Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 7. julija 1935. Štev. 27. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna takša posebi. Popüst po dogovori. II. Euharistični kongres za Jugoslavijo. Letos 28. junija se je začnolo veliko eucharistično slavlenje v Ljubljani za celo našo državo. Na te den se je zbralo v Ljubljani na jezere naroda. Od vseh krajov, iz cele države i prek mej države so vozile železnice romare. Med stojezerimi smo se vdeležili toga kongresa tüdi mi sinovi i hčere Slovenske Krajine. Prek 400 se nas je zbralo i potüvalo v Ljubljano, da počastimo presveto Olt. Svestvo. Znamo, ka vláda po celom sveti velika stiska, ali mi smo se je ne prestrašili. Dobro znamo, da vse, ka mamo, Prihaja od presv. Olt. Svestva; zato smo se na te način šteli zahvaliti i nekaj žrtvüvati presv. Olt. Svestvi. Že v petek zajtra smo se zbirali iz cele naše Krajine i to v Soboti, Beltincih i v Lendavi. Ob ½ 6 vöri smo se vseli na vagone. Vsi smo bili svetešnje razpoloženi. Če si potüvao iz vagona v vagon, si lehko vido, kakši red vlada. Tü si vido naše lüdi s čislom v roki, tam pa čüo lepo popevanje cerkvenih pesmi, tam páli z godbo, ki igra i to lepe cerkvene pesmi. Ob ½ 1smo se pripelali v Ljubljano, gde smo bili lepo sprejeti. Pred kolodvorom smo se zbrali v prošecijo i šli se poklonit Presv. Olt Svestvi v cerkev Srca Jezušovoga. Veličastno je odmevala v toj cerkvi naša pesem „Naj se zdigne pesem mila Srci Jezuša na častˮ, štero smo spevali vsi s spremlanjem naše Vrle godbe i drüge pesmi pa zmolili litanije Srca Jezušovoga. Nato smo se podali na prenočišče i se tam malo spominoti. Pa zvedili smo, ka potüje mati vseh Slovencov, „Marija pomagajˮ iz Brezja i zato z drügimi neštetimi jezermi smo se vdeležili njenoga sprejema tüdi mi. Prek sto jezero se nas je zbralo i to že prvi den. Po vseh krajih, ge je Marija Pomagaj Potüvala, so se zbirali lüdje; celo so vozili betežnike proti k Mariji Pomagaj. Vsa ta vnožina lüdi je spadnola na kolena i iz stojezero grl se je razlegao pesem „Lepa si, lepa si roža Marijaˮ. Vnogo oči je bilo skuznih pri tom sprejemi. Procesija z Marijo pomagaj je dospela v ljubljansko stolnico, gde so Marijo položili na oltar. Celo noč so preklečali lüdje pred Marijov, vöre i vöre so čakali, da so prišli na red i da so lehko pokleknoli pred Marijo, njoj poglednoli v oči i njoj potožili svoje düševne i telovne težave. Na isti den se je proti večeri ob ½ 6 vöri pripelao v Ljubljano tüdi namestnik sv. očé Pape, kardinal dr. Hlond Auguštin, primas Polske. Tüdi pri njegovom sprejemi so se zbrali nešteti jezeri i ga veselo pozdravlali. Na samom kolodvori so jih počakali prevzv. knezoškof dr. Rožman z kanoniki i püšpeki iz cele Jugoslavije, vsa dühovščina pa pri stolnoj cerkvi. Papov namestnik so z veselim nasmeškom stopili iz vagona i po preproge štera je bila pogrnjena od vlaka pa do ceste, so šli proti cesti. Po kratkih pozdravni govoraj so obhodili častno četo vojakov, kda jih je tam tam čakala, ogovorili so jo: „Pomozi Bog vojnimˮ i vsi so glasno zakričali: „Bog Ti pomogaoˮ. Nato je godba zaigrala Papovo himno i nato se je razvio sprevod po ljubljanskih vulicah proti stolnici, gde so bile slovesne večernice z Najsvetejšim. Tü je dühovščina kardinali klečeč küšnola roko. Ob 8 vöri so bile večernice tüdi v vseh ostalih cerkvah. Na drügi den ob 7 vöri se je pa v ljubljanskih vulicah začnola zbirati naša Slovenska Šolska mladina. Te den je bio svetek katoličanske šolske mladine. Vojska 30.000 mladenčkov i deklic je na najveličastnejši način izpovedala, ka je njeno mesta edino v kat. materi Cerkvi i je ka njeni vodnik eucharistični Kralj, Kristuš Bog. Vsa ta vnožina je šla v procesiji na Ljubljanski Stadion, to je velikanski prostor, v šteroga ide" notri kakših 250.000 lüdi. Na tom prostori, šteri je bio jako lepo okinčani, je bio zozidani velki oltar, pri šterom so se slüžile sv. meše. I na tom prostori se je zbrala ta šolska, mladina, pa poleg nje ešče do 20.000 odraslih, šteri so šteli viditi vse slovesnosti. Vse zbrane je pozdravo ljubljanski püšpek dr. Gregorij Rožman, šteri je v svojem govori naglašao Jezušovo lübezen do dece. Svoj govor je zaklüčo z rečmi: Kristus kraljuj, Kristus zmaguj! V Hostiji sveti nam gospoduj! Nato je darüvao sv. mešo papov namestnik ! Po meši je sledilo sv. obhajilo. 70 dühovnikov z püšpekoma dr. Rož-, manom i dr. Tomažičom na čeli je obhajalo to mladino, ki je stala v lepih redaj, med šterimi so dühovniki hodili i obhajali, v pol vöri je bilo obhajanih 27 jezero mladine. Po obhajili je vsoj mladini podelo Papov blagoslov kardinal dr. Hlond. Nato je v spremstvi püšpekov kardinal zapüščao Stadion. Na jezere belih robčekov Njemi je mahalo v pozdrav. Nepozabni prizor, gda se z Jezušom nahranjena deca zahvalüje odposlanci sv. Oče. V samoj Ljubljani pa so sé vršila slavnostna zborovanja i to za vse sloje. Teh zborovanj so se vdeležili dr. Jeglič, z njimi pa tüdi naš slovenski voditeo dr. Anton Korošec, šteroga so povsod z velikanskim navdüšenjom sprejemali. Glavno zborom vanje pa se je vršilo na Stadioni, šteroga se je vdeležilo nad 50.000 lüdi. Proti večeri okoli 9 vöre pa so se začnoli po Ljubljanskih cestah zbirati naši slovenski možje ino dečki, da sküpno v prošeciji idejo na Stadion k polnočnici. Nad 40.000 jezero možov i dečkov je korakalo z baklami v rokah ponoči. Med procesijov je igralo 21 godb i za temi je šo moški svet. Na obeh straneh cest, gde se je procesija pomikala, je bilo zbranih prek 100.000 lüdi. Dve-tri vöre nepretrgano so se vsipavale vnožine moškov i dečkov na Stadion. Po polnoči pa je darüvao sv. mešo dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski, ki je meo tüdi primerno predgo. Med sv. mešov je prejel sv. obhajilo na jezere možov i dečkov, 60 dühovnikov je s kelihi v rokah šlo med vrste možkov i delijo sv. prečiščavanje. V 1 vöri je obhajilo bilo končano. Nato se je vsa množica podala k zaslüženomi počitki ob 3 po polnoči. Naše može i dečke je vodo dr. Klar Franc, nar. poslanec, ki njim je küpo tüdi vsem bakle. V nedelo je bila pontifikalna meša Papovoga namestnika kardinala Hlonda. Že rano zajtra so vdeleženci začnoli zasedali Štadion. Proti 9 vöri je bio Štadion ščista zasedeni. Naednok se záčüje po radiji, šteri je bio razpelani po celom Stadioni, glas, ka prihaja legat. I resan. V spremstvi püšpekov i prelatov se prikaže kardinal Hlond. Jezere i stojezere rok njemi je mahalo z robčeki v pozdrav i tüdi vzklikalo veličasten „Živioˮ zastopniki sv. Oče. Na Štadioni se je zbralo okoli 150.000 lüdi. Sv. mešo je slüžo kardinal Hlond, šteri je po meši vsem podelo Papov blagoslov. Vsi verniki so pokleknoli i na te način izkazali vdanost sv. Oči, šteri so namestnik najvekšega krala, našega Gospoda Jezuša Kristuša. Nato se je začnolo drügo slavnostno zborovanje na Štadioni, na šterom je gučao v slovenskom jeziki