktičnemu delu tez o reorganizaciji sindikatov. Zato bi sedaj omenil le nekatere probleme, ki jih bo v bodoče potrebno predvsem nedvomno stopa v ospredje od- ( neposredne demokracije, ki se bo nos med podjetjem in komuno, izražala v vsakodnevnem prak-Odnos posameznega kolektiva ozi- roma gospodarske organizacije do republike in federacije bo več tičnem vplivu proizvajalcev komune in tudi obratno. Po mojem mnenju bo komuna ali manj določen s splošnimi za- v večji meri oblika družbenega konitimi predpisi ter ekonomski- upravljanja na svojem področju, mi instrumenti. Medtem pa bo i k°t Pa organ oblasti ali uprave. odnos gospodarske organizacije in komune veliko tesnejši, bolj vsestranski ter v večji meri od- prav Zaradi tega bo treba vijanju teh medsebojni (Nadaljevanje na 2. strani) raz- od- KAJ PRAVIJO V »SATURNUSU« O SEDANJEM IN BODOČEM PLAČNEM SISTEMU Nagrajevanje po delu bo mogoče samo z drugačno delitvijo dohodkov po sorodnosti dela, delovnih pogojih, tehnološkem procesu proizvodnje itd. Ker je v tezah predlagano ustanavljanje sekcij prav na tej tehnični osnovi, ta stvar za nas ni sprejemljiva. V razpravi na naši seji smo ugotovili, da bi se tovrstno vskla-jevanje in prilagajanje v sindikatih lahko izvršilo brez usta- rešeno. V naši dosedanji praksi se je pokazalo, da je delitev dela, po kateri naj bi imeli strokovni sindikati tako imenovana »specifična« vprašanja (plačni sistem, higiensko tehnična zaščita, strokovna vzgoja itd.), teritorialni organi pa splošno vodstvo ter kul- Minuli teden sem povprašal v »Saturnusu«, tovarni kovinske embalaže v Ljubljani, kako je pri njih z nagrajevanjem po letošnjem plačnem sistemu in kakšen plačni sistem naj bi po njihovih izkušnjah uveljavili v bodočem gospodarskem letu. Predsednica delavskega sveta in direktor podjetja sta te stvari razložila takole: Letošnji plačni sistem je slab goča nagrajevanje vsakega posa-, meznika po njegovi prizadevnosti. I Ker smo nagradili tiste, ki delajo' po normah (v »Saturnusu« nam-; reč niso ukinili norm, kot marši-' žali za okoli 40 milijonov dinarjev s prihranki na materialu, gorivu, izpopolnjeno organizacijo dela itd. V podjetju smo izdelali do oktobra letos 131 ton pro- kje drugod), nam je zmanjkalo izvodov več, kot smo planirali, denarja za premije racionaliza- Naši strokovnjaki so namreč pre-torjem, za varčevanje z gorivom, uredili stroje, nekatere iz skup-ali pa s surovinami in podobno, nega na samostojni pogon, druge Racionalizatorstvo in varčnejše pa povsem preuredili in proizvod-ravnanje s surovinami sta nam- nja je znatno porasla. Na nekem reč za nas v letošnjem letu ve- stroju smo na primer lani izde- ^ razvoju naših sindikatov / Poleg organizacij v podruž-— sloneti glavno težišče ja- To se pravi: sindikati mo-j. svoje delovanje usmerjati Oi?’..kjer 80 življenje neposredno v®vi)a in kjer se bo največji del leea problemov, tako gospodar-D nto, kot odnosov med ljudmi v ,raksi reševal. Poleg tega je v ‘ 2ah cela vrsta drugih stvari, ki s° nič posebno novega v delu ta s.lb sindikatov in ki samo ugo-j6vljaj° dejansko stanje. Zaradi r®a je naše predsedstvo tudi l,/Pravljal° na kratko o zgodo-vseh dosedanjih razprav o , °rganizaciji sindikatov, ker se »(Vodijo že tri leta in ker je ftrebno ?saj za sedanjo razpravo v najenostavnejših potezah nn - Pred očmi dosedanja dolnja o teh vprašanjih. '•Peti V katerih postavkah se Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo nc strinja s tezami? s j*2. doslej povedanega je že (.?raj precej jasno, katere so UU Postavke v tezah, ki jih predsedstvo odklanja. na YSekakor i6 predlog o usta-banju sekcij v sindikatih, ki ^ .plodimo v tezah, eden izmed -V* i l j'' ’• turno" prosvetno vzgojne naloge,1 predvsem zato, ker zmanjšuje liko pomenila. Polno lastno ceno lali 5000 konservnih škatelj v nikakor ne ustreza in je samo možnosti oziroma sploh onemo- proizvodov smo na primer zni- osmih urah, sedaj, po preureditvi pa jih izdelamo tudi do 20.000. Člane kolektiva, ki so izpopolnili proizvodni proces nismo mogli primerno nagraditi iz enostavnega razloga, ker nam je zmanjkalo denarja. Mislimo, da je sedanji plačni sistem krivičen predvsem v tem. ker ne loči, za koliko je dohodek narastel zavoljo večje produktivnosti, boljšega izkoriščanja strojev, skrbne j šega ravnanja s stroji, gorivom itd. Skratka sedanji plačni sistem in gospodarski predpisi o delitvi dohodka sploh, obravnavajo enako tistega, ki dobro gospodari, kakor tudi tistega, ki razmetuje s surovinami in si ne prizadeva povečati storilnosti dela. Bodoči plačni sistem bi morali urediti tako, da bi lahko podjetje že pred obdavčitvijo dohodka izločilo tisti del sredstev, ki so nastala zaradi skrbnejšega gospodarjenja in večje storilnosti. Podjetju bi morali pustiti sredstva, ki si jih je pridobilo z znižanjem lastne cene, z zmanjšanjem proizvodnih stroškov, da jih vrne v proizvodnjo, to je, da nagradi tiste, ki so jih ustvarili. Predvsem bi moral plačni sistem upoštevati premiranje. V podjetju so dela, ki jih ne moremo normirati in tam so premije prav vzpodbudne za boljše delo, za skrbnej-še ravnanje s surovinami, skratka za boljše gospodarjenje. P. D. našem mnenju ni i. J^tih, ki po proiemljiv. k .Kaj na kratko pojasnim za-t0J' Po mojem mnenju sta za i: "Va glavna razloga: Ustanav-j0 hj® sekcij bi povzročilo še več-razdrobljenost. Na drugi strani Jesen se je naselila v deželo in z njo vred deževni, mrzli dnevi in majhne kolibe, kjer Ljubljančanom pečejo kostanj Sklicano je XIX. plenarno zasedanje Centralnega sveta ZSJ V začetku decembra t. 1. bo v Beogradu XIX. plenarno zasedanje Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Kot predvidevajo, bodo na plenumu razpravljali o strokovni in splošni izobrazbi delavcev ter o družbeni prehrani. Plenum bo tudi določil točen datum naslednjega kongresa ZSJ, ki naj bi bil na spomlad. SE O TEZA S SEJE SINDIKALNE PODRUŽNICE LJUBLJANSKE KLAVNICE V zadnji številki »Delavske enot- dobili tpze n n 14 stranph IHpr ip nosti« (št. 46) je v članku: »Bil bt leze na 14 straneA KJer 1« korak nazaj« nastala neljuba tehnična napaka, v šestem stolpcu, takoj pod sliko, manjka del besedila. Zato prinašamo popravek oziroma Izpuščeno besedilo. Celoten del do podnaslova: »Se predlogi RS sindikatov za Slovenijo« bi se moral glasiti: V uvodu teh tez je bilo zapisano: »V zvezi s spremembami v organizaciji organov oblasti in državni upravi, dalje z razširitvijo delavskega samoupravljanja v gospodarstvu, demokratizacijo upravljanja v prosveti in kulturi, socialni službi in zdravstvu, v zvezi z novo vlogo Zveze komunistov po šestem kongresu KPJ, z novo vlogo, katero dobiva Ljudska fronta v našem političnem in družbenem življenju, kakor tudi iz dosedanje prakse in izkušenj naših sindikatov ter ocene vloge sindikatov v današnjih pogojih, katero je dal VI. Kongres KPJ, narekuje potrebo ponovno v celoti proučiti konkretno aktivnost sindikatov v agitacijsko propagandnem in kultur-noprosvetnem delu, v reševanju socialnih in ekonomskih problemov delavcev in uslužbencev ter njihov odnos do organov delavskega samoupravljanja, do ostalih organov družbenega upravljanja in družbenih organizacij, s temi v zvezi pa je treba proučiti tudi organizacijsko ureditev in metode vodstva sindikalnih organizacij (sindikalnih organov in podružnic).« Ekipe so opravile naročeno delo do 15. marca 1953. Centralnemu svetu smo poslali poročila vseh šestih ekip — ta so obsegala 90 strani, Republiški svet pa je še posebej vsa ta poročila proučil in sestavil svoje poročilo, je obsegalo 33 strani, pod- v spremnem pismu rečeno med drugim tudi tole: »O teh tezah ni razpravljalo niti tajništvo niti predsedstvo Centralnega sveta, zato ne vsebuje stališča niti sekretariata niti predsedstva ...« In dalje piše, da so. teze poslane, »da se vidi, kakšne analize naj se izvrše na terenu in v posameznih forumih in kakšne podatke naj se vse zbere, da bi se na osnovi teh lahko izdelala stvarna analiza ...« In piše: »Mislimo, da bi, ko bomo postavili teze in vse ostalo na tej osnovi, vsak centralni odbor se- j or; stavil poročilo za svoj sindikat,; ih vsak republiški svet pa za svojo j V PLAČILNA LISTA pa res ni tajnost Odborniki sindikalne podružnice Mestne klavnice v Ljubljani so pred nedavnim posebej razpravljali o gospodarskih zadevah in tarifni politiki. Povedali so, da sindikalna podružnica nima vpogleda v tarifno politiko, ker uslužbenci baje ne smejo pokazati plačilne liste sindikalnim odbornikom. Brez te pa seveda sindikalna POKALO JE, DA ZLEPA NE TAKO S strelskega tekmovanja sindikatov Ljubljane in okolice Lojze ponavadi nima treme, bolje uspel. Na dana povelja z To pot pa si po glasu spoznal, vso previdnostjo meri na odda-da je nekoliko vznemirjen. Megla Ijene kocke. Rahel pritisk na se je že dvignila in sonce je pri- petelina — pok! Ce ni uspel, jetno posijalo. Bilo pa je vseeno sledi ponovna, še resnejša prikladno. Tudi polno strelišče de- prava na naslednji strel; če je lavcev, ki so čakali začetka te- zadel, mu pogum zraste kar za kem, ni vsakdanji dogodek. Ne dvojno mero. Pridobljeno izkuš-glede na vse to je na kratko in njo skuša točno ponoviti. Toda orisal pomen prireditve, j streljanje je pri kraju, in to, ko mi; asno f,a njim pa je Mile v imenu Mestnega strelskega odbora govoril o krepitvi obrambnih bi še in še streljal... Nato nazaj med tovariše. Beseda da besedo, smeha ne manjka. »Kako _________voril o krepitvi obrambnih spo-jsedo, smeha ne manjka. »Kako Opremljati zaslužkov kolektiva sobnosti naših delovnih Uudi. I bi se vpisale v strelsko družino?« J . , . . •», I I r- n to rlOTroT V ci c/vrlnilri 1 n . vrrrncn toro r vi totzo vicm/-»o / o to klavnici dela jo naakmS; t devet- Vsi ' in n,ki nn sn sklenili da bndn! tekm.9va 91 5a svoja mesta! Pn- pa za republiko o delu in stanju sindi-; odborniki pa so sklenili, da bodo s ,. . , , kalnih organizacij. Sele na te-1 vplivali na delavce, naj izbolj-1 P,ravlfem! P‘0’ letom«. Viktor je kar glasno z0' bavljal čezenj in majal z gl11^' »Natančno znajo opisati vse g0'f' in Tt o 1 o 7 i T D T* kdo jih je zabil in beležijo potankosti vse tekme, pretep športne in nešportne dogodke. L ~ J prireditev, kjer je nastopilo n® 1600 delavcev, pa mu je zmn'1!’ kalo prostora in črk, predvse111 pa — zanimanja.« V. & NAŠIM BRULCEM IZ CEZANJEVCEV NOVE TOVARNE BI RADI VIDELI Te dni so se sestali v Cez?;' velika družina. Kavčič Jože, znan i njevcih člani sindikalne podre2' odbornik naših športnih organizacij, je poln navdušenja vzkliknil: »Vidiš, tako si jaz predstavljam množičnost našega športa. niče. Ker nekateri odborniki bili delavni, so jih zamenjali ^ izvolili nove. Živahno so razpravljali o zie1' Tako bi se moral šport razvijati skem izobraževanju članstva pri nas!« j o.bodočih komunah. Sklenili/0, Bilo je res lepo. V nedel jo je, da bodo poleg predavanj in šte' nastopilo 1100 tekmovalcev. V po-! dija priredili pozimi še kultur/ nedeljek in torek pa še najmanj prireditev, saj se veliko član/ 600. Red je bil vzoren in po udejstvuje v kulturno umetniš/’ mnenju Mestnega strelskega od- društvih. Zavezali so se še, / bora boljši, kot na tekmah čla-1 bodo izboljšali disciplino in Prl' nov strelskih družin! Tehničnih dobili nove člane sindikata. C/ podrobnosti ne bom navajal, ra- ni bi radi videli nekaj novo zg/' zen ugotovitve, da so tekmovalci j jenih tovarn pri nas, zato so /j' »prehitro« streljali. Povpreček bornikom naročili, naj prir®/ za oddane strele posameznikov ekskurzijo v kakšno tako znaša namreč okoli 40 sekund, vamo. Z ZASEDANJA KRAJEVNEGA ODBORA OBRTNIH DELAVC£V V LJUBLJANI Začeti je treba pri seli spodarske panoge ali komune, kot ganizacijskih vprašanj v sindika- da delavci večkrat govore o tem,, v , =-------------------------------- če to delajo posamezniki, ki se tih, bi moralo biti vec prožnosti. zakaj ne pride med nje izvoljeni delavcev v Ljubljani so razprav- Ttl način okori S cm O na TVTdin m 07 m m ‘CITI/Tikulvn o v* cf o tu—. I •_ »»i 1 1 t n 11 /»T»rroT»»'»o/»iTclTiL* »»«-* «4»t «1» Na plenarnem zasedanju krajevnega odbora sindikata obrtnih lavcem nimajo kaj povedati na ta način okoriščajo na račun Posameznim sindikalnim organi-1 poslanec in njihov zastopnik v; Ijali o organizacijskih zadevah mm neti TvT C»i mr* mri mr! J "U! «^./^^«-.1! . „4.: a.; t . « « . . .. .'1. .... L' | , J „ 1 __ _ Jl_ • 1_________ 1 .1 socialističnih družbenih odnosov j sipPnostl- Neupravičeno navija- zacijam bi morali dopustiti več Ljudski skupščini da bi mu po-' *er. 0 odbornikov predsed- v posameznih delovnih kolektivih i nJe. cen y proizvodnji ali trgo- možnosti, da bi lahko prilagodile j veciaij kakgne težave imajo in 1 s^va krajevnega odbora, mora biti torišče, kjer bomo naj-jVlnl" goljufanje potrošnikov, je organizacijske oblike svojim kon- - — - - 1 i > ■ - ' ■ uspešneje krepili socialistične sile | Pray ^o nesocialistično, kakor kretnim potrebam, manj pa naj zadevah ki teže gozdne delavce odborniki izogibali sindikalnega »r v ^ S; -------a: t-i„i nPPTnvPclri nH n no /4 n nnonmnr/r*! _ Ki ^ . .. J„l_ O 1 • __ ________ • 1 • i_ • da bi jim pomagal. V vseh teh i %e da/. časa so se nekateri _ J i. 1' j.-?'- ____. 1 _ . nnnnrnilri i t n m’ T-» 1 i c i n rl i Ir n 1 ti o v naši družbeni skupnosti. Poleg; nečloveški odnos do posamezni- bi predpisovali toge organizacij- Zgornje ’ SavTnts\e"doiine”"s*o se deIa- Sedaj so se pogovorili, kje ostalih stvari bo zelo važno, kako _ov, v /»'ehtivih. Sindikalna or- ske oblike, ki dostikrat zavirajo ge 0brnili na odgovorne forume. IS0 vzroki, da so nekateri odbor- ’! niki neaktivni. Nekateri bomo znali v naših delovnih kolektivih praktično uveljaviti socialistična načela medsebojnega sožitja med ljudmi. Da ne bi za-padali v kakršen koli idealizem, si moramo biti od vsega začetka na jasnem, da je sistem nagrajevanja, bolje rečeno način, kako delimo zaslužek v kolektivu, tisti predpogoj, brez katerega ne bomo mogli uspešno razvijati socialističnih odnosov, ne da bi se pri tem izpostavljali nevarnosti, da bi le-ti tu in tam postali fraza. V praksi uveljaviti načelo nagrajevanja po storjenem delu ni samo jjotreba, zaradi tega, ker je pač to načelo socialistično, temveč tudi zato, ker nam le-to lahko zagotavlja naš gospodarski razvoj, boljše gospodarjenje in tudi resnično ustvarjanje pravih socialističnih odnosov. V zvezi s tem še zadnje vprašanje: Kakšna naj bi bila bodoča organizacijska ureditev sindikatov, da bo v skladu z našim socialističnim razvojem? Glede same bodoče organizacijske ureditve bi po vsem tem ne imel kakšnih posebnih pred- Za taka načela pa se seveda logov. Omenil bi le eno in to je ne moremo zavzemati samo v okviru enega delovnega kolektiva, pač pa tudi v komunah, v skupnosti komun itd. Da si bomo na jasnem: V podjetjih imamo delavske svete, v okrajih zbore proizvajalcev, dalje imamo skupščine socialnega zavarovanja, organe družbenega upravljanja v zdravstvu, ustanavljamo jih v prosveti itd. To se pravi, proizvajalci, zavarovanci ter skratka delovni ljudje imamo celo vrsto institucij, kjer na najbolj demokratičen način uveljavljamo nase pravice odločanja, to se pravi, kjer se neposredna demokracija odvija v praktičnem življenju. Sindikat torej nima neke komandne vloge. Zato pa je vloga sindikatov zelo važna v tem smislu, da krepi vsa pozitivna prizadevanja delavskega razreda v vprašanje okrajnih in krajevnih sindikalnih svetov. Že doslej smo imeli pri nas nekaj primerov, kjer je bil okrajni sindikalni svet vodstveni organ sindikatov za ves okraj. Na področju mesta, kjer je imel ta svoj sedež, pa je bil kljub temu še poseben krajevni sindikalni svet. To se ni pokazalo kot slabo. Z druge strani pa smo vzporedno z združevanjem organizacij Socialistične zveze, okrajev in okolic združevali tudi naše sindikalne organizacije, kar se je izkazalo vsekakor za primerno. Seveda pa nastane nov problem z ustanavljanjem komun in njihovim združevanjem v večje skupnosti. Mnenja sem, da bi morali imeti svoj organ za celotno skupnost komun. To bodo večinoma precej večja območja, kot doslej. Nekatere skupnosti komun razvijanju delavskega in družbe-1 bodo obsegale po več dosedanjih nega upravljanja. Le na ta način okrajev. Zdi se mi, da bi tak sin-lahko postane sindikat množična dikalni organ ne mogel istočasno kontrola v rokah delavskega raz- opravljati funkcije krajevnega reda. Na ta način se lahko bori sindikalnega sveta v tistem kra-proti vsem nesocialističnim po- ju, kjer je njegov sedež. Mnenja javom, pa najsi bodo v podjetju sem, da bi kazalo ustanoviti v ali v komuni. Nesocialistično pa središčih, kjer bodo skupnosti ganizacija pa bi morala bdeti nad delo v naših sindikalnih vsemi temi stvarmi in aktivno po- nizacijah. segati povsod tam in toliko časa, dokler se bodo take stvari dogajale. Zaščita posameznih članov je potemtakem v največji meri možna samo na terenu. S tega stališča gledano je treba okrepiti naše osnovne organizacije v kolektivih in v komunah. Vsa prizadevanja višjih sindikalnih organov pa bi morala biti usmerjena prav na to. orga-, delo Franc Flere ! namerno odklanjali, češ da de- >■ * ,1 »vle* da se delavci ne dajo več za nos«. Seveda taki, ki ne spr6/ Ijajo našega družbenega razvoj0. delavcem ne vedo veliko p°v dati, niti jim pomagati. Plenum je sklenil, da bo^0 morali vsi odborniki bolj pr'/ za delo. Le na ta način bo t". delo v boljše. sindikalnih podružnic0*1 {0 OB ROBU DOGODKOV KAJ SE DOGAJA V PERZIJI trd'1. SPET NA UZDI Razmara, parlament ni po' Zahtevali so nacionalizacijo trolejskih vrelcev in rafinedJ v Abadanu. Razmara pa je P8' lamentarnemu odboru za Pe,r8, lej razlagal, na je zakon o 8 cionalizaciji protizakonit in . nično neizvedljiv. Dne 7. n,nric ~.......