papov Odposlanec od živlenja, štero nam da presv. Olt. Svestvo. Ešče bole slavnostna pa je bila sklepna procesija. Bila je to procesija celoga slovenskoga naroda i od- ličnih hrvatskih zastopnikov. Samo v procesiji je šlo prek 100.000 lüdi, okoli 50.000 lüdi je pa gledalo na obeh straneh vulic vse do Štadiona. Ob 3 vöri popoldne so se začnole pomikati ogromne vnožine lüdi proti Štadioni; zadnji so pa komaj prišli ob 6 vöri na Štadion. Lepo strnjeno je stopala lavantinska püšpekija, štera je bila zastopana po zastopnikaj iz vseh dekanij. Po sküpini lavantinske procesije, štera je šla najnaprej, je šla Apoštola Administratura, Slov. Krajina. Najnaprej pred nami žižkovska godba, za njov pa mi z našov številnov dühovščinov i z našim voditelom z g. Kleklom. Slovesne večernice so trpele do pol 7 vöre večer. Po večernicaj so papov namestnik klečečoj vnožici ešče ednok podelili blagoslov, nato pa so se podali v spremstvi z püšpeki i z zastopniki krala, gen. Nedeljkovičom i vlade z dr. Korošcom i dr. Vrbaničom proti vhodi. Navdüšenje lüdi je postanole jako veliko, vse je mahalo z robčeke nazadnje pa so se začüli gromoviti vzkliki „Živioˮ. Papov namestnik so po celoj poti blagoslavlali lüdi i kda so prišli do dver, so se šče ednok obrnoli i blagoslovili celi Štadion. Med tem pa so pristopili k oltari frančiškan!, vzdignoli Marijo Pomagaj iz oltara. Po celom Štadioni je zadonela Marijina pesem. Vnožina naroda je pokleknola i se klečeč poslovila od svoje najbolše matere. Če si Pogledno okoli, si lehko vido Skuznate oči i to od radosti. Ja, Skuznate oči smo meli! Pa što jih ne bi meo? Poslavlala se je od nas Mati, naša mati ! mati najvekšega Krala, našega Gospoda Jezuša Kristuša, šteri stanüje v presvetom Olt. Svestvi. Ka je želela i izprosila, se je doprineslo, njeni Jezuš je odičen i njegova slava je potrjena, naša srca so prebivališča njegova postala po Mariji. Jokali smo iz Zahvalne lübezni z vüpanjom, ka nas Marija ne bo ostavila. Ljubljanski kongres je bio eden velki verski manifest. Zastopani so bili vsi verniki iz cele države i Vnogi iz drügih držav. Pri vsoj toj velkoj vročini, štera je te dni trpela, ne bilo nikših vekših nesreč. Istina, ka so lüdje kapali, a to je bilo samo začasno, to pa zato, ar je bilo na Štadioni prek 1200 roditelom vnogo sester od rdečega križa, štere so včasi priskočile na pomoč, če je trbelo. Vnoge i vnoge so mogli nesti na nosilnicaj k zdravniškim postajam, gde so bili zbrani doktorje i gde je bilo vnogo postel. Poskrbleno je bilo za düše i tüdi za telovno zdravje. Kongres je mino. Ne je pa minolo presv. Olt. Svestvo. Vsaki se je mogeo strsnoli, pri pogledi na vnožine lüdi, kak je častila sv. Hoštijo, molila i prepevala na čast presv. Olt. Svestvi. Zato se tüdi mi ešče z vekšov gorečnostjov bližajmo gostokrat k Jezuši v Olt. Svestvi. Prav posebno Ti, draga mladina 1 Zavedaj se, ka si obečala na zborovanji! Kristus kraljuj, Kristus zmagüje v Hostiji sveti nam gospoduj ! Hrepenenje po Jezuši. Dogodek iz Mehike. „Kristus kraljuj ! Kristus zmaguj ! V Hostiji sveti nam gospoduj!ˮ Tak spevlemo i smo spevali na euharističnom kongresi v Ljubljani v tej dnevaj. Kak težko smo čakali te dneve. Srce nas je vleklo v Ljubljano, k Jezuši, k slovesnostim prirejenim Njemi v čast, nam pa v düšni hasek. Kak srečni smo mi, ka se slobodno lehko zbiramo okoli svojega nebeskoga Krala! Ka bi bilo, či bi nam što prepovedao hoditi v cerkev, k sv. meši? Prepovedao, se zbirati okoli Jezuša? Ka bi včinoli? I v Mehiki je tak! Naš mladi misijonar na Kubi, Ozmec Ignac poroča ravno od toga jako genliv dogodek. Piše: »Ščem vam nekelko povedati, kak so v Mehiki v ednoj vesi svetili letos velki četrtek i petek. „Že pet let nemamo Eucharističnoga Jezuša v našoj vesi,ˮ tak mi piše eden dečkec petnajstih let. „Letos pa, kda se zaklüčüje sveto leto, smo šteli mi deca meti Jezuša med nami. Zgučali smo si, da na velki četrtek napravimo oltar i iz Zdrüženij ameriških držav prinesemo edno posvečene hoštijo. (Ta ves je naimre samo 10 km oddaljena od meje.) Kak smo sklenili, tak smo napravili. Na velki četrtek oltar lepo pripravimo. Ali kak naj dobimo sveto Hoštijo ?“ 1 ka so napravili? Zberejo si izmed dece ednoga najbole nežnoga dečkeca. Štirje možki ga vzemejo na avto i se ž njim odpelajo v Zdrüžene države v najbližanje faro. Povejo plivanoši, zakaj so prišli. Do skuz genjeni njim plivanoš spuni prošnjo. Sv. hoštijo dene v lepo malo škatulico i obesi nedužnomi dečkeci na šinjek. Odpelajo se nazaj v Mehiko. Srečno so prišli v svojo ves. Pri božem grobi so čakali lüdje i dve ma-lički deklici v belom gvanti s kadilnicami v rokaj. Kda so se z motorom pripelali, so vsi pokleknoli i dečkec je odneseo sv. hoštijo v tabernakel, deklici sta pa šli pred njim i s ka-diinicami kadili. Velko veselje je zavladalo po celoj vesi. Po petij letaj so meli pá Odrešenika v vesi! Celi den i celo noč so klečali pred sv. hoštijov i molili do osmij zajtra v petek. Prišli sta nato obe deklici i dečkec. Deklici pokadita Najsvetejše, dečak pa si palik obesi škatulico s sv. hoštijov na šinjek i se z moškami odpela na motori nazaj prek meje v tisto faro, gde so dobili Jezuša. Ka pravite na to, dragi moji katoličanci v Slovenskoj krajini? Ali je ne to gorečnost? Jezuš je s križa pravo: „Žeden sem !ˮ Žejao je po düšaj. Dnes tüdi v Mehiki prosijo Vnogi i Vnogi: „Žedni smo. Naše düše so žedne. Dajte nam Jezuša!ˮ — Tak poroča Ozmec. Ali bo naše srce, predragi, ostalo trdo i mlačno do Jezuša? Ali se nam ne smilijo tej katoličani v Mehiki, ki nemrejo i nesmijo moliti i javno priznava^ svojo vero? Da, Kristuš kralüj! Kristuš zmagüj po celom sveti! V svetoj Hostiji nam gospodüj! Tüdi v Mehiki. Te reči si globoko vtisnimo v srca, ar edina radost, sréča na zemli nam je Kristuš. Mehika nam je jasen vzgled i dokaz, ka človek nemore živeti srečno brez Boga! Razgled po katoličanskom sveti. Kak postopajo bolševiki z nedužnov dečicov. Iz solovjetskih otokov je pobegno en rob i je v katoličanskih nemških novinaj »Germania" objavo sledeče vrstice od nesrečne zgrablene dece: „Bio sam odrejen z vekšim brojom drügih robov, da idemo sküpni grob kopat za nesrečno deco, štera je mrla tam v lageraj. Ta deca je zgrablena po vulicah velikih varošov v Rusiji, štera so blodila brez oče i matere, deca, štero so bolševiki odstranili, da je ne motijo po velikih 2 NOVINE 7. julija 1935. varašaj. Nikdar ne pozabim strašnoga prizora, gda sta dve ladji punivi takše dece pristale kre brega solovjetskih otokov. Kak ovce iz ovčarnice so je uradniki stirali iz ladje i odpelali v pripravlene barake. Nišče ne je šteo, niti pitao za njihova imena. Bila so čreda ovc“. „Bilo je te dece okoli 6 jezero. Bili so nagi i bosi. Trepetali so od mraza. Glažovene oči, modra lica so meli nevolni i lačni. Vse so spravili na otok Kond v barake, štere ne so mele ne oken, ne podov, ne postel, ne