- - no 1951 je bil Razmara ubit, dan - , je sam prav malo upa, prav tako kot člen v obroču okrog Sovjet- pa je parlamentarni odbor pre l._i ; s ¥ j zve2e> - - - lagal zakon o nacionalizn' riji Oreh je strt. Perzija se _ spet vrnila v druščino »svobod- kot njegovi »meceni« v Londonu nega« peta. Tako z velikim za- in Washingtonu, da je med zadoščenjem ugotavljajo na Zahodu, prtimi in ustreljenimi zares kak- je dolga povest. v Londonu in /Vashingtonu. šen komunist. Vsi so »vbhuni, iz- Perzija je bila po proizvodnji države Mosadek,'parlament pa, »Perzijski šah in predsednik dajalci in sovražniki domovine«, nafte na četrtem, po zalogah v maja izglasoval zakon o na1'11’' ~ — rvun iz nz ii ti * * * j|' In še zavoljo petroleja. To pa Zmagale so nacionalistične str1!' in 28. aprila je prijel za km1'!1’ vlade general Zahedi bosta mo- Vojno sodišče permanentno za- zemlji pa na tretjem mestu na nalizaciji premoženja ang!o-ir8''. rala pokazati svojo moč in mo- seda in pošilja Zahedijeve na- svetu. Zato ni nič čudnega, če so ske petrolejske družbe. Tako * drost, da bi se zavarovala pred sprotnike po najkrajši poti pred vse velesile stegovale prste po nevarnostjo ulice,« je zapisal zid. General Ausim Asnudin pra- njej in si je vsaka prizadevala, neki angleški časopis. Dodal je vi, da je i-*-1-- -----'-11- -■ "—-- -* ■ *• sodba lahko samo da bi bila v Perziji na oblasti _ t _ _ taka vlada, ki bi njim dala čim vzhodu, kadar »ostanejo v manj- slej niso oprostili še nikogar... več koncesij. Najobčutijivejša je i, jn ioncionskj časopis je lahko stvar •• • še, da se politiki na Srednjem dvojna: smrt ali oprostitev. Dodal šini, zatekajo k drhali, ne boje pa se celo umorov«. Seveda je pisec mislil na opozicijo proti Zahedijevi vladi. Stvar pa se je tako zasukala, da predstavlja Za- discipline...« Anglijo, zapisal: »Zahedi je očistil javne smatrala Perzijo ustanove tako, da se smatra to svoje področje, dovolj za obnovo skoraj izginule je vedno izključno je spor okoli perzijskega pe' leja zapletel. .j, Anglo-iransku družba je vr.|1, la udarec s tem, da je lls*aVi(,|< rafinerijo v Abadanu. Mosp8. hedi manjšino in se zato s silo drži na oblasti. Tisto Leta 1901 je dobil sir William Knox d’Arcy v najem 130 mili- na je oktobra izgnal osebje u; ^ ne iz dežele. Končno so bib diplomatski odnosi med Aj]/ in Perzijo prekinjeni. Dru” " zahtevala, naj ji Perzija P1 o »manj- mi ja, Mosadekovega zunanjega šini« in o »umorih« velja danes ministra, velikega borca za ne- Te dni so ustrelili še Fate- jonov hektarjev perzijske zem- odškodnino zn podržavljeno laf11 ii>' jvruvsv ui-iviui j i/v »-i 11" tlUMAUUIlIIlU A« |HMI rZ.« V IJ v j Ije za dobo 60 let s pravico, da dustrijo, sprijaznila se je ze. veliko bolj zanj, kot za njegove odvisnost Perzije. lahko na tem ozemlju črpa nafto, mislijo, da bi dobila le pov riij1;: Zakaj toliko krvi in politične nasprotnike. Zahedi je dal zapreti čez šest n jan j? Zavoljo petroleja ir sto ljudi. Med njimi je 150 ge- voljo drugih računov, ki neralštabnih častnikov in članov imajo na Zahodu s Perzijo, šahove garde, precej policijskih šefov in tudi Siamak, ki je baje član CK Tudeha, ilegalne pro-sovjetske stranke. V Abadanu so prega-in za-jih Perzija namreč leži ob južnem robu Sovjetske zveze in prav ta je še manjkala, da bi bil sklenjen obroč od Turčije do Pakistana, Osem let pozneje so ustanovili no škodo, ki jo je utrpela /~VM ^ inanv. leta noflrzavlienin npfrnleia. Anglo-Iranian Oil Company, leta podržavljanja petroleja. 1933 pa ^so pogodbo dopolnili in dek pa ni pristal, češ da if ve ^ I ; o j-'v' * * * ' * ** »• v. j ««* *»» |»i ii«& i ^ # jo podaljšali vse do 1993. leta. družba potegnila iz Perzija n,l *«-l-: s- —1- ---------ve^ jioj so vse na)/8 ;f zaprli čez 150 pristašev Tudeha s katerima imajo Združene drža- in jih obtožili, da so pripravljali ve Amerike že sklenjene voja Od tedaj je dobivala perzijska vlada po 4 šilinge za vsako prodano in izvoženo tono petroleju, poleg tega pa še petino vsakoletnega dobička družbe. Po drugi svetovni vojni so se razmere tudi na Srednjem vzho- v red ji e. Vmes se je vmešal8 Amerika v vlogi — Pos.radu'*ili> Perzijci so končno le prist8*1’.f, bi plačali nekaj odškodnin®* |j, tjtino izkupička. Tudi so.PriSj,](>' sabotaže, čeprav nimajo dokazov ške pogodbe. Zato je bilo treba du spremenile. Azijo je zajel val za to. Odpuščajo in zapirajo učitelje in profesorje. Zahedi je da bi prodajali petrolej —ni iranski družbi. Do sporazum | vreči trmoglavega Mosadeka, osvobodilnih gibanj in tudi Per- prišlo. Parlament je pregnati Perzijcem skomine po »očistil« ministrstva in druge neodvisnosti, kajti ta dežela bi ustanove. Organiziral je pravcati »lahko postala plen Sovjetske zijci niso bili več zadovoljni s tistim, kar so jim dajali Angleži za njihov petrolej. Zakona o no- zakon, da bo vsak, ki bo P^jli doval naprave na petr°*eL|fi. poljih ali v rafinerijah, Pr/|,i. x_______•____________________Srt n f»0 . lov na komuniste in se je zlasti zveze«, in »konsolidirati« deželo, vem sporazumu, ki ga je sklenil šen za saboterja in sojen P° L urftffpl fin TITMC^nK#* HTll tfj n /*rtTXT»41 rl n 1»1 In J» Ir rt rtrl S *» c»«rtTrt «rlrt#rrt 4rtlri¥«4n£ n* i n ir« 4 atol*-! -T f- .. ! K d- A f ' vrgel na pristaše Tudeha, čeprav da bi lahko odigrala svojo vlogo takratni ministrski predsednik trem postopku. Družba P8 ZAHVALJUJEM SE TOVARIŠEM let y začetlt'f novembra me je do-q0 nesreča. Zaposlen sem pri iti km upravi v Gornjem Gradu lov-'-* 86111 otl d°ma, na de- ()j-*Sen. ko je strela udarila v »bio! ^er senl iRlcl spravljeno Jev obutev in 18.000 dinar-• Vse mi je zgorelo. selm brez vsega, Som J°vai‘*ši so mi priskočili na i-Vap0’-231 kar 86 iim najlepše za-i^Jlnjem. Prav posebno pa sem i ‘ežen članom sosednje sindi-c ne podružnice gozdnih delav-h« V Nazarju, ki so mi ob tej izreci poklonili 5000 dinarjev, c*a bi t° mojo zahvalo invili v našem delavskem listu. Jože Nadvežnik Šmartno ob Dreti VELENJSKI RUDARJI SO ZNIŽALI CENE PREMOGU LEP USPEH II lat svobodnega Skopja Velika proslava ob desetletnici osvoboditve Skopja soboto je minilo deset let,. razstavo o desetletnem n apr c d-atm r 80 6note naže osvobodilne1 ku prosvete in ^ttiade osvobodile ^kedonije. °i®tiiici so kulture v tem Skopje, srce mestu, predsednik Mestnega Ijud-Ob tej pomemtoi skega odbora, Vasil Djorgov, je v Skopju priredili priredil sprejem za otroke skop-janskih šol, mestni ljudski odbor je imel slavnostno sejo, odprli so mednarodno razstavo umetniških fotografij, razstavo likovnih umetnikov in razstavo o napred-• Ljubljansko podjetje »Alko« ku socialno-zdravstvene in komu-l^neluje sadne sokove in alko- nalne dejavnosti v Skopju. - ne pijače, ki so znane širom Po številnih kulturnih in v soboto NE TAK0! proizvodnjo 750.000 ton, v prvih osmih mesecih pa so dosegli že 800.000 ton. Delavski svet velenjskih rudarjev pričakuje, da bodo tudi podjetja, ki uporabljajo velenjski premog, pocenila svoje proizvode V začetku minulega tedna se je sestal delavski svet velenjskega rudnika, proučil sedanje gospodarsko stanje rudnika in sklenil znižati cene velenjskemu lignitu za 5 odstotkov. V letošnjem letu se je proizvodnja v velenjskem rudniku občutno dvignila. V januarju so izkopali dnevno le 1500 ton, v oktobru pa že 3200 ton. Letošnji družbeni plan predvideva letno grah po 1250, zdrob po 1150 in prah po 550 dinarjev. Obenem pa je delavski svet velenjskih rudarjev poudaril, da upravičeno pričakuje znižanje Velenjski rudarji so oWutao ceR v vsej industriji, ki uporablja povečali storilnost, varčevali z materialom in tako dvignili proizvodnjo ter ustvarili potrebne pogoje za pocenitev lignita. Na nedavnem zasedanju je delavski svet velenjskega rudnika sklenil, da bo pocenil premog 1.! velenjski premog. N0¥A STEKLARNA V PIRANU Resnica je malce drugačna pravijo odborniki sindikalne podružnice v ljubljanski Tobačni tovarni Nedavno smo v našem glasilu objavili članek »Ne bomo te pestovali«. Podatke za člefnek nam je dala delavka Arnuševa v uradu ljubljanske Inšpekcije dela. Sindikalna podružnica ljubljanske Tobačne tovarne je vso delo sicer odgovorno, vendar fizično najlažje. Pri tem delu delavke sede, zavoje tobaka pa jim dostavljajo izključno le moški. Mojstrica tega oddelka je res dodelila Arnuševo izjemoma le za štiri dni k dviganju košev, stvar preiskala in ugotovila, da ^er je zaradi dopustov primanj s?_.Por , k’’ k! jm je dala tova-( kovalo moških delavcev. Preden rišica Arnuševa, netočni. Tole so ugotovili: Tovarišica Amalija Arnuš je prišla na delo v ljubljansko Tobačno tovarno na priporočilo Urada za delo. Ob nastopu službe je izjavila, da je sposobna za vsako delo. Pri obveznem pregledu v obratni ambulanti pred ______i_______^________ ______ _ V Piranu, slovenskem obmor- decembra letošnjega ‘ieta.Tklemi skem mestecu, bodo gradili novo je tudi, da bodo prodajali pre- steklarno, ki bo stala poleg to-mog za široko potrošnjo nekoliko varne mila »Salvetti«. V novi ceneje od premoga za potrebe steklarni bo zaposlenih okoli 150 ^____________ __________ __________ t industrije. Tako bodo prodajali, delavcev, ki bodo izdelovali tudi i nastopom dela je bilo izdano to-ksilit po 2700 dinarjev za tono, i'Krjs^ne predmete. Letno bodo v | varišici Arnuševi zdravniško spri-kosovec po 2000 dinarjev (1750 za!*®! novi steklarni proizvedli 200 čevalo, da je povsem zdrava, široko potrošnjo), Orehovec po | *on steklenih izdelkov. Ker pa je bolj šibka, je zdravnik 2300 din, kocke po 2400 dinarjev 1 Okrajni ljudski odbor v Kopru priporočil, naj jo dodele k laž-za potrebe industrije in po 2150! je namenil za gradnjo steklarne jemu delu. Delala je v oddelku dinarjev široko potrošnjo, 60 milijonov dinarjev. za sortiranje tobaka, kjer je Najprej dobiček Ljubljanska tovarna testenin bi lahko znižala cene ^venije. Organi Tržne inšpek- športnih prireditvah so Jf Pa s« pri nedavnem pregledu zvečer priredili partizanski večer, la(j.r'll>v_da je pod sef ie trgovalo na katerem so prvoborci Skopja Vol' s špiritom, ze nima do- obujali spomine iz ilegalnega lHl Aerjj°' S proda >pirita je j dela in bojev za osvoboditev Jetje zaslužilo 6"'?.000 din. I glavnega mesta Makedonije. Marsikatera ljubljanska podjetja zatrjujejo, da ne morejo znižati cene svojim izdelkom in navajajo razne ovire in razloge. Vendar je tržna inšpekcija ugotovila, da so tudi v ljubljanskih tovarnah pogoji za znižanje cen. Poglejmo v ljubljansko Tovarno testenin. Ta tovarna je do konca avgusta izdelala skoraj poldrug milijon kilogramov testenin. Organi tržne inšpekcije so ugotovili, da je imela tovarna do konca avgusta 14 in pol milijona dobička, katerega večji del je morala odvesti skupnosti. Vendar so tržni organi istočasno u tovili, da je imela tovarna pri vsakem kilogramu izdelanih testenin približno 11 dinarjev dobička. Ker gre v tem primeru za živila, je ta dobiček nesorazmerno visok. Tovarna bi lahko znižala cene testeninam za približno 10 “/o,, kar bi potrošnike nedvomno močno razveselilo. Seveda tovarna tega ni storila, pač pa je rajši odvisni dobiček (okrog 385.000 dinarjev) razdelila delavcem. Čudno pa je še, da je Tovarna testenin prodajala prejšnje mesece svoje izdelke po različnih cenah. Nekatera trgovska podjetja so dobila testenine po 81, druga po 80, tretja po 78 dinarjev itd. Zakaj takšna razlika? PISMA JE ODPIRAL in iz njih jemal dolarje Pismonoša Jože Hribar v Šentvidu pri Stični je odpiral priporočena pisma, ki so prispela iz Amerike in si iz njih prisvajal dolarje. Kontrolni organi so ugotovili, da je iz štirih pisem vzel 27 dolarjev in v knjigo, kjer bi morali prejemniki potrditi prejem pisma, podpisal imena kar sam. Nedovoljena trgovina Zadnji čas so se začele tudi kmetijske zadruge ukvarjati s trgovino na debelo. Namesto, da bi na svojem področju odkupovale kmetijske pridelke in jih in Domžalah zvišati cene svojim storitvam, saj sta kupila surovine še enkrat draže. Končalo se je pred sodiščem. Kmetijska zadruga v Lukovici je čim ceneje posredovale potrošni- morala nezaslužen dobiček vrniti kom, da bi skrbele za dvig kme- skupnosti, tijske proizvodnje in dobro gospodarjenje, se rajši ukvarjajo s posli, ki sploh ne spadajo v njihov delokrog. Zelja po lahkem in nezasluženem dobičku je večja kot vse drugo. Kmetijska zadruga Lukovica ima majhno trgovino, ki oskrbuje ondotne zadružnike z različnim blagom. Ker taka prodaja pa je mojstrica določila tovarišico Arnuševo k temu delu, jo je vprašala, če bo to delo zmogla, kar je imenovana potrdila. Pri tem pripominjamo, da gre za koše, ki tehtajo največ 20 kg, ki jih dvigujeta dve osebi. Razen tega mojstrica sploh ni vedela, da je imenovana šibkejšega zdravja, ker je zdravniško potrdilo ostalo v personalnem oddelku podjetja, od koder je bila tudi obveščena, da je Arnuševa zdrava. Trditev tovarišice Arnuševe, da je predložila mojstrici zdravniško spričevalo, naj jo zaradi prestane bolezni dodeli za krajši čas k lažjemu delu, je neresnična. Tovarišica Arnuševa je bila po uvidevnosti uprave podjetja najprej dodeljena k najlažjemu delu, sortiranju tobačnih listov. Ker pa pri tem delu ni pokazala nobene prizadevnosti in je daleč zaostajala za predpisanimi normami, ki jih vsaka povprečna delavka lahko dosega, je bila premeščena v oddelek splošnih del. Nadalje pripominjamo, da je tovarišica Arnuševa, ki je prišla na delo v naše podjetje dne 12. avgusta 1954, večkrat bolo-vala. Tako je v mesecu avgustu izostala 2 dni, v septembru 24 dni in v oktobru 13 dni. Teh izostankov pa nikakor ne gre pripisovati pretežkemu delu v tovarni, saj je imela najlažje delo, pač pa surovemu ravnanju njenega moža. ki je njo in n jenega otroka tako poškodoval, da se je morala zdraviti v ambulanti našega podjetja. Zaradi teh poškodb je bila Arnuševa nedavno v tukajšnji bolnišnici operirana na nosu. Vsekakor bi bilo potrebno, da se pristojne oblasti pozanimajo za ta primer, ker ni prav, da Zavod za socialno zavarovanje izplačuje hranarino za bolezenske dopuste, ki jih povzroča njen mož s svojim surovim in neodgovornim ravnanjem. Sindikalna podružnica Tobačne tovarne l^orna gdinice in aluminija v Kidričevem, ki bo začela v nedeljo obratovati, je eno naših naj-tetjp rrie'xan^z}ran^1 podjetij. Proizvodni proces je tako mehaniziran, da zaposluje to ogromno pod-Her>r‘ SOmo tisoč delavcev in uslužbencev. Vrednost dela, ki ga opravi vsak posameznik, je seveda tiHrn'17167'710 večja kot tam, kjer delajo s fizično močjo. Seveda pa terja delo v tej tovarni, na e7* v stiskalnici, kot jo vidimo na sliki, veliko znanja in pazljivosti, saj lahko nepremišljen premik vzvoda ali gumba povzroči precejšnjo škodo. Liubljana bo vse leto praznovala Za deseto obletnico osvoboditve Ljubljane pripravljajo številne prireditve, izlete in razstave. — Izšel je poseben almanah in aibum razvoja ljubljanskega mesta malo nese ie vodstvo radn.ee . Za desetletnico osvoboditve graditve Ljubljane. Izšel bo tudi »Železninal v Trbovljah ŽTeilkg ^rnibor bogat^ačrt prireditev zaMepote'mesta81 v' pAprovahle KaP iss s rs “ ^ « ~ mss.MAt 2ss "ss erasu D0RIČKAM0SM DELITEV !e»a. blokado perzijskega skupno 150 milijonov funtov šter- Registrirani bosla v Perziji, de- neziji in Vietnamu, ob deželah, Muli* in pred Anaclan so pri- hngov po sedanjih cenah. Plačati lovali bosta pa po — holandskih ki znajo varovati komaj po voi-h e angleške bojne ladje... pa mora 25 milijonov funtov šter- zakonih. Vsaka bo imela po se- * *' "* » . J * 11 Tl Oa/V«r /'tri C IZ'/tz! n i n 'ra nao Ir-T .......... 4 I ! .. .. »J 1--A .. ■ 1 1 . 0RyV°^nt? Pa_ie počivala. lingov odškodnine za čas, ko je dem ravnateljev, od katerih bo-^lenirZ Mosadeko?1 ?iso roogii proizvodnja stala. sta dva Perzijca. Obe družbi pa flii i, i'\'S,P.°,raZl",na in -i6 v zuna' Tako je spor v »obojestran- bosta pod nadzorstvom medna-,.lkl kazal le Preveč samo- sko« korist končan. rodne družbe, ki ima svoj sedež SeiBostl’.so gavvrgli s silo. Šah »Britanska vlada upa, da po- v Londonu. vruii v deželo, na vlado pa meni ta sporazum začetek novega Te »druge okolnosti« so še ni pridobljeno neodvisnost, Zahedi je dobil 45 milijonov ameriških dolarjev za prvo silo. In vse se je lepo izteklo. Šah je na prestolu, Mosadek v zaporu, generalštabni častniki in vsi »špi-joni, izdajalci in sovražniki do- r nj-ig-i „ ---1 -7 V ,. V• • —. . *---....... »uiugc u*.omosu« so se jom, izuajaici in sovrazniKi ao- bil V m- gel!era. Zaked,> kl J® poglavja v zgodovini anglo-per- strateškega značaja: sklenjena movine« pred puško, iz abadnn- Oii. -i . Jan plesati tako, kot ™ k-k -j—-— o-:«—■------•- • > - - ■ - • - * -- 1 sJ Zv'žgali v tujini. Zato je I -^um lahko doseči žji"''’ kar predstavlja v očeh Per-•- ev boj proti tujcem. Tu pa zijskih odnosov... Britanska vla- je obrambna črta od Sueza in ske rafinerije spet teče črno bilo da zeli izraziti priznanje realiz- Turčije do Pakistana. In nič dlje. zlato. Perzijci pa žive po starem mu. ki sta ga pokazali perzijska Tam se je ameriška strategija v bedi in izkoriščanju. Razlika vlada in anglo-iranska družba ... obkoljevanja Sovjetske zveze je le v tem, da je sedaj namesto . , - ustavila ob Indiji, Burmi, Indo- enega — več gospodarjev, ni vse storila, da se bo ta spo- I* c. 'J nacionalizaciji se niso ________ tisto1 sa) j® u^011 ®.r**anska rioda bo s svpje stra- ustavila ob Indiji, Burmi, Indo- enega razum uresničil...« Že sam ton teh izjav izraža veliko zadovoljstvo Londona nad »o, V" izkazala toliko opevana tji^urost« Zahedija. Sklenil je ______________________________ icat.8Porazum> da je dobila anglo- sporazumom, saj so mnogo bolj-i» -Ska družba vse, kar je želela še odrezali kot v Egiptu. Zakon *akon je ostal v veljavi. ,--lika je samo majhna: pre' ua anglo-iranska družim sa Še Ra r*303 oslal ,v veljavi. o nacionalizaciji je ostal, pro-je kpz*lka J® samo majhna: prej izvodnjo in prodajo pa upravlja rn;, '1'? anglo-iranska družba sa- mednarodna družba. Zadovoljstvo tij; daJ si deli_ dobiček še s pe- ZDA je izrazil sam zunanji mi-dfuji^friškimi, eno francosko nLtti Dulles: »Sporazum pomeni ln DuRd1 Shellom. Do- dobitek za vse dežele na svetu.« 4f)ty so si razdelili takole: (Če so vse dežele le ZDA, Anglist »011 .?"’.ranska druzba, 40% ja in Francija — potem ima vse-buK^^jšlrih družb, 14% Royal kakor prav.) In angleško zuna-n Company, 6% pa nje ministrstvo »iz r a ž upr iz n n n j e ^»coska družba za petrolej, konstruktivni vlogi ZDA« pri ^fzi'°rU amerlškega kapitala v reševanju tega tako težavnega M i,'1.?. v Londonu molče, molče spora. ,Ufu na oni strani Atlantika. v čem se je ta združeni rzijo?Jni kapital pogodil s f roi ^narodni Vendar je veselje v Londonu malce skaljeno spričo tega, da niso v Perziji več sami. To pa so že tiste »druge okolnosti«, o PoljiL0,Zvodn.ia na petrolejskih katerih so ob tej priložnosti go-^ v Abadanu nai hi za- vorili v l\ondonn. V P^rriin kfr In v Abadanu naj bi za leK. P° dveh mesecih. V prvem Hjij. “odo proizvedli 12 in pol n«8 naf*®> naslednji dve lov vorili v Londonu. V Perzijo se vračajo v družbi s še petimi ameriškimi družbami, ki so do- ----, -------j.---- bile delež »ob aktivni podpori Pa vsako leto no 10 milijo- ZDA«. Spričo tega, da so morali •RJV i ---- mili, n ve®’ L)d tega bodo < '“dami _ -i-. _ ,, , „ _ - obiti zakon o nacionalizaciji, je !(>ll?UpgU .FaLo*^Ii 12 milijonov tudi mehanizem upravljanja do- itij. -'■'•Mti iiooi on ton" 2 ši- ^ie M >reL^’,°1 P,ro- kaj zamotan. Ustanovili bodo dve družbi, od katerih bo ena Pa še nekaj v obliki davka, črpala, druga pa rafinirala nafto. Perzija... Tako je bilo pred letošnjimi volitvami, ko je šahova policija aretirala veliko Mosadekovih pristašev ter tako omogočila zmago šahovega režima. poslovanje Emi Zajc in za to delo plačevala 2200 dinarjev mesečnega honorarja. Li- 1 Na pomožni pošti v Krašni tudi gradbeno podjetje v Celju 1 ,! ' ob.le';' nad Kamnikom' je uslužbenka P j je v i-eiju niče osvoboditve Ljubljane tudi Berta Lipovšek enostavno pre- proslava 60-letmce Slovenske pUStiia ~ Moderne. 9. maja bodo odkrili jj spomenik talcem v Gramozni jami in na Urhu Zelo obširen povškova TpTolT ni prihajala na bo tudi fizkulturni del proslav. pošto, marveč ie doma kmetova. Maja bo v Ljubljani teden šport- la Tako je Zajčeva posioVala mh iger m zlet »Partizana«. S brez vsakršnega nadzora. V času proslavami bo združen tudi ze njenega poslovanja je nastalo na tradicionalni vsakoletni Ljubljan- pošti za ms.ono dinarjev primanj-ski festival Mjaja. Razen tega je odpirala Ze spomladi prihodnje leto pisma jn sj iz n1ih prisva1ai^ tujo bodo odprl: številne gospodarske valut0_ V2ela ie 89 dolarjev m turistične razstave. Meseca precejSrlje denarne zneske, ki so maja bodo pripravil, posebno iz- bili poslani liudem y okolici lozbeno razstavo, k, bo prikazala , Krasne. Kontrolni organi so ugo- tovili, da sta obe prodajali ukra- razvoj Ljubljane po osvoboditvi Na Mestnem ljudskem odboru že dolgo pripravljajo almanah, ki bo prikazal 10-letne napore deno tujo valuto in si denar bratsko razdelili. Obe bosta kaznovani. IZPLAČILO POSOJIL NOV Rok za prijavo podaljšan do 30. novembra 1954. leta Po sklepu Izvršnega sveta stin popisnim komisijam. Zato je Ljudske skupščine LRS se izpla- zaradi varovanja njihovih pravic on jejo prizna niče Slovenske na' podaljšan rok za prijavo in pred-rodne pomoči, obveznice glavne- ložitev navedenih listin do 30-noga poveljstva slovenskih partizan- vembra 1954. Kdor v tem podaljških čet in kontrolne okupacijske šanem roku ne odda listin, izgubi novcatiice z,a dajatve v gotovini, pravico do izplačila. Posojila bodo izplačevale podružnice Narodne banke FLRJ, ki bodo pozvale posameznega posojilodajalca, da se zglasi’pri njih zaradi izplačila. Izplačevanje se zaključi 28. februarju 1955. Za vsa pojasnila naj se obračajo posojilodajalci na okrajne in mestne popisne komisije. Državni sekretariat za občo upravo in proračun LRS ki so bile vplačane kot posojilo med narodnoosvobodilnim bojem. V zvezi s tem je bilo odrejeno, da se izplačajo tiste dajatve v gotovini, za katere bodo prizna-nice, obveznice in novčaniee ah pa potrdila o njih pologu v letu 1946 prijavljena in oddana okrajnim (mestnim) popisnim komisijam do 30. septembra 1954 (Ur. list LRS štev. 32/54), Nekateri okrajni in občinski ljudski odbori tem navodilom, zlasti pa prijavnemu roku niso dali dovolj široke publicitete. Posledic* tega je bila. da številni posojilodajalci do odrejenega roka niso predložili navedenih li- PKEKLIC SINOlKAKNE KNJIŽICE Sindikalno knjižico Štev. 133422 je izgubil in jo proglaša za neveljavno tov. Bonutti Milan, elektromonter v »Elektro Gorica«. Nova Gorica. GOSPODARSKE NOVICE Razmišljanje o cenah in nagrajevanju POISCIMO REŠITEV PISMO Z JESENIC Ijenjske ravni. Kje je rešitev? V investicijski graditvi bi se morali v bodočem gospodarskem letu res omejiti na gradnjo nujno Tržišče predmetov široke po- ložaj v naši bilanci še poslabšala, trošnje in investicijskega materiala j ker moramo uvoziti več žita, kot je bilo in je še letos zelo vznemir-1 smo računali. Vendar izvozna po-jeno. Cene blaga so iz meseca v litika sama ni toliko vplivala na po-mesec naraščale, realni zaslužki so rast cen, kot nekatere druge stvari, potrebnih objektov. Z dograditvijo se zniževali. Čeprav smo v letošnjem Nenavaden porast cen blaga, ključnih objektov seveda ne sme-leiu računali na raven cen, kakršne zlasti industrijskih proizvodov, sme- mo odlagati, ker smo že itak v za-so bile v minulem letu, se ta pred- ] mo v dobršni meri pripisati sla- ostanku, morali pa bi preprečiti videvanja niso uresničila. Najprej hostim nlačne«a sistema Obstoieči vsako nepotrebno razširjenje grad-poglejmo, kako so se cene gibale in plačni sistem °je vzpodbujal in še bene fronte. Preprečevati kaže lo-potlej se pomenimo o vzrokih in spodbuja podjetja da ustvarjajo balistične težnje posameznih ko- velike dobičke, če hočejo kriti raz- lnun, ki hočejo imeti v ZA VZGOJO KADROV SKRBI J Jeseniški železarji se odločno delu in da radi obiskujejo setfj' bore za večjo storilnost dela in narje, predavanja in deba za bogatejši izbor plemenitih je- večere. sticijski material in bi s tem tudi j kel ter drugih kakovostnih izdel- rešitvi. kratkem zožili preširoko gradbeno fronto. Vsekakor največ pozornosti kaže posvetiti plačnemu sistemu. Bodoči plačni sistem bi morali urediti na ta način, da bi le-ta pospeše val boj za večjo delovno storilnost, za varčnejše ravnanje s surovinami in zmanjšanje škarta, za boljše izkoriščanje strojev in da bi pre- kov. V zadnjih letih so porabili za modernizacijo in mehanizacijo obratov več kot 8 milijard din. Investicijska aktivnost je tudi letos na višku. Letos, in prihodnje Jeseniški kovinarji pa obisk jejo tudi druge delovne koleku doma in v inozemstvu, da se s, znani j o s sodobnimi delovni"' metodami ter moderno higien^ tehnično zaščito. Kolektiv poš,„ Indeks cen na debelo je v pri- i;ko nled obračunskimi plačami in času na svojem področju vrsto no- utemeljena. Plačni sistem bi morali j n0 ^ Splošno vzg0jo kovinarjev. merjavi z decembrom lani narastel tarifnimi pravilniki. Marsikje so v*h tovarn in drugih obratov, ki ima. za 8%. V primerjavi s povprečjem slabosti plačnega sistema še poslab- 1° uialo ali pa prav nič življenj-cen v minulem letu pa so letos ce- , šali nepravilni odnosi ljudskih od- možnosti. (Sedaj ob snovanju ne višje za 3%. Najbolj občuten borov, okrajev ali mest do podjetij, komun na pr. marsikje. računajo porast cen smo lahko občutili pri Ljudski odbori so namreč pri de- na gradnjo zag, čeprav jih imamo investicijskem materialu: cementu, litvi dohodkov marsikje prepustili sedaj preveč), opeki, lesu, proizvodih strojegrad- premajhen odstotek dobička pod-! Druga rešitev je v. tem, . da nje itd. Zadnje tri mesece so se si- jetju in to je podjetja zopet prisi- j zmanjšamo obtok denarja, in sicer cer cene temu blagu nekoliko usta- ijevalo na ustvarjanje visokih do- tistega, ki je plod nezdravih raz-lile, bičkov. Ljudski odbori so se odlo- : mer na našem tržišču. Dolžnost Cene industrijskega blaga so se gib za takšno delitev dohodka iz skupnosti bi bila, da vzame iz ob-gibale takole. Letošnje cene indu- g0]e sebičnosti in kratkovidnosti, j toka vsa sredstva, ki so letos na-ctrijskega blaga na drobno so v pri- '(»Planirali« so da bodo letos do- »stala zavoljo nekaterih objektivnih merjavi s cenami v decembru lani gradili to ali ono z denarjem, ki vzrokov in subjektivnih slabosti narasle za 9,4%. Povprečne cene ga bodo dobili iz delitve dobička proizvajalcev. Tako bi že letos, pa blaga v prvih devetih mesecih le- med njimi in podjetjem). O posledi- čeprav z administrativnimi ukrepi, tos, pa so v primerjavi s povpreč- (-at, (e kratkovidne politike smo že nimi cenami blaga v prvih devetih govorili mesecih lani, nižje za 8% V de- , Najveeja sIabost plaenega siste-cembru mesecu lam so bde cene ma je nedvomno v tem da zmanj. naj nižje). Cene v septembru letos šujeJoziroma praktično onemogoča so v primerjavi s septembrom lan. naJgrajeva,i poF delovnem učinku z nl J5 v?../0’ . ,.. . . . . /Praksa sicer kaže, da je mogoče Tržišče s kmetijskim, pride ki nagrajevati po delovnem očinku z bilo do nove želve kolikor toliko razlikanii med obračunskimi plača-ustaljeno, V tretjem če rtletju ko mi in zaslužki tarifnih postavamo občutili posledice slabe letine, kah> kjer so le.fe priiagodili letoš-pa so cene občutno poskočile. Cene njemu sislemu nagrajeva„ja. Vendar hrane so v primerjav, s prvim če-j ^ kjer so tarifne poslavke 1 tlctjem narasle za 8%. V primer- vskladm ^ ^br javi s septembrom lani pa so narasle za 12%. (Industrijski prehrambeni proizvodi so dražji za 6%, cene kmetijskih pridelkov so narasle za 16%). Kje so vzroki za tako nenavaden i gospodarsko škodljiv porast cen? Vzrokov je več, že več-krat smo o njih govoril, ,n vendar nosJtjo de] temveč se kaze o tem govoriti. ■’ Na cene investicijskega materiala je vplivala preširoka gradbena fronta. Razen sredstev iz splošno obračunskimi plačami z razmeroma majhnimi zneski ne morejo nagrajevati vsakogar po storilnosti dela. Prav zavoljo tega, ker so razlike tako majhne, so iskala podjetja izhod drugje. Izkoristila so slabosti letošnjih gospodarskih predpisov in ustvarjala večje dohodke, ne z večjo storil-s povišanjem Še več. Obstoječi plačni sistem je vzpodbujal in še vzpodbuja pod investicijskega sklada, so namreč zaP°shijejo več ljudi, kot letos v neverjetni količini pritekala : J1*1 terja . proizvodni proces e a-sredstva ljudskih odborov, ki so ; n posledice? Le os res opažamo gradili to kar je res nujno, še več ' zivuhnejso gospodarsko dejavnost pa tistih poslopij, ki bi jih lahko !X gospodarstvu je zaposlenih več odložili za poznejši čas. Cene grad- | PreJsnJa 'eta. vendar isto- benemu materialu so zavoljo več-! casno zaostajamo v dvigu storilno-jega povpraševanja nenehno nara- stl ^.e‘a-. ^ vsej drzavi je bilo le-ščale. Nepričakovan dotok investi-,‘°s JullJa zaposlenih 171.000 ljudi cijskih sredstev ljudskih odborov ye^ ^0,f *ani- ^ Sloveniji se je od j: torej še pospešil naraščanje cen. januarja do avgusta v industriji na Investicijske gradnje so postale , novo zaposlilo 11.668 delavcev m največji potrošnik. In posledice? uslužbencev. Na ostalih področjih Gradbeni material se draži, v grad- I gospodarstva, zdravstva, prosvete 1 ništvu ne gledajo na storilnost »d. Pa Je naraslo število zaposlenih dela, preplačujejo delavce, gradnie Pr* nas v Sloveniji za 4 .6 o. j X • ___ i ~IX.. ;x:.* 'Zo vml I /-» -70 n n clpn i ll so dražje, vse to pa zmanjšuje življenjsko raien. Izvoz industrijskih in kmetijskih pridelkov je prav tako vplival na naraščanje cen na domačem trgu. Zaradi letošnjih razmeroma višjih izvoznih količnikov kot lani, so podjetja raje prodajala svoje pro-i /vode v tujino, kot na domači trg ali pa so proizvode zavoljo izvoza prej lačevala. (Izvoz smo sicer morali pospešiti z večjimi količniki, ker smo bili prve mesece letos v zaostanku, tako v proizvodnji kot v izvozu, zavoljo slabih vremenskih razmer in slabosti deviznega režima. Ce smo hoteli kupiti v tujini reprodukcijski material, stroje in opremo ter odplačati del dolgov, smo morali na ta, sicer nezdrav način, še pospešiti izvoz) Letošnja letina s kmetijskimi pridelki je po- Zavoljo novo zaposlenih delavcev in uslužbencev, je seveda naraste! plačni sklad in sicer za 19 milijard dinarjev. Dohodki ljudi, zaposlenih v socialističnem sektorju, so narasli v prvih devetih mesecih v primerjavi z istim časom lani za 43 milijard dinarjev ali 12%. Do zaključka letošnjega leta bo naraščanje dohodka doseglo predvidoma 60 milijard dinarjev. Vzporedno z naraščanjem do- | hodka, zaslužkov itd. seveda ni j naraščala storilnost dela. To smo takoj občutili na trgu. V obtoku je bilo več denarja. Ker zanj ni bilo ! leto bo podjetje Investiralo v no-j najprizadevnejše delavce na ve obrate več kot 5 milijard din. j dijska potovanja na SvedskOi K novim strojem v novih obra- ! Italijo, Ameriko, Zahodno N® .... jv ----v. ‘ ~ tih in k novim pečem bodo po-, čij°. Belgijo in Francijo ter v( prečil, večjo zaposlitev delavcev m i staviIi kvalificirane deiavce, zato domače in tuje tehnične razsta* uslužbencev,^kot je_ gospodarsko ’ kolektiv vestno skrbi ^ strokov. in velesejme. Le-ti potem dra|. cene in bogate izkušnje posre^ jejo ostalim članom kolektiva obliki predavanj. Železarji pa , vzgajajo tudi ob strokovnih v mih, ki jih ima podjetje že preprečili nadaljnji pritisk na inve- še plačilne bilance s tujino. uredit, tako, da b, bilo zagotovlje- , Metalurška šola da sieherno leto no nagrajevanje po delovnem učm- , okoli 4Q strokovnjakoV) višjo ku. Podjetjem b, moral, omogočit,, ! strokovno izobrazbo pa si prido-da oddvoje pred obdavčitvijo do-i biva mladina v Metalurškem dohodka t,st, del sredstev, k, so plod I lavskem tehnikumu ki vzgoji večje delovne štor,Inost, Podjetjem : tehnikov. Razen bi morah odvzeti dobičke, ustvar- , ... T -v..