slame. Na drügi den so dobila nekaj tople župe i malo krüha. Zima je mela 12° pod ničlov, deca pa v barakaj, gde se ne kürilo. I smrt je kosila. Vsako jütro so jih znosili z barak 30, 40 mrtvih i je zmetali kak polena v sküpne grobe. Samo jaz sam prešteo v par dnevaj 357 mrtvecov. Groza me je obišla na te prizor. Bolševiški uradniki so pa pri tom s smehom kadili cigareteˮ. —To je tisti bolševiški paradižom, od šteroga senjajo vživanja, ne pa Boga lačne düše. Francija. V začetki junija so meli katoličanski novinarje kongres v Marseillei. Istočasno je bila razstava katoliškoga tiska. Nizozemska. Poleg vnogih drügih protestov proti preganjanji katoličanov v Mehiki, so se zdignoli tüdi nizozemski katoličani. Poslali so brzojavko Sv. Oči, v šteroj nastopajo odločno proti preganjanji vere v Mehiki i Rusiji, i obnavlajo vernost Kristuši, katoliškoj Cerkvi i Sv. Oči. NEDELA. Po risalaj štrta. Vučenik, vso noč smo se trüdili, pa smo nikaj ne zgrabili, nego na tvojo reč vržem mrežo. V. Naj se zdigavle, Gospod, moja molitev. O Kak kadilo, pred tvojim licom. Molimo. Daj nam, prosimo, Gospod, da se bo gibanje sveta po Tvojoj vreditvi za nas mirno naravnalo i se bo tvoja Cerkev nemotene pobožnosti radüvala. Po Gospodi našem . . . Amen Evang. sv. Lukača vu V. táli. Vu onom vremeni: Gda bi se vnožina sünola na Jezuša, ka bi poslüšali reč Božo; i on je stao poleg ribnjeka Genezaret. I vido je dve ládji stoječivi kre ribnjeka: ribičje so pa vü stopili, ino so prali mreže. Stopivši pa vu edno ladjo, štera je bila Šimonova: proso ga je, ka bi jo od zemle odrino edno malo. 1 sedéči, včio je z ladjice vnožino. Gda bi pa henjao gučati, pravo je Šimoni: pelaj na globočino i prestrite mreže vaše na lovlenje. I odgovoreči Šimon pravo je njemi: Mešter, celo noč delajoči, nikaj smo ne vlovili, ali na reč tvojo rasprestrem mrežo. I gda bi to včinili, zaprli so rib vnožino veliko, trgala se je pa mreža njihova. 1 kivali so tovarišom, ki so bili vu drügoj ladji; ka bi prišli i pomagali bi njim, I prišli so i napunili so obe .ladjici, tak, ka so.se malo nej pogražale. Štero gda bi vido Šimon Peter, doli je spadno pred kolina Jezušova govoréči : Odidi od mene, Gospodne; ar sam jas grešni človik. Ar je groza obišla njega i vse, ki so žnjim bili, nad ribami, štere so vlovili: prispodobnim talom i Jakoba i Janoša, sini Zebedaeušove, ki so bili tovariške Šimonovi. I veli Šimoni Jezuš: Ne boj se, od eti mao boš že lüdi lovio. 1 vö potegnovši k zemli ladjo, vsa ostavivši, nasledüvali so njega. * B e r i 1 o iz pisma Svetoga apoštola Pavla Rimlanom. Bratje! Mislim, da se trplenje zdajšnjega časa ne da primerjati s slavov, ki se bo odkrila nad nami. Stvarstvo je bilo najmre podvrženo ničevosti, ne iz svoje vole, nego zavolo tistoga, ki ga je podvrgeo, v vüpanji, da se bo tüdi stvarstvo samo iz robstva pokvarjenosti rešilo v slobodo poveličane bože dece. Znamo najmre, da dozdaj vse stvarstvo sküpno zdihavle i trpi v poroditi bolečinaj. Pa ne samo ono, nego tüdi mi, ki mamo prvine Düha; tüdi mi sami pri sebi zdihavlemo, gda Čakamo posinovlenja, odrešenja svojega tela v Kristuši Jezuši, našem Gospodi. * Odrešenja čakajo naše düše. Vklenjene so v verige pokvarjenoga tela, ki najraj išče svoje telovno dobro. To pa je največkrat zemelsko, grešno, prepovedano. Kak močno nas stivkavle obroč zemelskoga robstva. Kak nemilo zdihavle človeča düša, ki bi rada slobodna zletela više, gor do sunca i ešče mimo, pa ne more. Ne more niti v mislih dostakrat, niti v želaj, ar njoj je slaba, pokvarjena drüžba zaslepila oči vere, s šterimi bi lehko gledala mimo zvezd v večna nebesa. Tam je njena domovina, gde se bo dobro počütila, kak se počüti dobro ftička v svojem gnezdi, picek pod perotmi kvočke, dete v naroči matere. Ta vleče düšo vsakšega človeka, kak magnetno iglo proti severi, čeravno mi toga ne čütimo. Znamo pač, da nas nekaj vleče za srečov, ki jo človek vsikdar išče. Pa se zabadav Stavi pri zemelskoj stvari. Mora jo zapüstiti i iti dale, ar njemi prave sreče ne data. To je zaednok našim očam skrita, a se nam bo razodela, gda bomo poveličani v slobodi bože dece. Politični pregled. Naša vlada je dala svojo deklaracijo. To se je zgodilo 4. julija. Večina parlamenta je glasala za vlado, poslanci Slovenije so se zdrüžili v „klub slovenske banovineˮ i se odločili, da bodo podpirali vlado. Dr. Maruši, bivši minister, pa je odložo poslanske čast i obdržao senatorsko. Dr. Korošec je dobo najvekše zadoščenje z imenüvanjom za znotrašnjega ministra, ar ravno to ministrstvo ga dalo brez vse krivde aretirali i več mesecov v robstvi držati. I vsi tisti, ki so šli volit na njegove lüdi, so njemi pripravlali pot za to čast, ki jo je vreden v najvekšoj meri zavolo svoje pravičnosti i državniške zmožnosti. Ar je pa njegovo stališče jako teško, se prosijo vse dobre düše, naj se ga v svojih molitvaj spominajo. KA MENKA ZDAJŠNJOJ MLADINI? Ka menka zdajšnjoj mladini ? Če bi jo pitali, ali bi znala odgovoriti, mislim, da ravno ne. Ali njoj menkajo penezi v toj krizi, šteroj tak pomenkavlo ? Ne ! Včasi jih je ešče preveč za nepotrebne reči. Ali obleke? No, nešterni so je potrebni, a drügo je vse v cifri i svili. Ali krasni izleti? Ne. Ali vina? Ne, se ga itak preveč pije! Zabavno veseljačenje i veselice ? Ne, teh je itak preveč, ki mladino düševno upropaščajo. Skoro preplavijo svet, ešče je trbe odpravlati. Dobre kulturne izobrazbe? Ne, te je zadosta. No ka pa te, lejko drüštva? Da, dobra drüštva i dobri voditelje menkajo. Drüštva, v šterih se mladina düševno i telovno izobrazüje. Zdajšnjih dobrih drüštev i voditelov je vse premalo. Ne takša drüštva, v šterih bi vladala razprtija med člani, kak se to zna večkrat zgoditi. Nego poštena prosveta, zavedna i pobožna drüštva morajo biti, kde bi bila med člani sloga i lübezen. Ne pa drüštva, ki bi bila samo za veselice i tüdi inači nasprotna dobromi drüštvi i samo kritizirala. Vkraj s takšim drüštvom. Dobrih drüštev i dobrih voditelov pri mladini pomenkavle, ki bi mladino I zdignoli iz zdajšnje zasleplenosti. Te ne bi bilo telko toga strašnoga bitja po vesnicaj i vsakovrstnih drügih Ža- j lostnih djanj ali hüdobij, ar bi se mladina zavedala svojega dela, ki jo čaka. Tak ne bi trbelo na pol telko | žandarov i sodnij, kak jih mamo zdaj. Gda mo v takših drüštvaj meli mladino, gde bo düševno rasla, te mo vse meli, te mo lehko pravili: „Zdaj je mladina našaˮ. A zdaj je pa v svetovnom vrteli veseljačenja i bridkostnoga trplenja vkanlivosti. Mladenec. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Cerkveni glasi. Gospod Berden Jožef, hotiški kaplan, je imenüvani za stalnoga namestnoga kaplana na Ho tizi. — Gospod Halaš Daniel, lendavski kaplan, je imenüvani za prvoga lendavskoga kaplana. — Gospod Koren Ivan, lanski novomešnik iz Renkovec, je imenüvani za drügoga kaplana v Lendavi, gospod Šoštarec Alojz, lanski novomešnik iz Sodišinec pa je imenüvani v Turnišče za kaplana na mesto g. Godina Ignaca, ki je poslani k Sv. Jakobi, poleg Maribora, za kaplana, v šteroj okolici je že več naših lüdi naseljenih. Vsem gospodom Želemo prav obilno dühovnoga sada na njihovih novih mestaj. — Dühovniško spravišče za törjanski dekanat je v pondelek, jul. 8. v Bogojini. Gomilica. Vmrla je v zreloj mladosti od 26 let deklina Matjašec Anastazija. Neizprosna bolezen jetike jo je že pred dvema letoma vrgla v postelo, iz štere je več ne stanola. Kak zgledna Marijina drüžbenica, je vdana v božo volo trpela jako mirno i bila vsaki mesec potolažena s Svetim Olt. Svestvom. Sestre drüžbeni iz Mar. drüžbe so jo v obilnom števili z zastavov sprevodne na zadnjoj poti. — Draga Anastazija Želemo Ti večni mir! — Küreči Ciganje so se pojavili celo pri večih hišaj. Se zna proščenje košta, penez pa ne. Renkovci. Obhajali smo pred-zhdnjo nedelo naše letno proščenje. Vsa opravila so izvršili naš vlč. g. dekan sami. Celi den je vladao lepi mir pri nas, samo ponoči so meli dečki med sebov nekše obračune. Lekaj za volo nekše dekle — zvezde. G. Bistrica. Prosimo šolsko oblast, naj da pregledati, da li na mesti naša šolska uprava i da li je v takšem stani cepičnjek (Šolska drevesnica) kak to zakon predpišüje. Pismo ednoga našega vojaka. Predragi g. Klekl! Hvalen bodi Jezuš Kristuš, se glasi moj Pozdrav, šteroga Pošlem jaz pred Vas in želem Vam vsem najbolše, posebno to lübo zdravje i boži blagoslov, da bi nas še mnogo let vodili po toj pravoj poti. Prav iz srca se Vam tüdi zahvalim, da ste se spomnili na mene v tom delešnjom kraji. Ne morem Vam niti popisati, kak me je razveselila Vaša karta, štero sam dobo ravno na Risaosko nedelo. Jaz sem itak v bolnici i mislim, da bom še kakši mesec dni tü i mogoče še duže. Tü se tüdi počütim malo srečnejšega. Pomislite, na drügi den, kak sam prišao sem, sem našao našo cerkev i bile so ravno šmarnice v njej. O, da bi Vam mogao popisati svoja čüstva v tistom trenutki. Kajti prek pol leta nisem ni cerkvi vido i zdaj naenkrat čüjem Slovenske pesmi zraven. Sestre šo sigurno Slovenke, ki so na kori spevale. Tak sem meo tüdi priliko opraviti sv. spoved i večkrat se mi posreči iti k svetoj meši. V vojski v nedelo se dopodneva dela, a popodnevi je fraj. To naj bi se Popravilo. Cerkev je mala i sigurno je malo pravi kristjanov tü; ali kak sem parkrat bio pri svetoj meši, sem spoznao, da so ti kristjani goreči. Skoro polovica jih je šla vsikdar k sv. obhajili. O, da bi samo lübi Bog dao, da bi se zdrüžile Vzhodna cerkev z pravov cerkvijov, kelko je eti naroda tak nesrečnoga, ki blodi kak izgüblena ovca. Telovo je dnes, gda Vam to pišem i lejko pravim, da malokda je pri nas tak lepa procesija. Posebno vojska jo je vzdignola na vrhunec. Eti je dosta vojske i to največ iz Slovenije i katoliki so smeli iti vsi v parado, jaz sem meo srečo, da sem tüdi vujšeo iz bolnice ino kda sem vido, da je naš šef tüdi pri sv. meši, se nej sam nika dosta bojao, či glih ka sem bio od drügi kregani. Se zna, bila je tüdi vojna muzika, a nebo so nosili neki visoki gospodi i jaz bi pravo, sigurno kakši advokati ali doktori. Vnogo čarnih in težkih dni sem preživeo v vojski, ali par dni je pa tüdi veselih, šterih se se bom spominao celo svoje živlenje i ti osvetlijo vse drüge, da človek pozabi na vse. Zdaj pa edno prošnjo imam še do Vas, oprostite mi najmre, da Vam nejsem dao prle odgovora, čakao sem, da bi dobo kakši glas od mojih prijatelov. Pa mi dozdaj nejso nikaj pisali, ar Novine sem njim predao tam, ar nevem sigurno, kak dugo bom tü. Naj se tüdi oni veselijo, meni ide posreči, najmre včasi čüjem tüdi predgo. Novoga Vam nevem kaj pisati, zdaj mamo še 149 dni slüžiti vojsko i to vsikdar računamo i Čakamo, da vidimo znova svoj premili domači kraj, ki ga vredno cenimo komaj zdaj, kda smo tak daleč od njega, kelko je vreden. Zdaj Vas pa še prav iz srca lepo pozdravim i želem vse, ka si Vaše srce najbole želi. Slatko Srce Jezušovo naj Vas še vnogo let blagoslavla i Vam povrne vse trüde za nas, ar povrnoti ne bomo v zadostnoj meri mogli nikdar. Lüblena Mati Marija naj vsikdar prosi za Vas. Vas pozdravla Vaš Jožek A. ž. Težavna pot. Najbole pa se je spajdašo z malov Bosankov, Janjicov po imeni. Z njov je hodo po dvorišči bolnice, vküp sta dražila ednoga norca, vse sta si razdelila med sebov. Janjica je bila divja kak kakši dičak. Vse kote sta preteknola, vse sta vidila. Ednok bi radiva jela sladoled. To sta ne smela, pa sta si zmislila načrt. Janjica je v pralnici spotegnola iz hlač lačnjeke, te sta zvezala vküp, na to sta privezala lanček i čakala pri okni sladoledara. Gda je prišeo mimo, ga je Janjica zazvala. „Halo, bre, davaj po dva putaˮ. Spüstila sta lonček z dvema dinaroma. Spodaj njima je sladoledar, naklao v lonček sladoled i onjeva sta potegnola gor i s prsti spraznila lonček. To je bilo nekelkokrat. Gda pa pa jiva je sestra ednok najšla pri tom posli, jima je vzela vse. Odtegamao sta samo želno gledala včasi na vulico i obüjala lepe spomine na sladoled. Pretekli so trije meseci. Oči so njemi bile popunoma zdrave. Doktorica njemi je pri viziti pravila: „Mali, sad možeš küči.ˮ Joj, kak je vse zasijalo v Vaneki. Domo, domo, v pozableni raj ? Ali je mogoče? Kak viher je bežao v ambulantno sobo, ka bi ga šče primarij pregledne i njemi dao spričevalo, ka je zdrav. Dugo njemi je doktor preobračao oči. Nazadnje je pravo: „Vi biste zdravi ali za malo vremena povratiče se bolest!ˮ „Ka naj napravim?ˮ je zamuklo pitao Vanek. „Dati strügati očiˮ, je bio kratek odgovor. Kak či bi ga što vdaro po glavi, tak so ga zadele te reči. Šče tü ostati, zdaj, gda si je pa zbüdo želo po domi, gda je po dugom cajti mislo, ka slobodno ide domo. »Domo bom šo", je mislo. „Pa v školeˮ. . . se njemi je zblisnolo v glavi. Oči morajo biti zdrave, to je znao. Zato, čiravno žmetno, je li djao: „Ostanem. — Zdrav ščem biti.ˮ „Bravo momčeˮ, je veselo pravo doktor, ali Vanek ga ne čüo. Znao je samo to, ka nesmi domo. Odišeo je i se vrgeo na posteo pa jokao kak prve dni. Za tjeden dni so njemi povedali, ka se naj pripravi na operacijo. Pitao je samo: „Gda?ˮ »Oko deset sati", je povedala sestra. Mirno je čakao. Gda je prišeo čas, se ga je polaščao strah. Pa ka je, to je, ob določenoj vöri je šo v operacijsko sobo, se vlegeo na sto i čakao, ne je dobo uspavalnoga sredstva, ne se dao zvezati. Z stisnjenimi pesmicami je čakao. Nova žrtev za cil---------■ Ne je znao kak se je vse zgodilo. Edenčas je vido vse krvavo, na licih je čüto toplo krv, v glavi se njemi je vrtelo. Omedlo je, gda se je prebüdo, je bio v posteli i neprodirna kmica je bila okoli njega, šteo odpreti oči, pa je začüto bolečino i ob toj se je komaj zavedao, ka se je zgodilo. Otipao je debelo obvezo na očeh. Strašno bi bilo živeti v takšoj kmici. Tri dni je imeo zavezane oči. Štrti den je prišeo primarij i ga odvezao. Zadovolno je pokimao. Nato je vö zeprao sedeno krv. Vanek je s trüdom odpro oči, pa šče tisti hip zapro. Kak či bi pogledno v sunce, takše je bilo njegovo prvo srečanje s svetlobov. »Zdaj bom skoro zdrav", je mislo i bio srečen. I prišeo je srečen den. Skoro znoro bi od veselja. Vse prek je küšüvao, skakao okoli i spejvao, ka so se njemi vsi smejali. Stari gospod njemi je dao nekelko penez, sestra njemi je prinesla pakec jestvin. Mala Bosanka je bila žalostna. „Zašto ideš?