*- jene na komercialni podlagi, ki si tega prlrelaj0 Jfsflcani tffje jih pridobe zavoljo monopolistič- “j seminarje, y katerih se letno nega položaja itd. Samo tako, če oko11 400 kovinarjev pripravlja bodo podjetja res lahko potrošila na strokovne izpite za visoko-za nagrajevanje po učinku sredstva, kvalificirane ali kvalificirane me-ki so od tam pritekla, lahko priča- talurške delavce. Seveda pa to kujemo porast proizvodnje, nara- , še ni vse. V že objavljenih član-ščanje blagovnih fondov, uravnove- j kih smo povedali, da se jeseni-šenje tržišča in tudi izboljšanje na- ški kovinarji pridno posvečajo kulturnemu in telesnovzgojnemu TEŽAVE PODJEJA»SOČA« Zaradi utesnjenosti in pomunjkcmja delavcev ne povečajo proizvodnje V bivši Sentpetrski vojašnici veliko pomanjkanje prostorov, so v bližini postavili majhen pri- ima ortopedsko podjetje »Soča«/ svoje prostore in delavnice. Pot me je zanesla tja. Prvi vtis je bil dokaj neprijeten. V ozkem, temnem hodniku, ki ga uporabljajo za čakalnico, sede na mrazu in prepihu invalidi. Poleg »čakalnice« je stranišče, ki ga uporabljajo uslužbenci in pacienti. Leta 1945 je podjetje zaposlovalo 27 delavcev, ki so oskrbovali s protetiko 1900 vojnih in 25 civilnih invalidov. Danes dela v istih prostorih 89 delavcev, ki V Jugoslaviji je okoli 10 orto- zidek, tako da delavcev ne zebe pedskih podjetij. _ Največje je več. Zdaj izdelujejo okoli tri- »Rudo« v Beogradu, vendar so »Sočini« proizvodi najkvalitef deset vozičkov, naročil skupno 71 iz vse države. nejši. Podjetje dobiva naročila iz ortopedska podjetja jih vse države in celo inozemstva nočejo izdelovati, ker (Amerika, Francija in Trst). Priznanje mu je dala celo svetovno-znana tvrdka »Rizzoli« iz Bologne, velik zavod za ortopedijo. »Soča« zaposluje same kvalificirane in visoko kvalificirane delavce lesne, usnjarske in kovinske stroke. Ker zahteva delo izdelujejo proteze za 4576 vojnih veliko ljubezni do ljudi in po-in 5825 civilnih invalidov. Letno firpežljivosti, ima »Soča« težave opravijo okoli 16.700 uslug. Iz- s kadrom. Kljub oglasom v čas-delujejo nič manj kot 750 raz- nikih je letos dobila samo enega ličnih proizvodov. Po omenjenih vajenca. (Poklicno usmerjanje številkah vidimo, kako pridno bi tudi temu podjetju koristilo!) delajo v »Soči«, čeprav so de- Zaradi nehigienskih prostorov, v lovni prostori skrajno pomanj- katerih popravljajo tudi stare kljivi. pa je Druga namreč nočejo izdelovati, ker se boje izgube. V »Soči« pa jih zaradi neprimernih prostorov in pomanjkanja ljudi počasi izdelujejo. Vsaj še 10 ljudi bi moralo delati, če bi hoteli naročila takoj izpolniti. Tako pa so nekatera stara že tri leta. Ogledal sem si tudi končne izdelke tega podjetja. Čevlji, proteze kakor tudi vse drugo je lično izdelano, tako da ni čudno, če se zatekajo sem tudi invalidi iz drugih republik. Reklama bi bila ortopedskemu podjetju »Soča« odveč, saj kljub marljivemu delu in veli- proteze, delavci večkrat zbolijo. £ J marljivemu aeiu Ne mislite da niso noizkusili Inšpekcija dela je že zagrozila, ^F111 delovnemu poletu .... v4.. X bi se re" iii FSitt * bo .Sočo, če !e sl,- fX,."£rp«“ ,„"!T .Soči.' štirikrat so adaptirali delavnice. FIe j?6 bo izboljšalo. V kolikor vsi poniagatj do novjb prostorov. Toda podjetje dobiva zmeraj več Ie b!}° mogoče, je vodstvo izpo-j kj ^ najbo]j potrebuje, naročil, zato bi moralo v nrimer- polnilo higiensko-samtarne na- naročil, zato bi moralo v primer nejše in večje prostore! V Linhartovi ulici so začeli zidati nov Zavod za rehabilitacijo invalidov LRS, ki bo dozidan približno v treh letih. Ker so invalidi ozko vezani na Zavod in na »Sočo«, bi kazalo premestiti »Sočo« v bližino novega Zavoda. S preselitvijo tega podjetja bi rešili^še drug problem: Onkološki inštitut bi se lahko razširil. To pa je tudi nujno, saj je tudi tam 1300 novih stanovanj V Zagrebu bodo letos uredili potrebnega kritja v blagovnih fon- 300 novih stanovanj, 1000 pa jih dih, so cene blaga naraščale. | bo ostalo v gradnji. Vendar po-Letošnji položaj na trgu je večanje stanovanjskega fonda še zmanjšal življenjsko raven nas vseh, ne bo rešilo stanovanjske stiske, zato kaže poiskati vse možnosti za zato nameravajo v bodoče zgra-uravnovešenje tržišča in dvig živ- diti še tisoč stanovanj. GOSPODARSKE VESTI Eno milijardo 870 milijonov dinarjev kredita za poljedelske stroje Za nabavo traktorjev in drugih poljedelskih strojev in priprav je bilo odobrenih letos skupno l milijardo 870 milijonov din kredita. Strokovnjaki menijo, da bi morali v bodoče prosilcem zagotoviti več posojila, zakaj naša industrija proizvaja veliko poljedelskih strojev, ki jih je doma težko odprodati. Vrednost letos proizvedenih poljedelskih strojev znaša okoli 6 milijard dinarjev. Vedno več trsja izvažamo Bačka in Baranja izvažata iz leta v leto več trstja v Dachau. je btl pridelek izredno bogat In kva- kvaliteto rude, kasneje, če bodo geo-titeten. Na 56 arih so pridelali 3000 , loška raziskovanja ugodna, jo bodo kilogramov riža. i začeli kopati. Za ureditev rižnih polj bodo pri- ShmrJev.^PriTakujejo?^ bototaeU j Sto milijOJlOV Z8 povečanje od slehernega jutra (56 arov) 300.0000 j strojnega parka Mavil prave, vendar le-te še daleč ne ustrezajo predpisom. Pogoji, v katerih ustvarjajo delavci izdelke za naše invalide, so res obupni. Oddelek za medicinsko bandažo, kjer jemljejo odtise, je samo provizoričen. V nierilnici, kjer proteze preizkušajo in popravljajo stare, je zmeraj polno invalidov,. Delavci morajo biti zelo potrpežljivi, pred dnevi je Zvezni izvršni kajti merjenje ene same proteze svet razpravljal o raznih gospo-se zavleče tudi na 16 ur! Pro-|darskih vprašanjih in sklenil teza pač ni stroj, ampak nov nd, I predložiti Ljudski skupščini več ki naaomešca izgubljenega. Zato spreminjevalnih predlogov. Zvez-tudi ni čudno, če je draga. j nj izvršni svet bo med drugim Hodniki so zelo ozki, tesnijo predlagal, da skupščina blokira pa jih še garderobne omarice in del sredstev, ki so letos nastala vodovodne školjke, kjer se de- zaradi zvišanja cen, in sicer ne lavci umivajo le z mrzlo vodo. / glede na to, ali so ta sredstva že Pravzaprav ni niti enega pro- porabljena ali ne. Ta ukrep je štora, ki bi ustrezal zdravstve- administrativen in bo veljal za nim predpisom. Modeli iz mavca nazaj, vendar je potreben. Če bi visijo v bivšem stranišču nad namreč izredna sredstva, ustvar-navadno pečjo in okrog nje. Na: jena z zvišanjem cen, vnovčili hodniku prvega nadstropja stoje na tržišču, bi cene zopet narasle, stroji za obdelavo lesa, tako da; kar bi še slabše vplivalo na živ-mimo njih komat prideš do dru-! Ijenjsko raven delovnih ljudi, gib delavnic. Zaradi majhnih i Konjunkturne dobičke je tre-oken nadomeščajo dnevno svet- ba blokirati, ker je letošnji ob- Janko se je rodil brez desne noSl( Starši so se zatekli po pomot oddelek za protetiko pri Zav^ za rehabilitacijo invalidov L#' za rehabilitacijo invalidov - , Po načrtih tega oddelka so »Soči« izdelali protezo in je shodil že s šestnajstimi mes^ Kakor mu že z obraza lahko V1, berete, se z umetno nogo k*1 dobro počuti. — To pa je * drobec skupnih uspehov odde^ za protetiko in podjetja »Sote> PREDLOG ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA O BLOKIRANJU KONJUNKTURNIH DOBIČKOV PREVEČ DE1IRJA? čistega dobička, Ce bi regulirali tamkajšnje potoke in reko Bednjo, bi lahko rižišče še razširili. Za nabavo novih strojev bo znana tekstilna tovarna »Varteks« pora-' bila letos več kot sto milijonov di-~ . narjev. Za razširitev kotlarne tn na- 1 ovarna » 1 orpedo« je IZ- bavo novega kotla je že izdala 44 iii r-oo 11 • i i _•_______________milijonov dinarjev. V kratkem bodo delala 501) JUiesel motorjev montirali veiiko turbino; ko bo zače-, _ , la obratovati, bo tovarna popolnoma Letos je raška tovarna »Torpedo« preskrbljena z električno energijo, prodala na domačem trgu več kot 5.000 Diesel motorjev »Aram, ki slu-1 žijo v poljedelstvu za pogon raznih strojev in so zasloveli tudi na svo-, tovnem trgu. Rudnik soli v Tušnju bo dal prve tone soli konec 1957. leta Prva perutninarska zadruga v varaždinskem okraju I Na »Jalkovcu«, posestvu v bližini 1 Varaždina, nameravajo urediti perut-I ninsko farmo, kjer bodo skraja gojili ' okoli 500 plemenskih kokoši. Umetno valjene piščance bodo že po enem ___ - -- „ v -TnSnin la n akni lat odniraio a11 dveh dneh ProdaU P° nizkih cenah Iz Bačke so letos izvozili .okoli 1 ruJikTkU^ne SoU Strokovnjaki so , “n Z£?r“f p^o^eU 1?" SO.000 snopov v vrednosti več mnenja, da bodo prve tone soli izko-! Perjem, ki si bo deset milijonov. Naši gospodar- r^jSe^jšiMoj^VTo^re, lobo fluorescentne žarnice. Povsod je slab zrak, ker nimajo ventilatorjev. V lopi na dvorišču, kjer hranijo zdaj drva, so nekdaj izdelovali invalidske vozičke. Pod- tok denarja že sedaj precej višji od lanskoletnega. Po podatkih Narodne banke je bilo 31. oktobra letos v obtoku 82.672 milijonov dinarjev ali za 3955 milijonov dinarjev več kot v sep- jetje je toliko »napredovalo«, da tembru. Lani 31. oktobra je bilo VSI POGOJI ZA NOVO CEMENTARNO Odkar so začeli v radovlji- tarni uresničili bodo ta odpadni škem okraju razpravljati o sno- materiali vsekakor koristno upo-vanju komune, vse resneje razpravljajo, kako bi zaposlili čim- rabili. V železarna namreč proizvedejo vsak dan nad 200 ton žlin- več ljudi. Razmišljajo, da bi ka- dre, za razne stvari pa jo upora- začela obratovati v avgustu, ........................... ....................... Ce v prometu 66.827 milijonov ^ narjev, septembra pa 64.638 ^ lijonov dinarjev. Ce bi vnovy še sredstva, ki so jih dobili okr ji. republike in federacija ” podlagi konjunkturnih dobičk®' bi se obtok denarja še bolj PL večal, in to bi ustvarilo še veli nervozo na tržišču. Zato je pr,l# log Zveznega izvršnega sveta, blokiranju kon junkturnih doa1, kov ne samo potreben. tein'<( tudi nujen in koristen za f naše gospodarstvo in za nas fS' ,i iz jeseniške Želez ari*® Nove naprave za kis^ Vzporedno z uporabo vad^ tehnike v našem gospodarstvu v industriji mora nujno nara5*'«. pred nekaj leti smo velike koli- čine kisika uvažali, zakaj pr' ®, je obratovalo le nekaj starih 0 prav za proizvodnjo kisika. Strokovnjaki z Jesenic so P, dolgoletnem, temeljitem štu0;^ izdelali za valjarne na Javoru dve kisikovi koloni, ki ProiZ;M jata po 34 kubičnih metrov k^ na uro. Vendar se s tem F'50 Li dovoljili. Prvi uspehi so jim. P,, novih pobud. Uspelo jim j« lati nove kisikove kolone. En,3, dr®' ski strokovnjaki se ukvarjajo z Zn soli. Zb prihodnje loto pa mislijo, da bi tudi pri nas zgra- bo začel prodajati slano vodo Tovar-1 dili tovarno montažnih stropov ni sode v Lukavcu. in pregradnih zidov, kakor jo ima Dachau. Novo ležišče železne rude , 1 V vasi Donja Slapnica v okraju 3000 kilogramov na •JO arov j Velika Kladuša (Bosna) so našli ob ” j glavni cesti, ki vodi v Veliko Kla- TCmctliska zadruga v Rasaniji | dušo, ležišče železne rude. Le-ta leži (okra] Ludbreg — Hrvatska) je letos tik pod zemeljsko površino V nižjih prvič zasejala del svoje obdelovalne 1 plasteh vsebuje železna ruda znaten iemljs a rižem. Proti pričakovanju odstotek mangana, ~ Tcrmocentralo Jugovinila bodo povečali Tovarna »Jugoturbina« v Karlovcu bo v teku dveh let izdelala za termo-centralo >Jugoviniln« turbinski agregat z zmogljivostjo 12.500 kW. zalo v Mojstrani zgraditi novo bijo le dobro četrtino. Cementarna v Mojstrani bo imela dobro surovinsko zaledje. Razen žlindre, ki bi jo dobivali z Jesenic, je v veliko cementarno, kjer bi lahko našli zaposlitev tisti delavci, predvsem žene, ki trenutno nimajo zaposle-nja, kakor tudi tisti, ki se sedaj okolici Mojstrane tudi Dober ribji lov Kvarnerski ribiči so ujeli zad- v jeseniško žele- peska, apnenca in krede, na Dovjem so ležišča sadre, v bližini Rele pa zaloge laporja. V Gradbenem inštitutu v Ljubljani so te surovine že preiskali in raziskave kažejo dobre sadove. Treba bi bilo oimprej določiti loka- njem času veliko količino tun. Samo laLLij. med Vrbntkom - c'~-'— ~~ 1 Sedaj raziskujejo 13.500 kg teh rib. vozijo na delo žarno. V novi cementarni v Mojstrani bi prvenstveno uporabljala žlindro iz jeseniških plavžev. V tehnično razvitih državah namreč že vrsto let koristno uporabljajo plavžko žlindro za izdelovanje lahke cementne opeke, zidakov, ' 1 ’ " cementnih nosilcev itd 70 ku uro, bič go, ki bo proizvajala nih metrov kisika na gradijo. Nameravajo zgradit'.', kisikovo kolono, ki bo proizvajpj la 500 kubičnih metrov kisika Drugi lurboagregai v ^ žarni Sisak že obratuj jel£ Pred nekaj dnevi je začel ''gr« žarni Sisak obratovati nov turo^ f cijo za novo cementarno i'n za- ga^ z močjo 4250 k v a, *.i četi z gradnjo, saj bo ta objekt . prvim agregatom dale 5000 aoP* ---------- ----- e . , ,, , lanruoi ucuiciuiiibu gospodarsko pomemben za novo ! ?^ll?dl^1etleto • ialg 0ba agr iaesoo kBbteh0rib. n °en cra 80 ue | Če bodo zamisel o novi ccmen- jeseniško komuno. 1 gata 7500 kilovatov na 'uro. 0 BAR1TNEM RUDNIKU ŠKOFLJICA šiiij polotil flelaffl ia siko Zilravstvena zaščita je pomanjkljiva. — Majhni izglcdi, da bi se stanje izboljšalo, ker rudnik nima olajšav pri uvozu zaščitnih sredstev in vrtalne glave na mokro izplako stali 10 milijonov din. Kljub temu, da še nimajo denarja, jim železar- _ I na Ravne že izdeluje prototip take Da, tako je. Skoraj vsak drugi špekcije dela jim je nato idrijski | vrtalne giave in ga b0(]o verjetno delavec boleha za silikozo, ki se na [rudnik odstopil 50 »Comfo* mask, . že tega meseca preizkusili. ŽUIlaj kaže v nenavadni bledici, | ki naj bi preprečile vdihavanje pra- Morda jih bo ta železarna oskrbela “padlih licih, dražečem kašlju in | hu. Na žalost pa je že lani konec I tudj z vrtalnimi kladivi na mokro lezkem dihanju ob najmanjšem na- | leta zmanjkalo vložkov za te ma- j vrtanje ki jih za sedaj še uvažamo P°ru. Ta bolezen je lani rudnik in skupnost oškodovala za 14,575.517 din. Izguba ni majhna, saj ima Podjetje vsega skupaj le 140 ljudi, kelos je bolezenskih izostankov še Več, čeprav je večina rudarjev sta-rih od 20 do 45 let. Starost namreč ne igra pri tej bolezni nobene vlo-8e. Drobci kremenčevega in barit-llega prahu prodrejo prav tako v ddajša kakor v starejša pljuča in Povzročijo skraja vnetje sluznice, Potem pa vedno večje brazgotina-Me tvorbe, tako imenovane vozličke. Le ti so iz čvrstega tkiva, zato ske. Rudnik jih je hotel nabaviti iz i in stane eno samo 40 milijonov di inozemstva, pa je misel opustil, ker i narjevl Načrte so v Ravnah že iz-stane en sam 22.000 deviznih dinar- delaIi 0 serijski proizvodnji teh jev! Čeprav imajo devizna sredstva, kiadiv pa bodo odločili rudniki in hi tolikšnega izdatka ne mogli utr- kamnolomi. Železarna se bo nam-peti, kajti v jamah dela z maskami reč loti]a dela Iej ee bo dovolj na- 50 ljudi. Zato so kupili domače vložke, ki pa se zelo slabo obnesejo, Po končanem delu imajo rudarji toliko prahu na ustnicah in v nosnicah, kakor če bi delali brez mask. Vložki so iz navadnega pivnika, ki ga drobci prahu naravnost zabetonirajo in tako otežkočajo dihanje. Z nabavo vložkov pa bodo ročih Upajmo, da druga podjetja, kjer se javlja silikoza, niso tako bogata, da bi za eno samo inozemsko vrtalno kladivo izdala kar 40 milijonov. Baritnj rudnik v Škofljici bi si lahko nabavil vrtalna kla- IZ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA NOVE U600N0STI Ugodnosti, ki jih imajo naši socialni zavarovanci glede brezplačnega zdravljenja, so tolikšne, da jih niti gospodarsko razvitejše države kakor je naša, ne nudijo svojim delovnim ljudem. Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki ga bo konec tega meseca sprejela Zvezna skupščina, bo mnoge žene-matere, ki niso in ne morejo biti zaposlene zaradi družinskih razmer, razbremenil velike skrbi, kaj bo z njimi, če mož umre. Vsem ženam, ki bodo ob moževi smrti izpolnile štirideseto leto, bo poslej priznana družinska pokojnina in prav tako mlajšim materam, če bo le eden izmed otrok mlajši od štirinajst let. Brezposelnost v Kanadi Število nezaposlenih v Kanadi je onemogočajo, da bi se pljuča pri imeli najbrž še dolgo težave, ker dihanju dovolj razširila ter sprejela i nova odločba o uvozu varnostnih ! vrtanje diva s sesalci za prah ki bi jih sta- znašalo konec avgusta okoli m.ooo, la »samo« 5 milijonov, toda po J- skorai dvakrat več kot lani ob mnenju strokovnjakov, bi se v njihovih jamah bolje obneslo mokro zadostno količino kisika. Od tod sredstev ne velja tudi za baritne bledica, težko dihanje in upadli _____________ obrazi. ■ ~~~~..... ..........— Pravzaprav se moramo čuditi VztrajnosU rudarjev v obeh rudni- 1 kovih obratih — Sitarjevcu in Pie- i šah — Razširjajte SfovMhVgojih bolezen' iz^nfa j DdaVSliO CllOtllOSt v dan zažira vanje. Prepričani so namreč, da njihovo zdravje ne bo več ogroženo, čim bodo merodajni zaščitnih sredstev veljala tudi za oli fin miinn nndvzeti za-' rudnike. Da bi dali 22.000 deviznih .___________: I.„ i..:l^ Zdravstvena zaščita v baritnem rudniku Škofljica visi torej v zraku, medtem ko drobci silicijevega in baritnega prahu ne obvise v zraku, ampak prodirajo v pljuča delavcev in prodirali bodo tako dolgo, dokler rudnik ne bo imel vseh potrebnih pripomočkov. Teh pa si ne bo mogel nabaviti, če ne bo uredba o nakupu inozemskih “viiieli, da je nujno, podvzeti za ščitne ukrepe. 30 milijonov investi c‘jskega posojila so vzeli letos, to- dinarjev za en sam vložek ali 88.000 htho\ inske rudnike oziroma če , Gospodarski svet LRS ne bo pri- rlpviznih mnnriov zn nnvn mn«sUn ' __ hi morali namreč rudnik že čez ne- , 5na fdma Pot. doseči da bi zagreb- di drugače bi bili za denar še ska tovarna »Rts« začela izdelovati ’ dobre vložke. Po izjavah Medicin- v fe uvodoma rekli. kaj tet zapreti, ker nakopljejo zme-raj več drobnih vrst barita, pomešanega s cinkom in svincem, ki jih a‘ mogoče ročno sortirati. Ce bi hoteli rudarje res dobro !'RUS'!1 sil? , zdravstveno zaščititi, bi morah ime- °' _e5_a; ne h vsaj 10 milijonov din. Toda de- istem času. Pričakujejo, da bo pozimi narasla nezaposlenost na 300 tisoč. Zato bodo znatno omejili priseljevanje v Kanado. Mm#" ^ Materinska posvetovalnica na Viču pri Ljubljani. — Takole v Materinskem domu na Viču pripravljajo noseče žene na materinstvo. Medicinske sestre jih seznanjajo tudi s prehrano dojenčka, higieno žene, skratka z vsem, kar mora vedeti vsaka žena, zlasti bodoča mati. Dnevno jih posluša predavanja več kot 40. Tiste, ki žive doma v slabih razmerah in neprimernih stanovanjih, lahko zadnjih šest tednov pred porodom stanujejo v Domu. SKUPNOST ZA RAZVOJ GOSPODINJSTVA Kako razbremeniti žene Že vsa povojna leta čutimo, spodinjstva v Ljubljani. Zavod majhen ali velik krožnik med- barja ni. Zato so vsi zdravstveni »uk:- ji« le — razgovor o bolezni in hihtanje, kako bi prišli do potreb-nega denarja. Kar je upravno vod-stv0 moglo storiti zoper bolezni, je storilo. Prispevalo je 500.000 din z^ ureditev nove ambulante v Škof-'Jici in Za nabavo potrebnega in-strumenlarija. Delavci iz obrata kleše so se namreč prej branili ho-hiii k zdravniku, ker jim zavod za socialno zavarovanje ni povrnil Potnih stroškov. Od Škofljice do Bakovnika, kamor so hodili na Zdravniške preglede,' je namreč •Sanj kot 10 km. Ambulantno delo v Sitarjevcu opravljata zdaj dva zdravnika, medtem ko je prej nudil Pomoč en sam zdravnik. Razen te-Si je vodstvo podjetja dalo 1952. h> v začetku 1953. leta pregledati skega inštituta za raziskave bi ji to j , . , ’ uspelo. Žal pa v tej tovarni nočejo ^TVan^slaVša zato bo treba ničesar slišat, o proizvodnji vlož- rudarjem (,im j na ta a!i oni na. ja ne obetajo do- x. 1 ^ bička. Težko je verjeti, da bi se jim 1 ln Ponla>'a '• delo ne izplačalo, saj se silikoza po-1 r» i j i • j* javlja v 11 naših rudnikih in kam- i Reka ^obl medicinsko nolomih širom po državi in je i fakulteto ogroženih okoli 7000 zunanjih de- J. prihodnje leto bodo na Reki od-lavcev in rudarjev. ' prli medicinsko visoko šolo. Za sedaj bo oddelek zagrebške medicinske fa-Vendar pa ne gre samo za do- kultete, ker bo prevzela le študente bre maske in vložke kajti s tem petega Inšestega letnikaKer stana , . , . - ’ J .... Reki že dve srednji medicinski šoli. bi bolezen samo delno preprečili. so zdravniki mnenja, da se bo z otvo-Nujno bi bilo uvesti tudi mokro ritvijo medicinske visoke šole ta prevrtanja To pa je še težji problem, osamosvojil glede preskrbe z , ^ 1 •».. . . 1 . , .. zdravstvenim kadrom, katerega mu ker bi rezervoarji, cevi, instalacija zeio primanjkuje. Zakaj nezaposlenim še vedno odštevamo službena leta? 'da so zaposlene žene preobremenjene. Služba in skrb za dom jih duševno in telesno izčrpavata. Neprijetne posledice tega je čutiti ali doma ali v službi; odvisno od ženinega veselja in prizadevnosti do enega in dragega. Tu so tudi vzroki, zakaj se naše žene bolj ne uveljavljajo v javnem življenju. »Naj možem za toliko zvišajo plače, da se bodo žene lahko posvetile samo gospodinjstvu, pa bo konec težav,« modrujejo tisti, ki ne pomislijo, da bi ženam z izključitvijo iz družbene proiz- si že od ustanovitve dalje pri- nje. Drugo posodo pa bodo po-zadeva razviti stanovanjsko kul- ložile na odcejalnik in jo pustile turo, gospodinjsko tehnične pri- toliko časa tam, dokler se ne bo pomočke in izpopolniti našo pre- osušila. Ta priprava bo gospo-lirano ter gospodinjsko prosvet- dinjam prihranila razen časa tudi Ijevanje nasploh. Seveda delo izdatke za kuhinjske krpe ter počasi napreduje, kajti mnogo jih rešila bojazni, da bi z njimi časa vzame že samo proučevanje prenašale bacile, sedanjega stanja, razpisovati ie Kakor marsikatera gospodi-anket, razgovori s strokovnjaki nja ve, izdeluje naša industrija in sestavljanje načrtov, ki jih bo že več strojev in priprav, na-mogoče realizirati le, če ne bo menjenih za pomoč pri gospo-Zavod pri naših gradbenih, in- dinjskem delu. Zavod vse te nove dustrijskih in obrtnih podjetjih izdelke proučuje. Predlagal je naletel na gluha ušesa. Kar tu- na primer izboljšave pri elek-koj naj povem, da so podjetja, tričnem pečenjaku, v svoji novi vodnje in upravljanja odvzeli na katera se je Zavod doslej kuhinji bo preizkusil tudi razne ...... . • , - i i------- ;--lilr pravice, za katere so se dolga j obrnil, rada sprejela naročila in kozarce, jedilni pribor in drugo, desetletja borile. Tako pač ne! upoštevala nasvete, s katerimi kar doma izdelujemo, /e sedaj kaže rešiti vprašanja, ki dobiva naj bi izboljšala proizvodnjo go-1 i že družben karakter, saj je ve- spodinjskih pripomočkov, liko naših žena zaposlenih. Toda! Letos se je Zavod skupno z ne pritožujejo se samo žene, ki arhitekti in drugimi strokovnja- so zaposlene. Nad preobremenjenostjo se pritožujejo tudi tiste, ki se bavijo samo z gospodinjstvom. Kaj torej storiti, da bodo gospodinje lahko v službah in dom brez posebnega truda v redu? ki posvetil predvsem vprašanju sodobne kuhinje. Izdelal je načrte, po katerih so v Tovarni pohištva Maribor napravili moderno in praktično kuhinjsko opremo. Posamezni kosi pohištva so tako narejeni, da se gospodi S tem vprašanjem se zadnje čase nje ne bodo po nepotrebnem bavijo ne le ženska društva, tem- sklanjale in, kar je zelo važno, več tudi veliko naših strokovnja-j da ne bo treba vsega pohištva kov, od arhitektov ekonomistov hkrati kupiti. Pri sedanjem stan-pa do gospodinjskih učiteljic, dardnem kuhinjskem pohištvu Gre namreč za to, da bi končno ne bi mogli pogrešiti kredence, razvili naše zaostalo gospodinj- j saj hranimo v njej vso posodo, stvo, uslužnostna podjetja ter Nova kuhinja pa ima več majh- nih omaric, tako da ne borno v zadregi, če skraja ne bomo kupili vseh. Opremo bomo lahko Uredba, po kateri se brezpo- zapustile službo bodisi zaradi selnim odštevajo, službena leta, preobremenitve z gospodinjstvom, ''se rudarje in zunanje delavce, da ! jg izšla tedaj, ko je pri nas pri- bodisi zaradi rahlega zdravja, o* ugotovilo, koliko jih je silikoz- manjkovalo delovne sile in smo Marsikatera teh žena, ki še ni "■h. Še istega leta so strokovnjaki ! hoteli prisiliti k zaposlitvi sle- j stara štirideset let in so njeni . - . Preiskali jamski zrak in ugotovili, [ hernega, ki je bil že v službi.! otroci že prekoračili 14. leto, je I Javno prehrano in poskrbeli go- “a je v njem štiri do 10-krat več Zdaj, ko je delovne sile dovolj,! v skrbeh, kaj bi bilo z njo in spodinjam ceneno pomoč pri Paritnega prahu, kakor je dopustno, bi kazalo uredbo spremeniti, saj otroki, če bi ji mož umrl. Med, dek>- Zakaj družbeno prizadeva- . posredovanje Republiške in- prizadene večidel matere, ki so tem, ko je bila doma, so ji avto- nie za napredek gospodinjstva? na razne načine kombinirali in matično črtali morda že vsa služ- Zato, ker se zavedamo, da je go-| dopolnjevali. - Nasploh pa s, bena leta (za vsako leto, ko ni! sP°d>njstvo sestavni del družbe- bo Zavod prizadeval, da bi naša bila zaposlena, so ji odvzeli leto n,eSa življenja in vpliva na naše podjetja i/korisčala pri izdelav, dni pridobljenega zavarovalnega skupno gospodarstvo in na ziv- stanovanjske opreme ves napre-staža), tako da bi jo morali pri Vienjski standard. Lvo dokaz: na I dek tehnike m uporabljala, k |er ponovni zaposlitvi na novo po- Švedskem, kjer je gospodinjsko I je le mogoče, različne umetne kojninsko zavarovati. Se kočiji-',de,° dosti boli mehanizirano ka-| materiale namesto lesa. l ako vejše pa bi bilo, če spričo kopice ko1- Pr' nas, oprav.io gospodinje . pohištvo bi bilo cenejše pa tudi otrok ne bi mogla v službo. i v,e? delovnih ur kakor industrij- lažje. Menim da bi ženam ki so sk' de'avci. Koliko več časa gre S sodobnim kuhinjskim pohi-železničarje radTrlT* to IrMlce zaradi družinskih razmer zapu™ gospodinjstvo šele pri nas? štvom bo Zavod opremil preiz-nafte ) ČrP 16 stile službo, lahko pustili nedo-; ??"?. tros,J° ,s™je moči za delo, kusno kuhinjo v Mojzerjevem “ takniena vsai leta službovanja 1 kl b' Ka lahko opravili stroji, domu v Ljubljani. T u bo oa- Skromnost socialnega zavaro-c' , • nri‘ ’ namesto da bi se udejstvovale | mestil tudi vse najmodernejše vanja je minister utemeljil s tem, mgmbn(f družbeno funkcijo teni v Proizvodnji in javnem živ-j kuhinjske pripomočke: električ- da viada ne sme preveč obreme- bi jim dali tudi pobudo,'da bi ' niti industrije ki se komajda raz- Jt d j ko bi £troci dorasli> n rLin ponovno zaposlile in si s tem pri- onemogočila industrijski razvoj BURMA PRIPRAVLJA KOV ZAKON o socialnem zavarovanju Burma sodi med tiste dežele, so se šele pred nedavnim otresle kolonialnega jarma, in 'etidar se že odlikuje po smelem reševanju ekonomskih in socialnih vprašanj. Novi zakon o socialnem zavarovanju bo veljaven od 1. maja '955. dalje. Program bodočega socialnega zavarovanja je že izde-ao. Po novem se bodo zavaro-vanci lahko 13 tednov brezplačno zdravili in prejemali tudi hrana-r;ho. Ob nesreči pri delu bo imel zavarovanec pravico na zdrav-‘lenje in na hranarino za ves čas zdravljenja. Če pa se bo delavec Srrirtno ponesrečil, bo dobila njegova družina • primerno odpravni-Oo- Zakon bo ščitil tudi zaposlene noseče žene. Zaposlena žena bo l,riela pravico na trimesečni porodniški dopust. Pravico do hranarine bo dobil zavarovanec po 17 tednih rednega vPlačevanja v sklad za socialno Zavarovanje, medtem ko bodo no-Seve žene dobile gmotno pomoč ^ 26 tednih plačevanja. Ob ne-Srečah pri delu se bo ponesreče-aac brezplačno zdravil in dobival udi hranarino, ne glede na to, K°liko časa je zavarovan. Kolikšna je razlika med sedanjim socialnim zavarovanjem n bodočim, naj pove samo tale Primer: bolni zavarovanci dobi-vajo sedaj le hranarino. ki pa je ^reoej nižja od plače, in to naj-ec 30 dni. Nimajo pa pravice na brezplačno zdravljenje. Kakor je dajal U. Rašid. burmanski mini-^ter za delo, se vlada zaveda, da le novi program socialnega zavarovanja še skromen, vendar že Prvi korak k novemu sistemu, ki P° vsem delovnim ljudem zago-°vil zdravstveno socialno zašči-0 (Novi zakon socialnega zavarovanja bo namreč zaščitil, le to- varniške in pristaniške delavce, _ . , . J V wi*„„-/I dobile oravico do osebne pokoj S3W£3 S {SRS 4li ~b'<» ben. 1 L. S. v proizvodnji in Ijenju. j ni štedilnik, papinove lonce, ce- Se precej vode bo preteklo, j dilnike za posodo, električne pe-preden bo vsem našim gospodi- čenjake itd. Strokovnjaki bodo njam olajšano delo, vendar so ] vse te pripomočke preizkusili. prvi uspehi prizadevanja za razvoj gospodinjstva že vidni — po zaslugi Zavoda za napredek go- 0 ŽIVLJENJU GRADIS0VCEV Pri nas je vse drugače V eni izmed zadnjih številk , najlepših v državi. V Kidričevem i Kar se kurjenja v samskih so-»Delavske enotnosti« sem bralso se delavci preselili iz lesenih bah tiče, pa na vseh treh gradbi-članek o življenju Gradisovcev v barak v zidane stavbe. V Medvo- ščih odločajo sami delavcL barakah na Smartinski cesti. Če dah, ob lepem Zbiljskem jezeru, so podatki točni, tistim delavcem j imajo Gradisove! popolnoma nove vsekakor ni lepo (Op. ur.: Podatki • barake; v vsaki sobi spi do šest so točni in preverjeni). Toda ne mislite, da je tako na vseh gradbiščih! Dobro namreč poznam življenje Gradisovcev v Kidričevem, Zenici, Medvodah in na avtocesti Ljubljana—Zagreb, kjer tudi sam delam. Na teh gradbiščih so menze lepo urejene in svetle. V vsaki je prostora za 200 do 300 ljudi. Mize so pokrite s čistimi prti. Ob vsaki stoje štirje stoli. Hrana, ki jo servirajo, je okusna, kalorično zadovoljiva in poceni, kar vedo tudi vsi prehodni gostje. Čeprav že dolga leta službujem pri »Gradisu« in sem precej delavcev. Postelje so lične, ni kogar tudi ne zebe: razen dveh rjuh in podzglavnika ima vsak delavec tri odeje. V omarah hranita obleko po dva delavca. V vsaki sobi je mizica s stoli in peč, ki jo kurijo z drvmi. Kurjavo nanosijo čistilke v popoldanskih urah. Hišnih svetov seveda tudi na teh gradbiščih ni. Delavstvo, ki stanuje v naših barakah in zidanih stanovanjskih stavbah, ni stalno. Fluktuacija delovne sile jfe zlasti na avtocesti precejšnja. Namesto hišnih svetov pa imamo starešine barak. Le-ti so najboljši prepotoval, še nikjer nisem vi- delavci, ki po razgovorih s so-del, da bi bila okna delavskih stanovalci opozarjajo upravnike stanovanj zadelana s papirjem. Naselje v Zenici je po mnenju kritičnih opazovalcev celo eno barak na stanovanjske probleme. Doslej so se starešine barak dobro obnesli. Naj povem še, da naši delavski sveti niso zbori »kimavcev«, saj resnično upravljajo gradbišča. Upam si trditi, da ni v njih nobenega delavca, ki molči iz strahu, da bi ga kdo pri delu »sekiral« ali ga spravil ob kruh. Zaradi ugovarjanja na zasedanjih še nikogar niso preganjali. Pri nas sindikalne organizacije niso pozabile na svoje primarne naloge. Skupno z drugimi družbenimi organizacijami, delavskimi sveti in upravami gradbišč rešujejo vse probleme v korist delavstva in skupnosti. Da naši člani sindikata ne spijo in tudi niso spali, pa so dokaz številni delovni uspehi, ki se jih bodo spominjali pozni rodovL Delamo, kakor nam narekuje naša socialistična zavest in smo zgradili do- če jih še niso. Se vam ne /.di čudno, da Zavod propagira namesto zidanih štedilnikov električne, ko nam električnega toka primanjkuje? Ce bi v Zavodu mislili samo za eno leto ali dve naprej, jih prav gotovo gospodinjam ne bi priporočali. Toda tedaj, ko bo pri nas dovolj električne energije, bodo električni štedilniki skoraj povsem zamenjali drva. Ali veste, da porabimo 54,7o posekanega lesa samo za kurjavo? Torej več kakor za gradnjo, lesno industrijo in kemično predelavo skupaj. Drva bodo v bodoče zmeraj dražja, ker ima kemična predelava lesa še velike perspektive. V Tovarni okovja, kjer so izdelali novi električni štedilnik, so upoštevali, da nam večkrat zmanjka elektrike, zato so štedilniku dodali pečico na drva ali premog. Zavod za napredek gospodinjstva je štedilnik že preizkusil in ga pohvalil Omenili smo odcejalnike zn posodo. Prototipe je izdelalo ljubljansko podjetje »Tribuna« po naročilu Zavoda, izdeluje pa jih tudi Tovarna emajlirane posode v Celju. Odcejalniki naj bi odvzeli gospodin jam drobno, vendar zamudno delo — brisanje posode. V vroči vodi splaknjeno posodo bodo gospodin je postavile slej večino naših novih industrij- i na odcejalnik, sestavljen iz je- skih objektov. klenih žic, med katerimi je to- U. S. i liko prostora, da lahko vtakneš pošilja podjetjem navodila in jih opozarja na pomanjkljivosti. Razen tega sestavlja načrte za nove proizvode, na primer za pralne stroje, ki naj bi jih kolektivno uporabljali in jih bosta izdelovali bodoči tovarni gospodinjskih pripomočkov v Sežani in Postojni. Prototipe bodo v Zavodu preizkusili, šele potem jih bodo začele tovarne serijsko proizvajati. Tako se bodo v preizkuševal-nicah zvrstili tudi doma izdelani sesalci za prah, likalniki, šivalni stroji, sobni ventilatorji in podobno. Preizkušanje aparatov in sestavljanje načrtov bo sicer precej stalo, vendar če pomislimo, da v Sloveniji okoli 300.000 gospodinjstev neracionalno gospodari, stroške Zavoda lahko opravičimo. Napak bi bilo misliti, da bodo vsi ti novi gospodinjski pripo močki prišli v poštev samo v mestih. Naše podeželje se elektri ficira, zato bodo tudi kmečke žene lahko uporabljale vse go spodinjske električne naprave bodisi za individualno ali kolek tivno uporabo. Mar bi se jim ne prilegla skupna, pralnica, kjer bi v dveh ali treh urah oprale celo »želito«? In to brez posebnega truda! Najbrž bi se tudi ne odrekle konserviranju sadja, če bi imele potrebne pripomočke. Naše delovne žene pa bodo v bodoče razbremenjevala tudi številna uslužnostna podjetja čistilnice za obleko, krpalnice itd., ki jih bodo odprli biroji za pomoč v gospodinjstvu. Zavod za napredek gospodinjstva pa organizira nove mlečne in obratne kuhinje ter mlečne restavracije. V Ljubljani bo odprl celo javno menzo, iz katere bomo lahko jemali hrano na dom, in krpal-nioo, kjer bodo delale začasno brezposelne žene. Prvi koraki za razbremenitev žena so torej že storjeni. Biroji za pomoč v gospodinjstvu v Ljubljani. Mari boru in Kranju se odlično ob nesejo. Obnesli pa bi se najbrž v vseh industrijskih krajih, zla sti kjer je veliko žena zaposlenih. Velko krvodajalcev V okolici Maribora se je tak: delavsko kakor kmečko preb’ valstvo v velikem številu odzval človekoljubni akciji za zbiranj' krvi. V Bistrici pri Rušah jr skupina zavoda za transfuzijo krvi že opravila svoje delo, drugod pa še zbirajo prijave. Kakor smo že rekli, so najprej dali kri v Bistrici pri Rušah. V tamkajšnji Tovarni okovio in pločevinastih izdelkov je kai 100 delavcev ponudilo svojo kri posebej pa se je vaškemu odbor Rdečega križa prijavilo 15 vašč ' nov. Aktiven je bil tudi vaši odbor Rdečega križa v LimbiU-u Zbral je okoli 40 krvodajalcev G. G- KULTURNI RAZGLEDI S PLENUMA ZVEZE KNJIŽEVNIKOV JUGOSLAVIJE RAZREDNI BOJ in njegov odsev na posameznih toriščih človekove duhovne de;avnosti, vštevši umetniško ustvarjanje Y preteklem tednu so književniki Jugoslavije obravnavali na svojem plenarnem zasedanju razna vprašanja sodobnega književnega ustvarjanja. V referatih in razpravah so sodelovali naši najvidnejši književniki in kulturni delavci. To je bilo eno med najplodovitejšimi zasedanji našili književnikov, kajti razčiščena so bila mnoga vprašanja s kulturnega področja. K temu je v znatni meri tudi do- nih modnih smeri in manir, katere je tovariš Krleža d svojem referatu točno in izčrpno označil. Za ždanovščino imajo cesto celo dajanje prednosti klasični umet nosti, kar znanstvene estetike se o glavnem strinjam z argumenti, s katerimi tovariš Kos brani eno kakor drugo. Želel bi pa poudariti: Kot sleherno znanstveno spo-njeni lepoti in popolnosti, 7nanjc. ki postane neločljivi del vse ji je zagotovilo zgodo- človeškega spoznanja o svetu, pri- „ „ „ vinsko trajnost. Mnoga dejstva speva k temu, da se človek v tem prinesla pomembna razprava tovariša Borisa Ziherla, ki jo I pričajo o nestrpnosti, nedemokra- svetu znajde, tako lahko postane 1 tičnosti, ki prihajajo do izraza o (u(n znanstvena estetika o nekem boju pristašev drugega pojmova- smislu normativna, če njene po- priobčujemo v celoti. Namen tega plenuma vsekakor dišča praktičnih političnih poni bil obravnavati določena vpra- treh, kar povsem ne drži. sanja s področja estetike in knji- V razgovoru s Klaro Zetkin zevne kritike in o tem sprejeti je Lenin poudaril: »Sleherni umet-določene sklepe. Tisto, kar smo nik, vsakdo, ki se ima za umet-od tega plenuma pričakovali, je, j nika, ima pravico ustvarjati svoda ugotovi posamezne probleme , bodno, docela neodvisno, v skla-našega književnega ustvarjanja, du s svojim idealom.