ˮ ga je pitala. „Zdrav sam, Janjica, domo idem,ˮ joj je povedao. „I ja bi rada išla küči,ˮ je bilo dikličko žalostno. 7. julija 1935. NOVINE 3 Sobota. Preminoči petek smo pokopali mlado ženo policaja Hülla, štera je dala živlenje ednomi dečki. Po par dnevnom trplenji je zdihnola. Naj njoj bo smileni Jezuš. Izdatna pomoč siromaškomi narodi. Novine so že javile, keliko škode je napravila slana i poplava Müre na njivaj i travnikaj. Posamezniki, najbole pa siromaški agrarni interesentje, so bili pri tom najbole prizadeti. — Naš narodni poslanec, g. dr. Klar Franc se je taki zavzeo za oškodüvano prebivalstvo, šteromi je tü pa tam že preto glad. Zavolo poštüvanja, štero vživa on pri oblastvaj, njemi je bilo taki odobrene več vagonov kukorice, ki se bo razdelila brezplačno med oškodüvane siromake. 3 vagone kukorice je prišlo že v tork na železniško postajo v Beltinci, ki se je taki razdelila med občine. Drügi vagoni zdaj pridejo, Sküpno bo razdeljeno v lendavskom srezi kukorce v vrednosti za 100.000 dinarov. Našemi narodnomi poslanci, ki ma srce za svoj Siromaški narod, k uspehi Čestitamo ino se njemi toplo zahvalimo, ka tak popolno vrši svojo poslanske dužnost. Črensovci. Na god Srca Jezušovoga, gda se je obhajao tüdi Vidov den, se med božov slüžbov ne poklono Najsvetejšemi jedino eden gospod vučiteo. Prosimo cerkveno oblast,: da pita prosvetno oblast, zakaj je to včino i če je to dovoljeno? Važno za ženske delavke ! Borza dela v Soboti nüjno potrebüje vekše število ženskih delavk za delo v Franciji. Delavke, ki se prijavijo za izselitev, morajo biti zdrave, stare punih 21 let, delavolne i poštene. Pri prijavi trebe pokazati krstni list i slüžbensko knižico. Najemanje se vrši vsaki den zvün torka i petka. Vožnjo od Sobote do kraja dela v Franciji si bodo delavke morale same plačati. Stroški znašajo 1.450 Din. Prijavijo se lehko tüdi omožene ženske, štere spunijo gornje pogoje. Starejše i slabotne ženske naj se ne prijavlajo, ar je delo v Franciji težko i naporno, pa ga ne bi mogle zmagovati. Vsem tistim, ki so siromaški i zaslüžka potrebni, se tak priporača, da dane prilike ne zamüdijo. Prijavijo naj se kimprle i to zdaj kda je dela zadosta na razpolago. Krog. V našoj vesi je že dugo bio mer. Zdaj pa so se pa zbüdili tovaje. Bili so v veči mestaj. Kradnoli so vse, ka njim je do rok prišlo, mast, črevle, kokvače, mleko pa ešče drva. Edna ženska je nagnala pa ednoga prej sprekolom po glavi vdarila. — Müra nam je raztrgala bor pri strügi takzvanoj „Besnica“. V toj strügi je bilo vsigdar malo vode, gde mosta nega. Čüje se, ka börska uprava ne priporoča obč. upravi, da naj se vloži prošnja za popravo, pa kak se vidi, se nišče zato nika ne briga. To je zvezna cesta z Bučečovci, pa tüdi najbližanja pot, po šteroj se dosta lüdi oberne, šteri idejo v Soboto, pa šteri idejo na Štajar. Mamo pa tüdi prek te strüge mi naše loge, pa travnike; bojimo se, da nemo mogli do trave, pa nej do drev. Brod je v dobrom stanji, ka lejko vozi, strüga pa je tak raztrgana, da nemre prek nej skoli, pa ne peški. Prosili bi vse tiste gospode, šteri pri tom majo kakšo skrb, da bi se pobrigali, ka bi se to kak najprle vred vzelo. Črensovci. Kak smo že v zadnjoj številki „Novinˮ poročali, priredi prosvetno drüštvo v nedelo po večernici v dvorani „Naš domˮ igro v petih dejanjih „Mehiški mučenecˮ. Igra je lepa, iz štere se vidi trplenje krščenikov v Mehiki, ki se je vršilo leta 1928. Med odmori igra drüštveni tamburaški zbor. Pridite od blüzi i od daleč, da z našim obiskom razveselimo igralce, ki jako lepo delajo. Nede vam žao. — Naglo so mrli Ritos Peter, goreči krščenik i naš stalen naročnik. Molimo za njih. Kratke novosti. Nesreča v Dravljah pri Ljubljani. Na Telovo sta trčila dva motociklista s kolesarom, šteri njima je prišeo naproti. Eden motociklist je vozo sam, drügi pa je meo na zadnjem sedeži edno damo. Prvi motociklist je zavozo na cestne kotanje i se prevrgeo. Drügi, šteri je vozo za njim, se je šteo prvomi ognoti, v tistom trenutki pa príde nasproti kole-sar, v šteroga zadnji kotač se je drügi motociklist zadeo. Kolesar je na mesti ostao mrtev, nezavestna pa je ostala dama. Kolesari se je potrla hrbtenica, dočim sta v bolnišnici ešče prvi motociklist i dama, a te drügi motociklist je dobo samo lehke poškodbe. V Rusiji den za dnevom odstavlajo i zapirajo lüdi, od šterih mislijo, ka so protibolševiški. Tak so odstavili i zaprli na zahtevo komisara za notrašnje zadeve samoga zapovednika Stalinove garde, šteromi so prišli na sled, ka se je drüžo s protiboljševiki. Poleg njega so zaprli ešče 20 drügih. Konferenca Male Zveze se je zavolo krize jugoslovenske vlade odgodila za par mesecov. Sestala se bo v začetki septembra. Novi kmetijski minister dr. Svetozar Stankovič je izjavo, ka bo posveto vse svoje moči rešavanji pitanj, štera se tičejo cen kmetskih pridelkov. Brzojavka sv. Oči. Ob priliki II. eucharističnoga kongresa v Ljubljani je bila poslana sv. oči Piji XI. sledeča brzojavka: „Katoličanci iz vseh krajov Jugoslavije, zbrani pod vodstvom apoštolskoga nuncija i celotnoga episkopata v Ljubljani na eucharističnom kongresi, na samom začetki prireditev navdüšeno pozdravlajo Vašo Svetost i zdrüženi s srcom s Petrovov stolicov prisegajo vernost i vdanost i najponiznej prosijo za apoštolski blagoslov.Kardinal Hlondˮ. 140 mrtvih na morji. Dve japonski ladji sta v sredo vküpvdarili v bližini varaša Kobe zavolo goste megle i to s takšov nagloščov, da prvle kak bi prišli na pomoč, se jé edna ladja popunoma potopila i ž njov vred 140 lüdi. Na japonskom je velko ogorčenje nastanolo med lüdstvom. Minister postao benediktinec. V benediktinskom samostani Lophemi pri Briggea v Belgiji so sprejeli med Samostanske brate Lu Čenk-Čianga, bivšega kineškoga ministerskoga predsednika. Toj slavnostni so prisostvüvali Vnogi belgijski i zvünski predstavniki. Lu Čenk Čiang je zastopao Kino na mirovnoj konferenci, a kda se je, vrno, je bio velki zaščitnik katoličanske vere i zavolo nekšega žalostnoga slučaja med drüžinov, je stopo k benediktincom. Visiki let. Pred kratkim je dosegnola edna Italijanka višinski rekord. Vzdignola se je 12043 m visiko. Jnž. F. J. O Imovnih občinah s posebnim ozirom na križevačko Imovno občino. V letu 1930. je Križevačka Imovna občina v Bjelovaru küpila šumsko veleposestvo kneza Esterhazija v Dol-nje-lendavskem srezu. Ta dogodek je zelo Važen v narodno-gospodarskem Življenju Slovenske krajine. Dolnje lendavski srez je pretežno poljedelski, ter na gozdove odpada le 19% produktivne ploskve in od teh gozdov poseduje Križevačka Imovna občina (skrajšano K. 1. O.) 62 % v površini od 6. 