«, ki terjajo, da jih nadalje obrav-\ To pravico morajo komunisti navamo v polemiki in razpravi, priznati slehernemu književniku, Tisto, kar smo od tega plenuma hkrati pa morajo tudi zase zahte-pričakovali, je, da avtentično so- i vati pravico, da odkrito, v skladu --------------------is svojimi načeli, kot organizacija oči različna mnenja in stališča, ki se nanašajo na omenjeni dve področji. Sodim, da je ta plenum precej opravičil ta pričakovanja. Kakor koli so že pomembne in vsebinsko tehtne in zato za slehernega govornika na tem ple- in kot posamezniki, izražajo in branijo svoje, mnenje o posameznih vprašanjih in pojavih v našem kulturnem življenju. Govoreč o pojavih idejnega razsula in nja zoper tako imenovano psevdo- zitivne pridobitve prodro globoko ždanovščino. Še več, lahko reče- D umetnikovo zanest in spoznanje in postanejo tako neločljivi sestavni del njegovega duha in razuma. Samo o takšni normativ-nosti znanstvene estetike je moč govoriti in o nobeni drugi. Nobena revolucionarna pesem ne rečemo, da je njihova težnja po monopolu v našem književnem življenju, združena s poskusi, da bi diskriminirali vse, kar se ne strinja z njihovim, pogosto zelo problematičnim pojmovanjem umet- nosti in lepote, postala zdaj ena more nastati, če revolucionarni izmed hudih nevarnosti za razvoj pozio ne najde odmeva v naj naše književnosti in umetnosti, intimnejših kotičkih umetnikove Hkrati so najrazličnejše proti- ga Tega odmeva ni moč marksistične teorije, ki uživajo ustvariti z nobenimi uradnimi v teh krogih domovinsko pravico, upa7i in odloki. Ustvari ga lahko zlasti teorije o nadrazrednem po- 2golj življenje samo, konkretni menu in brezpartijnosti umetno- objektivni in subjektivni pogoji sti, postale najprimernejši zaklon za zelo zavestno partijno, in sicer dvoma, kritika umetnine je lahko — in doslej je o resnici najpogosteje ravno ' takšna — pretežno sociološka ali filozofska, ali pa pretežno estetska, vse tja do čistega formalizma, kakršni so pač kritikovi nagibi, smoter in sposobnost. Prav tako je nedvomno res, da pri nas praktično še nimamo celovite marksistične književne kritike, ki bi z oseh vidikov presodila konkretno književno delo. Najvišji vzpon v boju za takšno celovito književno kritiko pri nas pomeni nedvomno književno kritično delo Miroslava Krleže. Mislim, da bom tovarišu Kosu najbolje pojasnil, kako si predstavljam celovito marksistično književno kritiko, če ga opozorim, denimo, na Krležev članek o Marcelu Proustu. Umetnik in ljudske množice Na koncu bi se dotaknil še enega vprašanja, o katerem je bilo govora na tem plenumu, to pa je vprašanje odnosa med umetnikom in ljudskimi množicami. S tem vprašanjem sta se zlasti ukvarjala tovariša Šinko in Bihalji-Merin. Tovariš Šinko gradi svoje iz- in nedozorelosti občinstva. To le precej pogosta argumentacija U°' retikov in praktikov tako imenovanega modernizma, na bistven1 pomanjkljivosti, na katere je ze opozoril tovariš Bogdanovič. tudi iz primerov samih, ki J*'1 navaja tovariš Bihalji, sledi, d11 je treba vprašanje vselej postaoih konkretno: kdo. katere družbene plasti in krogi so bili o določenem času zoper kakega novega umetnika, kdo pa je bil zanj. V zvezi s tem bi rekel nekaj o splošnem vtisu, ki sem ga dobo-ko sem poslušal referate na ten1 plenumu. Malone vsi referenti so se zel0 obzirno ognili tako odločilnem'1 dejstvu v tisočletnem družbenen> življenju, kot je razredni boj 'n njegov odsev na posameznih toriščih človekove duhovne dejavnosti, vštevši umetniško ustvarjanje. Videti je, da se ne s podob' omeniti tega dejstva, še zlasti Pa je to docela prepovedano. kadM gre za umetnost in književnost' Iz ene skrajnosti smo padli v drugo: iz nekdanjega proletkul-tonskega relativizma tako imenovane socialne literature, katere poudarjanje razrednega momente in zanemarjanje občih zakonito- vajanje na Leninovem stališču, 1 sti človeške biti in umetniškega da umetnost pripada ljudstvu, da pa je treba zaradi približevanja umetnosti ljudstvu najprej izboljšati njegovo splošno izobraževalno in kulturno raven. Ni dvoma, da je takšno stališče docela pravilno in da mora postati eno izmed glavnih vodilnih načel sleherne prave socialistične kultur- ..... ...... kaosa na področju umetniškega 1 reakcionarno partijno dejavnost numu privlačne teme, katerim sta ustvarjanja, a upoštevajoč potre-1 na področju književnosti in umet- ______x____ ___z ~ i____•v___hn n n i riniti om hnitt vnnnr talržnn Tt.nsf.i. oosvečena referata tovarišev P leže in Vidmarja, se bom vendarle pomudil na nekaterih drugih manj teoretičnih, a bolj kulturno političnih vprašanjih. Prvič zato, ker bi ukvarjanje s takšnimi poglavitnimi vprašanji, kakor so pomen in smisel umetnosti, realizem in fantastika itd. vzelo preveč časa, določenega za to razpravo. Drugič zato, ker je bilo o teh vprašanjih v razpravi že precej govora. Tretjič zato, ker se mi zdi potrebno, da iz množice vprašanj, ki so bila sprožena na tem plenumu, izločim nekatera izmed tistih, spričo katerih najpogosteje pride bodisi do nesporazumov, bodisi do načelnih nesoglasij v uveljavljenju praktične kulturne politike. Predvsem gre tu za vprašanje tako imenovane ždanovščine ali, kakor je bilo rečeno v enem izmed predvčerajšnjim prebranih referatov, naše psevdoantiždanov-ščine. fcr. ‘ bo po idejnem boju zoper takšne pojave, je Lenin v taistem razgovoru rekel: »Mi smo komunisti. Mi ne smemo držati križem rok in dovoliti kaosa, da bi se razvijal po svoji volji.« Različna pojmovanja ždanovščine Pristaši prvega pojmovanja ždanovščine potemtakem zavračajo tako imenovano programa-tično estetiko in z njo povezano birokratično dekretiranje umetniškega ustvarjanja, se pravi zamenjavo idejnega boja na kulturni fronti z administrativnimi ukrepi in pritiskom. Birokratski pritisk, dekretiranje in administrativni ukrepi na področju umetniškega ustvarjanja — to je po njihovem mnenju ena izmed glavnih značilnosti ždanovščine, razen drugih, nič manj bistvenih, o katerih sem govoril v svojem član-. . ku »Prispevek k razjasnitvi ne- to mo]em mnenju gre za dve. katerih pojmov«. Toda za ždanov-globoko različni razlagi zdanov- ščino, po tem prvem pojmovanju, scine. j nikakor ni bistven idejni boj zo- Prva razlaga, na katero se per dekadenco in kaos v knji-menda nanaša izraz psevdoanti- ževnosti in umetnosti. Kaj imam ždanovščina, sloni na znani Le- j za dekadenco, sem prav tako ninovi izjavi v razgovoru s Klaro j pojasnil v pravkar omenjenem Zetkin, ki je organsko povezana j članku. s stališčem, izraženim v Lenino- j Drugo pojmovanje je v tem, vem članku »Partijska organiza- ] da je treba za ždanovščino imeti cija in partijska književnost«. Ta sleherno marksistično priznavanje članek je bil napisan kakih 15 let prej, leta 1905, in le-tega omenja v svojem referatu tovariš Šinko, pripisujoč mu značaj čisto pri-godnega članka, napisanega z gle- partijnosti, se pravi, objektivne družbene pogojenosti in smotrnosti umetniškega ustvarjanja, za ždanovščino smatrajo sleherni dvom o umetniški vrednosti raz- nosti. O znanstveni in programatični estetiki Z vprašanjem ždanovščine in psevdoantiždanovščine je dokaj tesno povezano vprašanje znanstvene in programatične ali normativne estetike, o katerem sta na tem plenumu razpravljala tovariša Ervin Šinko in Janko Kos. Iz referata tovariša Šinka ni videti, ali zavrača ali pritrjuje možnosti in nujnosti znanstvene marksistične estetike. Šinko trdi, da niti Marx, niti Engels, niti Lenin niso ustvarili znanstvene estetike, kaj šele nekakšen estetski kanon, poln imperativov, nekakšno novo normativno znanost. Mislim, da je tovariš Šinko s tem povedal samo pol resnice. Drži da niti Marx, niti Engels, niti Lenin niso ustvarili nobenega estetskega sistema, ki bi bil podoben Kantovemu ali Heglovemu. Njihovo delo ni bilo nikdar usmerjeno izrecno na to področje. Pač pa so, zlasti Marx in Engels, nedvomno tvorci znanstvene teorije družbenega razvoja, tako imeno-i vanega zgodovinskega materializ- j ma, ki je edini lahko podlaga za ’ izgrajevanje prave znanstvene estetike. Gradeč na svojih znanstvenih ugotovitvah, so nam o raznih kontekstih zapustili mnogo pomembnih misli o posebnih zakonitostih umetniškega ustvarja- Boris: PRIVID SVOBODE Tiran poginja. Ura dvanajst bije. Končano je. Svoboda naj živi! Domov gre borec in gredoč izmije ob zarji v rosi z rok si sled krvi. Nekdo zastri je pogled z rokami, izgnanec gleda svojo rodno vas Nek drug pa obstal je kot v omami, raz šolskih oken čuje spet naš glas. In tisoče se rok je razgibalo, na kamen kamen dvigajo krepko. In v prsih vseh ljudi je čustvo vstalo, nalahno pesem bratstva zapojo. (»Nova beseda« št. 1 — 1. maj 1944, glasilo IV. operativne cone NOV in POS) umetnikove individualne biti. Med objektivne pogoje te biti sodita tudi obseg in moč raznih idejnih vplivov, vštevši seveda tudi idejni vpliv komunistov, marksistov. Književna kritika Kakor se lahko strinjam malone z vsemi bistvenimi tezami iz tistega dela referata Janka Kosa, v katerem je govora o znanstveni in normativni estetiki, pa se ne ustvarjanja je privedlo do negacije celotne kulturne dediščinf človeštva, smo padli v zanikanj6 razrednega boja na področju kulturne dejavnosti, v vsesplošno proglašanje vseh umetnikov ln revolucionarje in borce za napredne ideale človeštva. Odveč je govoriti o tem, da takšna pojmovanja ne morejo biti primerna ta dosledno socialistično kulturno politiko. Naj zaključim s problemom zrcaljenja naše stvarnosti n umetniških delih, o čemer je bilo go-, vora tako v referatih kakor tud' v razpravi. Tovariš Bogdanovič je po pravici pripomnil, da so o tej naš' stvarnosti na tem plenumu govorili dokaj abstraktno. Namesti tega smo bili včasih dokaj obširno seznanjeni s problemi sodobne fizike, astronomije in psihologije. In res. ko bere razne izdelke naše »nove«, »moderne1 proze, romane in novele, dobi človek vtis. da je marsikaj kratko malo ukrojeno po tezah sodobne znanstvene, največkrat pa lažne znanstvene psihologije. Časovna in prostorna determiniranost dogajanja izginja, z njo izginja tud' življenje, živi konkretni človek, ki je bil vselej glavni predmel pravega književnega ustvarjanj"- --------------------------- ----Naj mi tovariš Finci oprosti, tod" zdi se mi. da so pisatelji, kakor no-prosvetne politike. Mimogrede gta mhajin LaU6 aU jDan potrl, rečeno: zdi se mi, da tooans Sin- ven(jarie 7jvesti tradicija^ ko vendarle nekoliko podcenjuje književnega ustvarjanj« sposobnost širokih krogov našega kot rajni /ažm- znans1r)eni eks-občinstva da razume književna \ en i p književnosti- S ■>’ ”7* ljudskim množicam. Tovariš Bi- Plsutelji kaj malo poznajo na-- - - državo in konkretno družbeno morem strinjati z njegovim razkosavanjem kritike na sociološko, nja, ki nedvomno pomenijo pozi- politično, čisto estetsko itd. Kos tivno pridobitev znanstvene este- je v tem pogledu iz naših seda-tike. Glede možnosti in nujnosti njih tegob napravil vrlino. Ni halji si prizadeva, da bi s primeri dokazal, kako je o zgodovini vsak nov pojav o umetniškem ustvarjanju naletel na odpor občinstva, da se ni skladal dogajanje v njej. polno silno zapletenih psiholoških problemov posameznikov ki žive in delaj0 v tej težavni, a veliki stvarnost' z množicami, ter povzema iz tega prehodnega razdobja. Prosim tud'-sklep, da tudi sodobni odpor zo- naj bi tega ne razumeli kot pred-per tako imenovane modernistične pisovanje receptov, temveč kratk0 struje izvira iz konservativnosti malo kot ugotovitev dejstev. Lil. Tudi Foppa, dragi Scipion. Zakaj Foppa? Mali Foppa, ki je padel v borbi, je bil s peterico mrtvih na sončni strani trga Augusto, edini med vsemi popolnoma oblečen. Padel je z orožjem v roki; ni mu bilo treba upogniti glave pod sekiro. In vendar, kdo bi mogel reči, da je bila njegova smrt upravičena? Pred Foppo se je Gracco srečal s Scipionom. Ali so se prepoznali? Morda se niso: eden je utegnil biti v enem, drugi pa v drugem avtomobilu. Gledali so se in morda niso vedeli, da so se večer pred tem še skupaj borili: toda pogovarjali so se in gubica se je prikazala na Graccovih ustnah, na Scipionovem obrazu pa si lahko opazil povsem rahel gib. Govorila sta o Foppi. Zakaj Foppa? Rad je hodil v kino, ljubil Kitajce in govoril, da je vse izdatnejše od kruha, celo svilo-prejkine bube. Njegov obraz je bil trd in dober. Bil je miroljuben in preprost človek. Zakaj je zdaj mrtev? Ni se mu bilo treba boriti: samo ljubiti kino in Kitajce. Toda prisiljen je bil boriti se in bil je kot dekletce, ki so jo izvlekli iz posteljice in jo ustrelili. To je bilo povsem isto. Nič manj nedolžen ni bil od nje in njegova smrt je bila ista kot njena. Nič manj neupravičena. Isto je bilo s Coriolanom. Tudi on je umrl z orožjem v roki, toda tudi on je umrl nedolžen in njegova smrt je neupravičena. Tudi za njega so lahko rekli: In zakej on? Bil je miroljuben in preprost človek, vlačil je s seboj po vseh skrivališčih ženo in otroke, za vsako ceno je hotel živeti z njimi skupaj in govoril je, da bi ne znal napraviti ničesar, če bi ne imel kakršnekoli luknje, kamor bi se sleherni dan vrnil in tam našel svojo ženo in svoje otroke. Umrl je, ker je bil prisiljen boriti se. Zakaj pa je bil prisiljen boriti se? Videl je Barco Tartara, kako tudi on gleda na mrtvega in opazil, da je prav isto govoril tudi Barca Tartaro. Sta mar hkrati rekla? In zakaj tudi on? Ob njem je ležalo mrtvo dekletce. Njena glava je bila nagnjena proti njemu in njegov obraz se je sklanjal k njej. Gracco jo je spoznal, ko je videl Barco Tartara, kako jo gleda. Nekoč je bil ta obraz odkrit in dober. Zdravo, mu je rekel ta obraz. Zdravo, mu je odgovoril mrtvi. In tudi dekletce je odvrnilo: zdravo. Vsi mrtvi so odgovorili: zdravo. Ničesar ni bilo več tam znotraj odkritega in dobrega; ali kaj krepkega in dobrega, ostrega in dobrega, osredotočenega in dobrega; ničesar otroškega niti starčevskega. Tam znotraj je bila sama resnoba in okrutnost; okrutnost zaradi resnobe: slovo, toda tudi maščevanje v sam er \ slovesu. Zdelo se je, da pred temi nihče od tistih, ki so gledali zdaj, ali pa so že gledali, ne loči obraz od obraza. Sleherni, da je bil le človek, je stal pred njimi kot pred eno samo samcato pobito družino. In zato je mogel vprašati za Coriolana: Zakaj tudi on? In za Foppo: Zakaj prav tako on? In ni mu lilo potrebno razlikovati med dekletcem in tistim, ki je padel z orožjem v roki. Le kaj naj bi tu razlikoval? Coriolano in Foppa sta padla kakor padejo pošteni ljudje. Mar niso? je govoril pogled Gracca Enu 2. En 2 je potiskal kolo in hodil med mrtvimi, med enim in drugim pločnikom in Gracco je že od daleč opazil njegov pogled. To je tisto, kar vsi mislimo, mu je govoril Gracco. Ni se mu približal, toda na njegovem obrazu s sivimi sencami se je spet pojavila ona majhna gubica na ustnah. Dejal mu je: Drugega si sploh ne moreš misliti. En 2 je obstal, da bi ga ne izgubil izpred oči. Ničesar mu ni odgovoril, toda Gracco je zagledal ,da je bil tudi on, četudi je imel obupan obraz, blag in preprost človek. Mislil je na tisto, kar so mislili prav vsi. lih. Berta Selve ni našla doma . Potrkala je in ker ni bilo nobenega odgovora tudi njen prihod ni imel več smisla. Vendar pa je prišla v silni naglici. Imela je opraviti ali pa povedati nekaj zelo važnega. Le kaj? Iz ulice, kjer je Selva stanovala, se je namenila proti Parku. Tu ni bilo ljudi, bilo je samo sonce, bela tla in sonce, golo drevje in sonce in v tej samoti se je napotila do neke klopice. Sedla je in pričela jokati. Je bilo mar to tisto, kar je imela povedati in opraviti? Jokala je in celoten Park okoli nje je bil nekakšna samotna peščena ravan sredi obvoza tramvajev, ki so zvonili nekje daleč na obzorju. Toda zaslišala je nekoga, kako ji govori: »Kaj se ti je pripetilo, hčerka?