717 oralov. Vidimo, da je K. I. O. Važen činiteli v gozdarstvu tega kraja. Precejšnjemu delu javnosti, poreklo in organizacija ter delovanje imovnih občin ni poznano, pa radi tega prinašamo nekoliko podatkov o imovnih občinah sploh, a posebej še o Križevački imovni občini. Za časa turških vpadov v naše kraje in še v notranjost Evrope, so vse te pokrajine mnogo trpele od pustošenja, ropanja in nasilstev. V svrho obrambe granic od teh turških vpadov je Avstrija velik del Hrvatske in Slavonije odvzela izpod takratne banske uprave in ga uredila na čisto vojaško-upravnem temelju. Vse to ozemlje je bilo razdeljeno na generalate, pukovnije in kompaniji pod imenom Vojna krajina (Gränzgebiet). Na čelu uprave so bili častniki, ki so izvrševali vse sodne in javno upravne posle. Krajišnik kmet je moral plačevati vse javne dajatve kakor Prebivalstvo v deželah pod Civilno bansko upravo. Poleg tega je moral nositi še posebna bremena ki jih drugi državljani niso imeli, bil je stalni vojni obveznik do svoje popolne nemoči. Stalno je bil pod orožjem in se boril ne samo proti polumesecu, kakor je bil namen Vojne krajine pri njenem osnovanje temveč po celem svetu, kjer je Avstrijskemu cesarstvu to bilo potrebno. Za ta davek v krvi so krajišniki imeli razne pravice, kakor brezplačno sajenje duhana, limitno sol, prosto žganjekuho in služnostne pravice v državnih gozdovih. Brezplačno so dobivali potreben les za zgradbe in kurjavo, pašo in imeli še druge poslanske koristi v šumah. S porazom türške sile so prenehal! tudi napadi azijskih nevernikov, kar je imelo za posledico, da je Vojna krajina bila raspuščena (razvojačena) in vrnjena zopet pod civilno bansko upravo Hrvatske in Slavonije. Krajišniki so pa ostali še nadalje uživalci ugodnosti, ki so jih imeli do tedaj. Pravice krajišnikov so bile za državne šume veliko breme, pa si je držáva prizadevala, da se reši teh bremen in Sicer s tem, da šume razdeli med državo in krajišnike. Ta razdelitev (segregacija) se je tudi izvršila z' zakonom iz leta 1871 in 1873. Razdelitev šum je izvedena na ta način, da je državni erar dobil polovico, a krajišniki drugo polovico državnih šum po njihovi stvarni vrednosti. Državne šume so se oslobodite od vseh pravic krajišnikov, a krajišniki uživajo svoje služnostne pravice v oni polovici šum, ki je pri delitvi njim pripadla. — Delitev gozdov je izvršena za vsako področje bivših krajiških pu-kovnij. Nastala so zasebno právna telesa: Imovne občine, ki so dobile iména od teh krajiških pukovnij. Osnovano je in še danes obstoja deset imovnih občin: 1. Brodska v Vinkovcih 2. Petrovaradinska v Sremski Mitrovici 3. Djurdjevačka v Bjelovaru 4. Križevačka v Bjelovaru 5. Novogra-diška v Novi Gradiški 6. Ogulinska v Ogulinu 7. Otočka v Otočcu 8. Prvo-banska v Glini 9. Drugobanska v Pet-rinji in 10. Slunjska v Karlovcu. Križevačka Imovna občina je osnovana na področju bivše 5. varaž-dinsko-križevačke krajiške pukovnije. Uprava in gospodárstvo Imovnih občin je urejeno z zakonom iz leta 1873 in je bilo precej autonomno, vendar pod nadzorom vlade. Pripad-niki (upravičenci) imovne občine so svojo autonomijo izvajali preko zastopnikov na letnih skupščinah. Upravo (gozdarski obrat) je vodi* šumsko-gospodarski urad z podrejenci šumskimi upravami. Dohodka Vanek je odvezao pakec i joj dao čokolado: Na, jaz toga neščem„ jesti.ˮ Vzela je i ga pitala: „Pa dojdješ natrag, jeli? „Ja, pridemˮ, joj je lágao. „Z Bogom!ˮ Dala sta si roke i nikdar več sta se ne vidila. Vanek se je dostakrat zmislo na njo sledkar. Gvant njemi je bio premali, pa Vanek za to ne nikaj marao. Zbežao je do) po stubaj. Vratar se njemi je nasmejao i odpro. Po dugih petih i mesecaj je Vanek pa vdehno v sebe prostost. Šče ednok je Pogledno na kmično zidino, puno trplenja i skuz. Stroso se je od groze, gda se je zmislo, ka je v toj vozi živo tak dugo. Bežao je od toga kraja vkrej, bežao v strahi, ka ga što ne bi pozvao nazaj. Nekelko časa je hodo po vulicaj gor pa do). Oči so njemi požirale vso lepoto varaša. „Ej, či bi Števek pa Jožek znala i vidila vse to!“ se je zmislo na svojiva pajdaša. Odišeo je na kolodvor. Čakao je do pete vöre zajtra. CeIo noč je ne spao. Veseli je bio v srci ob misli, ka je zdrav. Zdaj bo leži pregučao očo, ka ga püstijo v škole. — Znao je, ka de šče dosta trpo prle kak doseže svoj cio ali vse to nede nikaj, samo ka je zdrav. Dugo je delao sam pri sebi velke načrte sedeč v čakal- nici. Bilo je ravnotak, kak gda je šo z domi. Tüdi tű so dremali potniki, tiho so čakali, na obrazaj jim je ležalo nekaj žmetnoga. Zakajena čakalnica je čuvala dosta dosta žalosti i trplenja. Vanek pa zdaj vsega toga ne vido, v njem je bilo svetlo, mérno. Zajtra ga je sprevodnik odpelao na vlak. Vanek je komaj čakao, ka bi mašin zafüčkao i ga odpelao domo. Bojao se je, ka mogoče vse to senja i ka ga zdaj, zdaj što prebüdi. Vlak je zahropeo in Vanek si je oddehno. Gledao je skoz okno na mimo ležečo krajino. Hiže so bile či duže bole redke i nazadnje so se razgrnola pred njegovimi očmi lejpa ravna pola. Sunčena zarja je božala krajino, sprevajala je maloga popotnika i ga božala. Domo, domo v Prekmurski kraj, me vleče njegov krasni máj — Zmislo se je na to pesem, štero je njegov brat tak rad popevao i čüto velko veselje. Gledao je v daljino, proti domi i komaj čakao hip, gda zagledne domačo zemlo. Mimo je bio Varaždin, mimo Čakovec. Vlak je grmeo proti Središči Vanek je oddaleč zagledno jegnjede. O ti Prekmurski kraj si moj zemelski ráj Krv njemi je privrela v lica, od veselja je ne mogeo stati na meri. Vlak je drveo dale, dale. Zabli-ščala se je Müra, jegnjedje so stali kak stražinki kre proge. „Jegnjedi, oj jegnjedi!ˮ si je mislo Vanek, ..takši rastejo samo pri nas. Nekša tiha, blažena pokojnost se njemi je vselila v srce, gda jih je gledao vitke, kak mladence, kopajoče se v sunci. Mir se njemi je vselo v srce, gda je gledao pola, štera so küšüvali Večerni, sunčni žarki. Gorice nad Lendavov so se njemi veselo smejale v Pozdrav, ka či bi njemi štele praviti: „Daleč si bio, pa povej, če si vido kaj lepšega.ˮ Vsega toga tüjina nej mejla. Tam je bilo vse kričeče, velko i — nesmilene. Tü doma je vse inači. To vidi samo tisti, ki ide v tüjino. Tü so pola, lepa, merna, med njimi pa rastejo jegnjedi, osamleni, kipeči proti nebesom, kak molitev, kak varovači toga Pokoja, ki je razlejáni nad krajinov. Nesi bogata Slovenska krajína, sirmaštvo vláda v tebi, ali lepa si i lüblena mati, tem bole lüblena, ka telko trpiš. Idejo tvoja deca vkrej od tebe, ali žmetno Živijo brez tebe. Vračajo se, mogoče samo za hip, ka se te bar malo nagledajo, vračajo na poslednji počinek v tvoje naročje, vračajo se, ar brez tebe njim je živlenje ne mogoče. Vlak je henjao. Dolnja Lendava!ˮ Vanek je stopo iz vagona i globoko vdehno domači zrak. Nekelko časa je stao poleg vagona i poslüšao domači guč. Kak či bi poslüšao lepo pesem, se njemi je vidilo. „Otket si pa prišeo mali?ˮ ga je pitao stari možak. „Iz Zagreba dedekˮ, je veselo odgovoro Vanek. „Ka si pa tam delao?ˮ „Bio sam v špitali.ˮ „Pa níšče ne šo s tebov?ˮ „Neˮ. „Jaj, pa si znao sam tak deleč ?ˮ se je čüdo dedek. „Kak pa nebi znao domo!ˮ, je Vanek veselo vsklikno. „Ja, ja, to je istina, mali. Domo zna vsakši. Tüdi jaz sam negda živo v tihinskom sveti, pa sam znao domo.ˮ I začno je pripovidavati, kak je šo slüžit nekam na Štajar. Pa ga je preveč vleklo domo. Vujšeo je, preplavao Müro, ka za brod nej meo pejnez. Nazadnje je zamahno z rokov: „Z Bogom mali!“ Odišeo je sklüčeni proti Lakoši. Vanek pa se je napoto v Lendavo, či bi tam najšeo koga domačega z kolami. Nekelkokrat se je zgledno nazáj i tüdi dedek je večkrat henjao i gledao Vaneka. Gda sta se oba zglednola, je dedek pomahao z rokov, ka se je Vanek mogo smejati. Dale. 4 NOVINE 7. julija 1935. Imovne občine, ki so preostali po odbitka stroškov za upravo in za gozdnotehnična dela, ter po zadovoljitvi pravic upravičencev, je zastopstvo podeljevalo v obče koristne namene kakor za gradbe in vzdrževanje cest, za šole, cerkve, stipendije in slično. Pod bivšo Austro-Ogrsko so Imovne občine imele tudi zelo važno vlogo v narodnem življenju in pedeset let predstavljale močne postojanke proti pritisku iz Pešte. S površino od 620.000 oralov gozdov predstavljajo Imovne občine ogromno narodno gospodarsko vrednost. Danes v narodni državi Imovne občine nimajo več take naloge kot so jo imele v prošlosti. Njim je pred očmi le gospodarski in prosvetni cilj, ki naj enako koristi članom Imovnih občin kot domovini. Veliko spremembo v upravi Imovnih občin je prineslo leto 1922. Z zakonsko naredbo je namreč država prevzela v svojo direktno upravo vse šume in gospodarstvo Imovnih občin, ki pa so še nadalje kot javno-pravne ustanove ostale lastnice gozdov. Direkcije šum in šumske uprave so pretvorjene v državne šumarske urade in vse slüžbeno osobje je podržavljeno. Strokovna uprava je urejena jednako kot pri upravi državnih šum. Križevačka Imovna občina ima za svoje matično posest v površini od 52.865 oralov Direkcijo Šum v Bjelo-varu in 6 Šumskih uprav in sicer v Sv. Ivan Žabno, Čazmi, Kloštar Ivaniču, Garešnici, Ivanjski in v Bjelovaru. Za prikupljeno posest od kneza Esterhazija je osnovana Šumska uprava v Dolnji Lendavi. V matičnem posestvu dobivajo upravičenci les za kurjavo in gradnjo in to sorazmerno z velikostjo selišča (grünta), o čemer se vodi poseben kataster. Pašo in žirovino vživajo v šumah brezplačno. Razen kmetskim upravičencem mora Imovna občina dajati drva tudi vsem župnim in parohijskim uradom, ter šolam in občinam na področju Imovne občine, ki se rasteza preko 4 političnih srezov (glavarstev). Gospodarstvo v gozdovih Imovnih občin je po zakonu predpisano tako, da se letno sme uživati le prirastek lesa, to so obresti, ki se kakor v hranilni knjižnici iz leta v leto pripisüjejo h glavnici. Glavnica mora ostati nedotaknjena in ohranjena poznejšim rodovom. Ta način izkoriščanja (načelo stroge trajnosti) je po zakonu o gozdih predpisan za vse gozdove, ki so pod posebnim javnim nadzorstvom, a to so gozdovi samoupravnih teles, cerkveni, samostanski, nadarbinski, vaški, imovnih občin, zemljiških (urbarskih) zajednic in sličnih ustanov. Zaradi velikih dajatev v naravi (lesu) so večinoma vse Imovne občine zašle v težak položaj in ne morejo doseči ravnotežja v letnih proračunih. Potrebe članov upravičencev kakor tudi uprave so vedno večje in se iz rednih dohodkov gozdov ne morejo kriti. Že mnogo strokovnih anket je raspravljalo o teškem finančnem in gospodarskem stanju Imovnih občin. Pripravljen je tudi novi zakon o Imovnih občinah, ki naj bi njihovo stanje izboljšal. Misli se na to, da država prevzame v svojo last tudi vso gozdno posest. Vprašamo se potem, kako je K. I. O. mogla kupiti Esterhazijeve šume, če je v tako težavnem položaju? Odgovor sledi že iz načina gospodarstva, ki je predpisan za Imovne občine. V letih 1925 do 1930. je prišla velika nadloga (bolezen) na hrastove gozdove, ki so se začeli sušiti v velikem obsegu. Ogromne površine čistih hrastovih sestojin so v vročem poletju ostale brez zelenila, skorja je začela odpadati in drevesni belik se je svetlikal po nekoč temnih hrastovih logih. Druge pomoči ni bilo kot sekira. Prerano je moralo pasti še nedozorelo hrastje. In kaj je pomenilo v gozdnem gospodarstvu? Radi višje sile se je moralo poseči po glavnici, po še nezrelih sestojinah, ki bi pripadale poznejšemu rodu. Že poprej je razloženo, da se izkoriščanje gozdov mora vršiti po na- čelu stroge trajnosti, to je da vživamo le letni prirast lesa. Izkupiček za prerano posekani les se mora zopet povrniti v glavnico in uživati se sme le obresti (interes), ki jih letno donaša. Stoječ na tem stališču, si je strokovna uprava Imovne občine to je Direkcija Šum v Bjelovaru prizadevala, da izkupiček varno naloži s tem, da kupi primerno gozdno posest. Na prodaj je bilo ponujeno več posestev, med drugimi tudi Esterhazijeve šume v Dol. Lendavi, ki so potem tudi küpljene, kakor je že v uvodu omenjeno. S tem je prešla posest nekdašnji mogočnežev, tujcev na naši zemlji, v roke našega naroda. O delovanju in smernicah nove Šumske uprave bodemo prinesli več podatkov prihodnjič. Temelna pravila črensovskoga zmešnoga mešterskoga (obrtniškoga) drüštva, štero se je namesto negda obstoječega tkalečkoga, mlinarskoga, kovačkoga, kolarskoga, pintarskoga, stolarskoga, mesarskoga i šporarskoga „ceha“ osnovalo. Od drüštvenoga imanja i ž njim ravnanja. §• 18. Drüštveno premoženje obstoji: 1. Iz drüštvene temelne glavnice, štera je iz razpüščenoga tkalskoga, mlinarskoga, kovačkoga itd. „ceha“, kak zapüstina na drüštvo prišla, ino štera se z vstopninami, kak tüdi z drügimi zapüstninami ali fundacijami povnožava. To imanje je nepokratlivo ino se v slüčaji razpüščenja drüštva samo na obče hasnovite obrtniške namene zna obrnoti. Ete glavnice se samo intereši smejo obrnoti na pokrivanje tekočih drüštvenih potrošov, zato pa tüdi k nalogam odbora spada poleg popolne zagotovosti glavnice za njeno najprednejšo zadonosnostskrbeti. 