« Dvignila je glavo. »Jokaš?« je dejal človek. Bil je starec, Berta ga je videla starega in ubogega, v raztrgani obleki, pošvedranih čevljih in mirno jokala naprej. »Ali te smem vprašati,« je dejal starec, »čemu jočeš?« »Ne vem,« je odvrnila Berta. »Ne veš zakaj jočeš?« »Rada bi vedela, pa tega ne vem.« »Se ti je mar kaj pripetilo?« »Prav ničesar.« »Niti včeraj? Niti predvčerajšnjim ne?« »Niti predvčerajšnjim.« Starec se je vsedel poleg Berte. »Ti si morala nekaj videti.« »Da.« »One mrtve?« »One mrtve?« »In jokaš,« je nadaljeval starec, »zavoU0 njih?« Berta je ponovno dvignila glavo. Pogledala je starca in videla, da so bile nje' gove oči sinje, videla jih je jasne na njegove^ starem obrazu Ali je imelo to kakšen pomen' da so bile njegove oči sinje? Zdelo se je, da ima to svoj pomen. »Ne vem,« je odgovorila. Toda morala je še enkrat zajokati v svoji*1 solzah. LIV. »Ni potrebno,« je dejal starec, »jokati zavolj0 njih.« »Zakaj ne?« je rekla Berta. »Potrebno ni jokati za nobeno stvar, ki se danes dogaja.« »Da ni potrebno jokati?« »Ne, hčerka. Niti za kri, ki je bila danes Pre' lita.« »Niti iz užaljenosti? In ne iz bolečine?« »Ce jokamo, sprejemamo. Toda ni potreba sprejemati.« »Ljudje so vendar ubiti in ni potrebno 1°' kati?« e »Ce jih objokujemo, jih izgubljamo. In 11 smemo jih izgubiti.« »In ni potrebno jokati?« (Se nadaljuj^ PROSVETNI AKTIVISTI, UMETNOST, UMETNI KI IN KRITIKA >Slišai sem tukaj definicijo, najboljšo definicijo, kar sem jih kdaj slišal za umetnost, ki jo je, mislim, rekel tovariš iz Senožeč, kaj je pravzaprao umetnost in kakšno je njeno poslanstvo. Poslanstvo umetnosti je, da plemeniti človeka, da ga dela resnicoljubnega, poštenega in dobrega, da mu ustvarja voljo do življenja in do dela. Umetnost nima drugega cilja. Umetnosti se razlikujejo samo po svojem oblikovanju.c. Karol Pahor na prvem zasedanju Glavnega odbora Zveze »Svobod« v Mariboru. Na zadnjem zasedanju Glavnega kih stvaritev, takrat se nam javljata Dora Zveze >Svobod< je tajnik dve stvari: kako so kritične pri-„,,Me tovarii Komun Albreht med pomij povedane in kakšen odnos t ugun opozoril na to, da deluje v zavzemajo do njih kulturni ustvar-"ooskih prosvetnih društvih ne- jalci prizadetih umetnin. 1 tisoč ljudi in da redno obisku-. Včeraj sem imel občutek da so prireditve teh društev nekaj de-j bili nekateri tovariši iz vrst umetni tisoč delovnih ljudi vseh slojev niških oblikovalcev nerazpoloženi ^ poklicev Ze /o, sicer zelo skopo vslcd, v bistvu zelo tehtnih, morda ozorilo, da precej misliti o kul- le ne preveč posrečeno povedanih "jnem pomenu delavskih društev, opazk, ki so jih izrekli posamezni S svojo dejavnostjo nedvomno tovariši na račun nekaterih pesmi, objavljenih v tBesedi*. Mislim, da tako reagiranje ni l‘0stajajo pomemben kulturni čini-,Jj v našem življenju. V teh družin okrog njihove kulturne de- /ai)n ....J Kunurne ae- zdravo predvsem se • zdi j bi rjoDorimo o tem, da so »Svobode* ^'Dnemben sestavni del našega kul-Ur,lega življenja. Jasno je, da se 'Svobode* ne morejo zapirati v "'ko ozko amatersko prosvetno in 'Dlturno dejavnost, temveč morajo u°rno posegati v naše celotno kultno življenje. V ^Svobodah* je 'f- čutiti precej močno zanimanje 'D splošna kulturna vprašanja, kar |e prišlo do vidnega izraza tudi na !,ldnjem zasedanju Glavnega odbo-rD 'Zveze. V razpravi o tem pro-b[einu je sodelovalo precej prosvet-n'b aktivistov, tajnik Zveze tovariš Albreht pa je v razpravi med dru-'JDn dejal tudi naslednje: 'Predvsem bi rad povedal, da 'b' je osebno ušeč, ker so bila v kim pripombam neumestna in objektivno celo škodljiva tako umetniškemu ustvarjanju in renomeju umetniških ustvarjalcev, kot kulturni dejavnosti naših društev. Prepričan sem, da danes pri nas ni resnega kulturnega ustvarjalca, ki ne bi jasno vedel, da se kulturne dobrine ustvarjajo za to, da se ob njih plemeniti naš človek. To je edini »okvir*, s katerim je ograjena svoboda umetniškega ustvarjanja pri nas, če temu sploh lahko rečemo okvir, če to ni le meja med umetnostjo in nazoviumetnostjo. Kakor je v tem * okviru* povsem svobodno umetniško ustvarjanje, prav tako pa ima delovni človek polno pravico, da samostojno prc- ^čerajšnji razpravi načeta tudi ne-1 S0ia^umctniške stvaritve. Te pravi-Y>liko kritično dela, posamezne cc delovnim ljudem noben resen kulturne stvaritve, ki jih lahko umetnik ne odreka, ker si želi zve-keremo v knjigah revijah in čašo-' deti odkritosrčno sodbo o svojih Msih. Mislim da' se bodo morala'stvaritvah in ker povsem natančno faiSa društva’v tej smeri še veliko ue da človek umetnino šele tedaj )0lj razvijati. V poročilu sem sku-1 dojemati, kadar kot osebnost opozoriti na to, da manjka v samostojno razmišlja o njej. Kakor 'Svobodah* širšega kritičnega jav-,le9a obravnavanja kulturnih stva-'fiev, ki prihajajo pred slovensko luvnost. Take obravnave so posebne zato, ker v naših društvih di>i in dela toliko sto in tisoč ak-bunih prosvetnih delavcev, od naj-Pseprostejših fizičnih delavcev do >lrjlednih in priznanih kulturnih borcev, za katere ne bi mogli trdi-da se enostavno prav nič ne poznajo na umetnostna vprašanja, katere ne bi mogli trditi, da (r>os> mno nimajo izoblikovane že l>eke svoje osebne kulturne fizio-'JUomije in da niso sposobni vred-,x°titi posameznih kulturnih stva-dteu. O umetniških delih je v delav- stremi umetnik za tem, da bi s svojo umetnino čimbolj plemenitil človeka, tako delovni človek vrednoti umetnine po tem, kako so mu človeško blizu, koliko topline, zavzetosti za človeka diha iz njih. In to je nujno stičišče, h kateremu vsak po svojih močeh in človeških vrednotah stremita. Zato se popolnoma strinjam s tovariši, ki so govorili, da ne smemo o umetninah govoriti z dveh različnih stališč, z dveh različnih bregov. Umetniki, prosvetni delavci in sploh vsa naša napredna javnost, vsi skupaj imamo isti smoter: Oblikovati in plemenititi delovnega človeka, vzbujati v njem visoke človeške vrednote. To je veliko poslan- ‘kih društvih precej govora. Od stvo. Doseči pa ga je mogoče v tem ^asa do časa je čuti tudi posa-'l^zne kritične presoje in pomis-eke. Slabo je le to, da take pri-PDmbe najčešče ostajajo zaprte v °,:ie kroge posameznih društev. ,enim, da bi jih kazalo povedati Ja«nu> naj bi se ob njih razvile hšc razprave. To je potrebno zato, 'a o javni polemiki razčistimo Mnenja in sodbe o posameznih delniških delih, da ugotovimo, Qh so občutki in mnenja, ki se grajajo, umestna in utemeljena! .fatkomalo, da tudi na ta način "jdmo svoje kulturno obzorje in ',a s ojimi mnenji in sodbami hPozorimo umetniške ustvarjalce na to, kako se njihovo delo odraža b naših spoznanjih in doživetjih. Zato je želeti, da bi v »Svobo-aaft« ve{ in predvsem javno govo-r'h o umetniških delih z vseh pod-‘0(>j umetnosti, ki se pojavljajo v javnosti. . Mislim, da je ta ugotovitev jasna nesporna. Ob njej pa bi rad 0Poz,.ril na pojav, o katerem je Dfe(bio reči nekaj besedi. Kadar je P°Dora o kritični presoji umetniš- večji meri in tem lepše, čimbolj vneto in zavzeto se ga lotimo. Seveda pa delovni človek ni nebogljen šolarček, ki ga je mogoče prisiliti (dasi tega napredni ljudje niti s šolarčkom ne počno), da z verbalnim učenjem postaja kulturen. Delovni človek je osebnost. Ta pa se plemeniti in razvija napredno samo, če notranje podoživlja umetnine, to se pravi, če jih sprejema kot osebnost. To pa se ne doseže zgolj s tem, da nekoga privabimo v gledališče, na koncert, na razstavo ali v knjižnico in se pri tem ne oziramo na njegovo osebno razpoloženje, ne pazimo pri tem, da v njem vzbujamo zanimanje, notranjo človeško slo, ki je pogoj za dovzemanje umetnine. Človek sprejema umetnino šele tedaj, če v njem vzbudimo samostojnega kritičnega duha, če ga pripravimo do tega, da umetnino presoja, vrednoti, izreče o njej sodbo itd. V tem smislu menim da je vsako nestrpno zavračanje kritičnih opomb, ki jih povedo posamezni delovni ljudje najrazličnejših sto- penj izobrazbe, na račun te ali one vrednotenju umetnin, pa moramo umetnine, nezdravo in nekulturno.' jasno reči, naj nam tisti posamezni Nasprotno, prav ob takih pripom- j umetniki, ki dokaj skeptično gle-bah lahko rasteta i umetnik i ■ dajo na usodo delovnega človeka ostali delovni ljudje. Mišljenje, da l pri nas in na njegove duhovne po-Umetnino lahko presoja izključno \ tence, ne zamerijo, če mi, ki dele umetnik, to je tisti, ki umetnine lamo v delavskih prosvetnih orga- ustvarja, je že davno razglašeno za nazadnjaško. Pogoj za vrednotenje umetnine ni namreč v tem, da zna nekdo umetnine ustvarjati, ampak v tem, da jih zna človeško podoživljati, da je dovzeten za človeške vrednote, ki dihajo iz umetnine. To pa more občutiti ne le nmetnik-ustvarjalec, ampak vsak človeško zdrav človek. Seveda drži, da vsaka kritična presoja ni vedno popolna, je le odraz osebnega podoživljanja posameznika ali skupine ljudi. Pri- nizacijah in ki poznamo delovne ljudi bližje kot po nekaj površnih vtisih, malo bolj verujemo v ustvarjalno sposobnost naših delavcev, če mi verujemo v to, da bo naš delavski rod sorazmerno hitro duhovno napredoval, če verujemo v to, da je jedro delavskega razreda v bistvu duhovno silno zdravo in napredno in če verujemo v to, da je sposoben ta rod prevedriti današnje težave, ki ga seveda nemalo tarejo in ki jih tudi ni malo. To Prizor iz filma »Vrni se mala Sheba« mizem in na njem zasnovane kri- čakovati povsem popolnih kritičnih] ie namreč tista vera, ki drži zdravo^ tič ne pripombe na račun te ah one opomb bi bilo prav tako nesmi- \ delavsko jedro pokonci. To je x umetnine, ta bo prej ali slej sjjo-selno, kot bi bilo nesmiselno priča-j vera, ki so jo delavci negovali v] znal, da mu je manjkalo vere v kovati, da bo vsak umetnik ustvar-- času, ko so bili dejansko povsem' konkretne sposobnosti delovnih jal izključno le najpopolnejše umet i brezpomembna raja v računici ka- ljudi prav v času, ko je bila taka nine. Toda včasih se zdi in o tem\ pitalističnih gospodarjev, vera, ki iera dragocen kažipot vsem zdra- ______ bi se ji danes ne mogel odpove- vjm delovnim ljudem skozi nebroj i nosti delovnih ljudi, ni prav nobe- dati noben zrel človek, kajti danes težav, čeri in preprek vsakdanjega nega vzroka za kakršno koli ma- imamo delavsko gospodarjenje, življenja, ki v njem delavski rod lodušje. Od tu naš optimizem, 1 ‘ -1''-"• v boju za boljše življenje tudi du- naša vcrci v tvorno silo delovnih hovno dozoreva. Mi dobro vemo, ljudi in od tu kritične opazke na me prepričuje tudi utrinek nestrpnosti, ki smo ji bili priča v včerajšnji razpravi, da nekateri zahtevajo popolnost samo v presoji umetniških stvaritev, da pa so silno nestrpni nasproti vsakomur, ki izreče kakršnokoli kritično pripombo, ki jo po svojih osebnih človeških občutjih doživi in pove. To je zelo enostransko in krivično. Poleg tega pa je treba povedati še to: Umetnine nihče ne podoživlja, ne sprejema brezosebno, neprizadeto, kot tudi noben umetnik ne more umetnine ustvarjati, ne da bi v njem dozorela. Zato nosi umetnina osebni pečat umetnika in vsaka kritična presoja, osebni pečat kritika. Delovni človek recimo išče v umetninah tistih človeških vrednot, ki so v skladu z vrednotami, ki jih nosi v sebi on in ki so mu dragocene. Družbeni nazor delovnih ljudi namreč ni samo praktično politična zadeva, ampak obsega tudi njihova duhovna pojmovanja v najširšem smislu besede. Zato je povsem prirodno, da si delovni ljudje iz zakladnice kulturnih stvaritev iz-birajj liste umetnine, ki so njihovim družbenim nazorom najbližje, iz katerih dihajo take človeške vrline, ob katerih se /delovni človek lahko plemeniti in duhovno raste, ter da odklanjajo stvaritve, ki so jim po človeških vrednotah tuje. Tega delovnim ljudem ne more in ne sme nihče oporekati, če noče pripeljati v dvom svoje osebne človeške vrednote. Vsaka bojazen pa, da bi delovni ljudje v svojih delt skih organizacijah preozko-srčno vrednotili umetnine, pa je povsem odvečna. To jasno potrjuje praksa naših delavskih pro- duhovno moč naprednih delovnih ljudi, pa naj so bila konkretna razdobja, v katerih so le-ti živeli, še tako zamotana in družben položaj še tako nejasen. Prav zato danes, ko vse gradimo na tvorni, i iko telesni kot duhovni sposob- danes pričenjamo dejansko oblikovati delovni ljudje sami svojo gmotno in duhovno usodo. Kdor nam očita danes ta opli- da pomembni kulturni ustvarjalci račun tistih umetnin, ki iz niso nikdar podvomili v tvorno in diha življenjski pesimizem.* njih »SVOBODA« IZ NOVE GORICE JE ZBOROVALA Pionirsko delo pred napovedanim | nosti, da se razide, spet pridno, dobiva vse večji krog ljubiteljev občnim zborom sem našel pred-'vadi in že dosega lepe uspehe. ' Pol ure sodnika .tovariša Simonitija, tajnika Hvalo ter še nekaj odbornikov novogoriške »Svobode« v kino-dvorani, kjer so dokončevali zadnje priprave. Med razgovorom se je napolnila obsežna dvorana do zadnjega kotička. Povedali so mi, s kakšnimi težavami se morajo boriti. In te res niso majhne. Kar predstavljajte si, kako težko je, če ni skupnih prostorov. Eni se zbirajo na kolodvoru, drugi v tovarniških prostorih, tretji kar v stanovanju, četrti. ■. Krog aktivnih delavcev je še dokaj majhen in odborniki, ki se morajo večkrat ukvarjati z drobnimi tehničnimi stvarmi, bi že odnehali, če se ne bi zavedali poslanstva, ki ga vrše in če bi ne bilo uspehov. Pred pričetkom občnega zbora so godba m pevski zbori priredili kratek program. Iz poročila, ki je obsegalo pregled dela od spomladi sem, so kljub kritični oceni bili vidni uspehi. In ti uspehi niso majhni. Številni odseki so svetnih društev. V svoje prosvetne . kljub težavam zelo delavni. Samo programe delavska društva široko- j poglejmo. »Svoboda« v Novi Go-grudno sprejemajo vse, kar je umet- rici ima dva moška, dva ženska niško napredno, ne glede na epo- in dva mešana pevska zbora ter ho, v kateri je posamezna umet- oktet. Ti zbori nastopajo posamič nina nastala in ne glede na tema- in skupno. Kdo bi našteval kje tiko, ki jo obravnava. in kolikokrat so nastopili. Godba Ko že govorimo o kritičnem na pihala, ki je bila že v nevar- Najtežavneje je z dramatsko družino. Ker nima primernega prostora in odra, kar ne more zaživeti, čeprav bi to vsi od srca knjig. Ponovno je oživelo tudi lutkovno gledališče, ki je pred leti že bilo med prvimi v Sloveniji. Iz teh skopih ugotovitev lahko želeli. Tudi šahovska sekcija, ki I rečemo, da je delo, ki ga opravlja ima sicer zelo lepe uspehe, tava »Svoboda« v Novi Gorici, res kot pastorka iz enih prostorov | pionirsko. In ko bo zrasel ob pod-v druge. Nedvomno prednjači. pori vseh prebivalcev Nove Go-glasbena šola. Pa tudi knjižnica rice prepotrebni kulturni dom, v svojih skromnih in vlažnih bodo lahko z zadovoljstvom gle-prostorih ne zaostaja in si pri-' dali na svojo prehojeno pot. Veliko dobrih načrtov Doe leti je minulo, odkar smo na Jnoorniku ustanooili »Svobodo*. Takrat je bilo o našem društvu 140 članov, danes pa nas je že 420. In zanimanje za naše delo še vedno raste. V minulem letu smo imeli več i tekmovanje se zanimajo tudi god-pomembnih uspehov, za letošnjo j beniki in člani moškega pevskega sezono pa smo že pripravili ob- zbora. Naši pevci bodo o letošnji širne delovne načrte. V prvih sezoni priredili več samostojnih dneh novembra smo se sestali koncertov o Podkorenu, o Kropi, in razpravljali o nedavnem raz-1 na Breznici. o Štorah in o Trbov-širjenem plenumu Glavnega od- j Ijah. Obiskati nameravajo tudi bora Zveze »Svobod*. Na tem sc- nekaj koncertov zbora in orke-stanku smo tudi sprejeli načrt. stra Slovenske filharmonije o predavanj Ljudske univerze ter I Ljubljani. ideološko-političnega tečaja. j Kmalu bomo ustanovili pose- Naš dramski odsek bo v le- bni pripravljalni odbor, ki bo v tošnji sezoni uprizoril najprej, počastitev desete obletnice osvo-Tiemar/erjevo dramo »Mladost boditoe pripravil teden kulture o majhiku mesecu prihodnjega leta. pred sodiščem*, potem pa Finž-garjevo »Našo kri*. Člani dramskega odseka so sklenili, da se bodo temeljito pripravili na tekmovanje, ki ga bo razpisal Glavni odbor Zveze »Svobod*. Za to ZEMLJA BREZMEJNIH OBZORIJ Romulo Gallegos: »Dona Barbara«; Cankarjeva založba, 1954 »O, llanura venezuelska! Na ste- nosti — tako umetniškega kot drul- in njene prebivalce, v katerih se bijeta Saj si odprta delu, kakor si bila orol- benega razvoja te južnoameriške de- neukrotljivost in potrpežljivost, zdru-jn, zemlja brezkrajnih obzorij, kjer žele nepojmljivih skrajnosti in na- žujeta samoglavost ljubi, trpi in upa tvoje dobro ljud- sprotij, brezkrajnih savan, polha ' .1__ c* a_ -.-i.irT_ . *.L*iU s, ..t.. ..... Dramska sekcija bo obenem slavila dvajsetletnico svojega obstoja. Pred 20 leti so namreč na javorniškem delavskem odru uprizorili pod izredno težkimi pogoji prvo napredno igro. Upravni odbor naše »Svobode* je na svoji zadnji seji razpravljal o napovedanem tednu kul-j, brezkrajnih savan, polbarbar- lenost, treznost in sanjavost, ki' so ture. Sklenil je, naj se za ta teden ----- - , govedarjev in oblastnih velepo- ponižni kadar hodijo veš in ponosni nrinrnnlinin n d nUeol-i dobni južnoameriški pisatelj Romulo sestnikov. na konju. Prav je, da je Cankarjeva ' * avljajo VSI Odseki, pnredlt- Gallegos svoj roman in v ta stavek je Idejni nosilec romana je dr. Lu- založba omogočila predstavniku male- oe lm zaključili z velikim zbo-vlil vso svojo ljubezen do domovine, zarilo, izobražen veleposestnik Ube- ga naroda, da nam je spregovoril v ronanjem. Ob lej priliki bi tudi željo po njenem napredku in navdu- rglnlh nazorov, ki hoče civiliziran našem jeziku, toda, morda bi bilo bo- rn-zniti drnitnoni „.i šenje nad njeno burno preteklostjo, hudi in zemljo. Bori se proti kultur- tje, ie bi našla delo, ki globlje, bolj /k,- , 'P’upor ter oa- polno junaštev in drznih dejanj. In ni zaostalosti preprostega ljudstva in 1 prizadeto in resneje prikazuje nam UkOUBll Stare svobodase, ki SO Že to plemenito čustvo je tudi nareko- S® hoče dvigniti iz ukienjenosti vraž- še neznano Južno Ameriko, in tako pred vojno delovali med nami in stvo*... S tem vzklikom konča so- skih vato pisatelju najlepše strani te knji- leverstva, krvavih barbarskih navad še bolj približala slovenskemu bral- danes s snniimi ge ter je obenem gibalo in osnovni !n nevednosti ter uvesti v zastarelo eu to bogato celino revnega ljudstva, • . ' , .. O0nalinu izKUS- ton celega dela. Vendar, če sodimo , in preživeto gospodarstvo nove me- ki jo pretresajo družbena nasprot ia., nIaml Plemenitijo nase delo. knjigo z merili sodobnega evropskega' inda ” ■” ^ - romana, ji težko prisodimo kaj tnno- knjigo z merili sodobnega evropskega; tode. go več kot ime zanimivega romana, ki le redkokdaj — s svojo tehniko, stilom, družbeno idejnostjo ter tendenco — doseže stopnjo umetnine. Moramo pa priznati, da je »Doha Barbara* plod in odraz venezuelske stvar- Skoraj vsi liki, predvsem pa možača Doha Barbara, uničevalka mož in ustrahovalka liana, ter zgodba, ki se zapleta in razpleta okrog nje, pa nam razkriva — s svojim vznesenim stilom, tehniko naključij in presenečenj, folkloristiko in večkrat nepo-globljeno in naivno psihologijo — romantičen način pisanja. Vsem književnostim je prav romantika udarila najmočnejši pečat narodnosti in tako je nujno tudi mlada venezuelska književnost zaživela v neke vrste romantiki, primerni svojemu družbenemu razvoju. To romantično navdušenje za folkloro je narekovalo pisatelju Gallegosu najlepše in najboljše ter obenem najbolj privlačne strani, ki nam slikajo v tropskem soncu žareč dan in mehko noč, delo in počitek llanurskih peonov. Poln patriotske ljubezni se pisatelj poglablja el ti r-,cA 4 o n e* 1 ** t tl *> 4 /%* *-* 7* — . JI £ V V. T. E. Žagar Tezenska „Svoboda“ SE UVELJAVLJA Po uspeli prvi sezoni je dram- zuslupi ekonoma dramske sekcije ska sekcija tezenske »Svobode* la- /indija Klepača in tehničnega vodni čvrsto prijela za delo: naitudi je Slavka Izlaka. rala ie pet iger in priredila skupno Člani igralske skupine so skle~ 37 predstav. I nilit da bodo sleherno sezono na- Za začetek sezone so postav 'i Študirali najmanj pet novih del. na oder dramo Vasje Ocvirka: »Ko Za l dos imajo na repertoarju »Vdo. bt padli oživeli!*. Doma so jo tri- v Ro&linko*, ^Mladost pred sodi-krat ponovili in gostovali z njo v n*, »Matiček se ženi* in »Ma-Mikluvžu in Šentilju. Med ljudski- čeho in pastorko* mi igrami so si izbral, Jurčičevega Tezenska »Svoboda* Ima lepe nn ZT-k ° *Tam.atizacl‘i'ir 'va- perspektive za nadaljnji razvoj L na Cesnika Premiera ,e bila v dru- njen predhodnik likalno umet g, polome, decembra. Igra ,e do- niiko rfrui,„„ ,Mf,k} Durj(lva. je živela doma m v okoliških krajih ogromno slorilo za dui Skultur,c devet predstav Največ občinstva ra„n,. „ na, (Mu » z pa ,e pritegnila opereta »Pesem .• s, , slovensko bese- uTlh krn,0 ,0 UP m,m‘ d° in Pesem "" podeželje. iz , , . ... »Svoboda* je vse, kar je bilo w tem v'X‘'PS » »• Bralna vaja dramske skupine jeseniške »Svobode«, ki je dosegla že več lepih uspehov duševnost tega ljudstva, ki druži sebi prešerno veselost in fanati-...Iz uradnih virov p0' ročajo, da so te tri človeku podob8^ opice v resnici ie preoblečeni kom8" nisti . . .« . Le česa vsega ne bodo »komunist* krivi! »TRUD« SE ZAVZEMA ZA SODELOVANJE Z ANGLEŠKIMI SINDIKATI VABILO »Trud«, glasilo Zveze sovjetskih d0' I dikatov, je objavil članek, v katere8! pravi, da bi bilo treba razširiti ve med sovjetskimi sindikati ter angleški!8 Trade-unioni. Izslop Trade-unionov 1 Svetovne sindikalne federacije 1949 je okrnil enotnost delavcev sveta, enem pa je prekinil delo anglo-sovje*" skega sindikalnega komiteja, piše list‘ Potem našteva številne sindikalne legacije, ki so po letu 1949 obiskale v0* vjetsko zvezo. Pisec Članka poudarj8: da je vzajemna izmenjava deleg80'/ omogočila predstavnikom sindikatov ob8*j dežela, da »vzpostavijo osebni konta^ Lani je obsodil 37 delavcev in Josca Sembrosa. — Kazen so že prestali, letos pa jih je za iste »prestopke« obsodil na kazni od 8 do 15 let zapora. — Franca podpirajo v Ameriki Fašistični krvnik Španije Franco se je spet proslavil. Zagrešil je novo nasilje nad španskimi delavci. Vrhovno sodišče v Madridu je zaprlo 38 španskih delavcev in jih obsodilo na ječo od 8 do 15 let, ne da bi jim povedali, zakaj so jih obsodili. Med zaprtimi je tudi Jose Sembros, katalonski socialist. Tej skupini je sodil Franco že lani. Takrat jih je obtožil, da so pisali po zidovih parole proti vladi,' s katerimi so pozivali ljudstvo na upor in da so poskušali obnoviti Socialistično stranko Katalonije. Za te »pregrehe« jih Franco takrat ni mogel obsoditi na več kot na 4 leta zapora. Ker pa so bili do procesa že tri leta v ječi, jih je Franco moral kmalu vse izpustiti. Sedaj pa jih je spet zaprl in obsodil. Takšna je Francova »svoboda«. In ameriški nazadnjaki so z njim zelo zadovoljni. S Francovo Španijo so sklenili vojaško pogodbo, s katero so dobili v Španiji na razpolago vojaška oporišča, Franco je dobil J-1--1- —»-1- J- pa debelo mošnjo dolarjev. «edaj pa se slišijo glasovi o nekakšnem obrambnem paktu Sredozemlja, v katerem naj bi bile Španija, Italija in Grčija. Na Franca torej veliko računajo in so ga celo povabili, da si je ogledal nedavne manevre ameriške mornarice na Atlantskem dvomno oceanu. Franco spada ne-med »solidne« postavke zahod- noevropskega obrambnega se je že izkazal v boju sistema, saj proti komunizmu. Bo užival ametiško podporo tudi po porazu republikancev? Na to vprašanje Domo kmalu zvedeli odgovor. ter pristne prijateljske odnose«. Potem ko se »Trud« zavzema za ^ da bi anglo-sovjetski sind. komite n&d*' da Potem ko se Ijeval ?. delom, pravi, da bi bil Pru korak k tesnejšemu sodelovanju, Če centralni svet' Zveze sovjetskih sindi^8' tov povabil delegacijo angleških Tra«8' unionov, da v bližnji booočnosti obi»ce Sovjetsko zvezo. BRITANSKI LABURISTI O CIPRU SAMOODLOČBA »goli »ategaHeji; lemokratično Takšnale pregrada je zgrajena med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. — Sovjetska zveza vabi zahodnoevropske države na razgovore, da bi jo podrli. — Na Zahodu pa pravijo, da je to le propagandni manever, s katerim naj bi preprečili uresničenje pariških sporazumov. Koliko časa bo pregrada še stala? Glasilo sindikatov Slovenije, izdaja Republiški «*et Zveze sindikatov ca Slovenijo Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva In oprav«! Ljubljana. Čufarjeva ulica I - Doro «lndikatov Telefoni: uredništvo In uprava \i-03i uredništvo 32 539 uprava 30 04t» Poštni predal 284 Račun prt Mestni hranilnici v Ljubljani 601 303 1-221 Lisi »/baja vsak petek. Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 40 din. četrtletna 120 din. pol letna 240 din, celoletna 480 din: posamezna številka 10 din. časopis »Socialist international Information« je objavil članek angleškega laburista Noela Bakerja, v katerem se pisec zavzema za to. da bi Ciprčani sami odločili o svoji bodočnosti, naj bi se priključili Grčiji ali ostali v angleški skupnosti narodov Takole pravi med drugim: »Anglija je dvakrat doslej Ciper Grčiji v zameno za gn jaške prednosti« (pri tem misli na vojaška oporišča). »Upam. da bomo sedaj dali Ciprčanom pravico, da sami odlo čajo o svoji usodi. To pa ne da bi An- ponudila gmotne gaji. ker j pa i klon kaj dali. marveč je to pravično in demokratično bomo prav ničesar izgubili, če bon* ravnali tako. kot je prav. Imeli boi8 bazo, na katero bomo lahko račuo8 ' Okrepili bi Grčijo in NATO. Moral8" ukrepati hitro, da ne bi izgubili na" njenosti Grkov in Ciprčanov.« Spomenica laburističnega kongresa Cipru pa pravi: »Obžalujemo polit1*' ki jo vodi torijska vlada na Cipru ,c zahtevamo, naj parlamentarna skup*8, laburistične stranke protestira ob vsa* priliki.« OKNO V SVET »S pojočimi srci v smrt« »Einigkeit«, osrednje glasilo zahodnonemškega sindikata živilske in preskrbovalne industrije ter gostincev, je v številki, ki je izšla 15. oktobra letos, objavilo članek z gornjim naslovom. V njem na poljuden način opisuje, kakšne so nemške vojaške organizacije, ki so vznikle po vojni ob podpori in s pristankom zahodnih zaveznikov. Članek objavljamo v celoti. Na Nemškem je veliko vojaških Proti koncu 1918. leta, po prvi združenj. Med njimi je tudi neko, ki se imenuje »Stahlhelm«, zveza bivših bojevnikov. Njen predsednik je nek generalfeldmaršal. Zveza, pravijo, je nepolitična organizacija. »Stahlhelm« ni nov izum. Veliko strani njene zgodovine je že popisano. Prelistajmo jih! Govorniški oder so pokrili s starim nemškim vojaškim praporom. — Militarizem po starem nemškem običaju — Nemčija je vse izgubila, pa se ni ničesar naučila svetovni vojni, je tovarnar Seldte ustanovil bojevniško organizacijo z imenom »Stahlhelm«. Njen cilj je bil boj proti demokratični republiki, proti pridobitvam organiziranih delavcev. Simboli te organizacije so bili: bojni prapor, črno-belo-rdeča zastava in jeklena čelada. Takšna »Stahlhelm« je delovala vse do 1933. leta, ko se je vključila v SA, njen voditelj pa je bil poplačan z ministrskim stolčkom. Postal Je Hitlerjev minister za delo. Tako sta prišla »Stahlhelm« in njen »firer« tja, kamor sta že od kraja spadala: v rjavo fronto. Leta 1945 Je konec te dobe »Stahl-helma«. Toda le na videz! Stari duh ni zaspal. Ko se je nebo nad Nemčijo razvedrilo in ko je bila spet vzpostavljena svoboda organiziranja, je vstala tudi »Stahlhelm«. Sprva se Je morala, še na majavih nogah, hudo bojevati, da bi si pridobila prejšnji ugled in moč. Toda ko so zavezniki odpustili feldmar-šalu kazen, se je združil z njo. Pravzaprav bi lahko feldmaršal lepo v miru užival dobro pokojnino in držal jezik za zobmi. Ce bi bil pameten, bi tako tudi storil. Toda tisti, ki je rojen za »firerja«, ne more mirovati. In tako je feldmaršal Kesselring danes »firer« »Stahl-helma«. Kako je s »Stahlhelmom« danes, za katerega pravijo, da je nepolitična organizacija? Je res nepolitična? Je res le združenje »kamera-dov?« Trdijo tako. Resnica je drugačna. V Recklinghausnu je bilo veliko zborovanje »Stahlhelma«. Na odru, na katerem je bil še pred nedavnim rurski festival, je sedela stahl-helmska gospoda. V dvorani — manjša gospoda. Nastopali so v pruskih škornjih, v uniformah, z ordeni okrašenih prsi. Manjkale niso niti vojaška zastava niti vojaške koračnice. Odmevali so paradi-i koraki. Z rjavih srajc so bleščala odlikovanja zadnje vojne. Na jermenih so bingljale jeklene čelade. Pošastna slika festivalske dvorane mesta Recklinghausen. Nič drugače, kot pred letom 1933. Skoraj enaki obrazi. Le ljudje večinoma drugi. Uniformiran duh. Velik del odlikovanj je bil okrašen s kljukastimi križi. Vrh vsega stari duh in — stara govorica. Da, tudi govorili so v Recklinghausnu. Glavni govornik se je pisal Ste-uer. Morda je zares pravi krmar (igra besedi: Steuer — Steuermann) »Stahlhelma«. Poleg vsega je Lothar Steuer še demokrat. Da, pravi demokrat. Deželni poslanec je v pokrajini Severno Porenje in West- Takole so s paradnim korakom stopali štalhelmovci na govorniški oder, v rjavi srajci in s Hitlerjevimi odlikovanji In to je generalfeldmaršal Kesselring z dr. Borschmeyerjem, predsednikom zasedanja talija. Toda to še ni dovolj! On je še podpredsednik tega deželnega zbora. Deželni zbor Severnega Porenja in Westfalije lahko blagrujemo za ta »demokratični okrasek«. Dodajmo k temu še to, da so Lot-harja Steuerja izvolili — v predsedstvo deželnega zbora. S tem so mu izstavili poslanci pristno »demokratično« spričevalo. Odličen vzgled za državljansko vzgojo mladega rodu! No, kmalu bi pozabili V Recklinghausnu so tudi govorili. O »nepolitičnem« delu »Stahlhelma«. Za primer le nekaj najznačilnejših »nepolitičnih« stavkov. Tu so: »Člani »Stahlhelma« se bodo borili z vsemi zakonitimi sredstvi proti vsem, ki bi poniževali vojaščino ali pa poveličevali razkrajalne elemente in take ki se vedno radi zmažejo pa najsi bodo v kakršnikoli obleki.« Tisto o »razkrajalnih elementih«, »zmaznetih« in »zakonitih sredstvih« ni vendar nič novega! To smo že slišali. Da, celo zelo pogosto. To je bila govorica rjavih, in to, da ni političen izrek! Natanko tako je dejal: »Bojni tovariši ne trpe v svojih vrstah nobene politike.« Po nepolitičnem pojmovanju »Stahlhelma« strankarska politika razkrajanja in firerstva ni politika. No, zdaj poslušajmo naprej: »Mladina, ki smatra po starem nemškem izročilu vojaško službo za veliko čast, pomeni za obrambo domovine veliko več, kot pa tisoči ton moderne vojne opreme.« In od tam, kjer je bil rurski festival, so odmevale besede Lotharja Steuerja: »Ustvariti moramo takšno mladino, ki bo šla v smrt s pojočim srcem in besedico »Deutschland« na ustnicah.« Naj bo dovolj! To, kar smo do-slovno navedli, zadostuje, da spoznamo, kakšnega duha je druščina »Stahlhelma«. Bomo še dejali, da je »Stahlhelm« nepolitična organizacija? Politična je, kolikor le more biti in to v službi politike, ki je protidemokratična v besedah in dejanjih, čeprav se Kesselring roti na »resnični krščanski in socialni duh« »Stahlhelma« in na bonnsko ustavo. Vse to, kar se Je dogodilo v Recklinghausnu pod njegovim vodstvom, se ne sklada z njegovimi besedami. To dokazuje nasprotno. Dokazuje, da je ostal »Stahlhelm« v taki obliki in s starim duhom — organizacija protidemokratična In militaristična. Morda ne toliko po zaslugi Kesselringa, prav gotovo pa po zaslugi krmarjev (»Steuermannov«) in tistih, ki stoje za njimi. Tistih, ki žele, da bi besede postale dejanja. Dejanja proti demokratični državi. Današnji »Stahlhelm« krmarijo antidemokrati in militaristi. Oni imajo krmilo v rokah. Veliko število tistih, ki radi nosijo uniforme, se krase s kolajnami, korakajo ob zvokih vojaških koračnic, so le statisti, so v svoji neumnosti le orodje in ti se puste ujeti na besede o to- Jeklena čelada danes na mizi, jutri na glavi nemške mladine, pojutrišnjem vrh križa na grobu — v poslednji pozdrav. — Tako je zapisal urednik sindikalnega glasila pod to sliko varištvu in tradicijah. Natanko tako je, kot je bilo že nekoč pred letom 1933. Ob razpravi Bundestaga o »slučaju John« so vse stranke mnogo, zelo mnogo govorile o nevarnosti desnega radikalizma. V Reckling-hausenu se je predstavil »Stahlhelm«. Desni In radikalen kot nekoč. Cas je, skrajni čas, da nekaj ukrenemo. T. H. Prizor z zborovanja v Recklinghausn?:. slika dovolj pove .