2. Dohodki drüštva so po imeni: a) Letni intereši temelne glavnice, b) Prinoski drüštvenikov ino primerno nametavanje na frtao leta. c) Takse od časa do časa odredjene, štere se pri priliki gorvzetja inašov i detičov za poravnavo pogodbe od strani poravnave potrebüvajočih drüštvenikov plačüjejo. d) Ostanek preminočega leta. Novice. Zdala sta se v Franciji Čeh Štefan i Marija Šernek iz Male Polane. Ob toj priliki pozdravlala vrednika Novin i Njim želeta, da bi ešče dugo let mogli vrejüvati naš krščanski tisk. Mladoženec je naš reden naročnik v Franciji. Želemo mladomi pari obilen blagoslov Jezušovoga Srca, da ta znala teški zakonski jarom Njemi na zadovolstvo nositi. Zahvala. Po prekrasnom eucharističnim kongresi spoznam za dužnost, da se prav iz srca zahvalim g. dr. literi, nar. poslanci, preč. dühovščini, godbi, našim bogoslovcom, akademikom i dijaštvi, i vsem ostalim, ki so nam šli na roko pri vodstvi naše procesije. Vse je šlo v najlepšem redi i je naš narod s svojov pobožnostjov i svojov pesmijov bio povsod hvaljen i občüdovao. Bogi na čast vsem najlepša hvala. — Klekl Jožef, voditeo romanja. Beltinci. V petek, na svetek Presv. Srca Jez. se je pomikao proti našemi cintori lepi, a žalosten sprevod. Velko število dece i odraščenih je sprevajalo na zadnjoj poti maloga, dobrosrčnoga Fistrovoga Tončeka, edinoga sinčeka trgovca g. Fistra. Šče pred par dnevi je bio zdrav i pun dečinske živahnosti, a nagli beteg nam ga je vmoro. Nekaj vör po operaciji v mariborskoj bolnici je izdihno. Prepelali so ga domo, da ga majo stariši bar mrtvoga blüzi. Izrekamo jim odkrito sožalje. Naj jih tolažijo reči nagrobne pesmi: Bog nedužnost presadi, ar te svet je vreden ni. Boža previdnost je vzela Tončkovo angelske düšico k Sebi, da jo je očuvala zemelske pokvarjenosti. — Žalüjoči stariši se zahvalüjejo vsem, ki so jim bili v teh težkih dnevaj v tolažbo in ki so še sprevodili njüvoga lüblenčka na zadnjoj poti i njemi okrasili grob z venci i s cvetjem. Bog plati! Zrelostni izpit so naredili iz Slovenske Krajine sledeči: Štefanec Anton, Žalik Martin, Tuš Hinko, Lepoša Štefan, Perša Andrej, Gutman Jožef, Kolenko Ivan, Koren Agata, Koštric Olga, Čurman Ludvik, Bakoš Ludvik, Barbarič Karol i Vučak Štefan. Vsem iskreno čestitamo i želemo mnogo uspeha pri nadalnem študiranji. Položnice priloženo. Naročnikom smo priložiti položnice, odnosno za Francijo nakaznice i je prosimo, naj celoletno naročnino te mesec nakažejo. — Uprava. LICITACIJA ZA PREVOZ TOLČENCA se bo vršila dne 16. julija 1935 ob 9. uri v pisarni cestnega odbora v M. Soboti. Vsa pojasnila dobijo interesenti v pisarni cestnega odbora. Nevaren novi Sadni škodlivec ščitasta vüš San José. Razumlivo je veliko zanimanje sadjarov za novoga škodlivca, ki preti našim sadovnjakom. Ščitasta vüš Aspidiotus perniciosus je prenešena iz Amerike, kak vnogo nevarnih betegov kulturnih rastlin. V Ameriki so jo najprvle opazili v dolini San José (izg. San Džoze), po šteroj je dobila tüdi ime. Vüš je jako škodliva, ar se naglo širi, vničüje vse drevje i napada razna sadna plemena i drügo gozdno drevje. Ščitasto vüš San Joše so ugotovili v Evropi leta 1931. najprle v Avstriji, naskori na to pa v Madjarskoj. Ministrstvo za kmetijstvo je lani proglasil po toj vüši napadane države poleg Avstrije i Madjarske šče Italijo, Španijo, Portugalsko i Romunijo. Iz teh i nešternih zvüneoropskih držav je na podlagi zakona od zatiranja betegov i škodlivcov kulturnih rastlin iz leta 1929. Prepovedani vsakši uvoz živih rastlin ali njihovih del v našo državo. Ne davno so odkrili vüš San Jose v Vojvodini v dvej drevesnicaj v Senti i Staroj Kaniži. Izdane so bile taki vse zakonske mere, da se je škodlivce taki vničo i da se prepreči nadalno širjenje po Jugoslaviji. Iz krajov prek Donave i Drave je Prepovedani prevoz cepik i to: sadnih, trsnih, šumskih, okrasnih itd. v ostale dele države. Vsi nasadi, ki se nahajajo na tom teritoriji, so se morali to zimo obvezno poškropiti z drevesnim karbolinejom. Sadike, ki so namenjene za odajo, se morajo pred tem namakati v razstopini karbolineja. Profesor dr. Kovačevič je pregledao sedovnjake tüdi v dravskoj banovini pri madjarskoj meji i ne nindri ugotovo te vüši. Tüdi v drügih krajaj države ne so je šče najšli. Vüš San José je Spodobna nešternim evropskim ščitastim vüšam na jablanaj, kak na priliko Aspidiotus ostraeformis. Točno jo je mogoče razpoznati samo potom mikroskopa. Njena velikost pod ščitom je okoli 1 mm. Na zvüna jo varje ščit, ki je sivopepelkaste farbe; v srdini ščita je mala izboklinica. Če se nahaja na sadji, se pojavi okoli nje na plodi rdeči obroč. To je samica ali ženska. Odraste samica nema nog i ostane na istom mesti, kde ceca z rilcom dre- vesni sok. Mati koti letno do 400 živih mladičov — ličink. V ednom leti ma pri nas 3 do 4 generacije (rode). Ličinke majo okroglo telo i se ž njih razvijejo samci i samice. Ličinke majo tri pare nog i se premikajo toliko časa, dokeč ne zabodnejo svojega rila v ličje drevesa, v listje ali plode. Nato začnejo izločati voščeno snov, iz štere nastane ščit. Samice se levajo dvakrat, samci pa ednok. Razvite moške vüši so spodobne müšicam, majo peroti i so duge okoli 8 mm. Samice se parijo prek eden mesec i začnejo roditi žive mladiče. Če skoti vsaka vüš 400 ličink, nje zarod naraste okoli tri milijarde v ednom leti. Po dr. Kovačeviči napada vüš San José najbole jablane i grüške, nadale koščičasto sadje zvün breskve i drügo okrasno drevje i grmičevje. Je jako odporna i vzdrži velki mraz i visiko toploto. Naše podnébje njoj posebno vgaja. Prezimi kak ličinka i redkej, kak razvita ženska. S pojavov vüši San José pri nas nam preti najvekša nevarnost, da bi nam mogle zabraniti države, kama izvažamo sadje, vsakši izvoz sadja. Zavolo toga je potrebno, da se taki prijavi vsakša sümliva pojava te vüši kmetijskoj kontrolnoj postaji ali sreskomi referenti. Sümliv materijal naj se pošila v dobro zapretih pošilkaj, da se ne bi razširila oküžba. Kak je znano, zahteva Zadnja leta Avstrija i Nemčija za uvoz sadja zdravstvena svedočanstva, s šterimi se potrjuje, da je pošilka brez škodlivih betegov, posebno pa brezi vüši San josé. Škodlivca se najležej zatira z zimskim škroplenjom z raztopine v drevesnoga karbolineja pa v začetki leta raztopinov tobačnoga izvlečka i mazavove žajfe. Močno napaden dreva trbe posekati i taki zažgali ; ednako tüdi ostanke sadja i listja. Sad iz napadenih sadovnjakov se sme samo doma rabiti. Vüš San José je Zvünredno nevaren škodlivce kak n. pr. trsna vüš ali peronospora na evropskom vinskom trsi i bo ravno tak trbelo v slüčaji oküžbe redno braniti sadno drevje. Je tüdi nevarnejša od kaparja na slivaj, ki je vničo po nešternih mestaj jüžnih krajov cele slivne nasade. Zato pa je važno, da se prepreči razširjanje toga škodlivca. Posebno pazko bodo zato posvečala oblastva javnim drevesnim, od šterih je najvekša nevarnost, da se najhitrej razširi z razdelitev sadnih drev. Vüš ma nešterne naravne sovražnike, kak so vse najezdnice, vendar šče dozdaj ne ugotovleno, da bi bio pri nas kakši njeni naraven škodlivec, ki bi jo mogeo popunoma vničiti i preprečiti njeno razširjenje. Pomisliti moramo, da bi bilo proti toj vüši težko izvesti v denešnjih težkih časaj redno škroplenje celoga sadnoga drevja. REUMATIZMA, PROTINA Ali se šče- oslobo- te svojega diti? Trganje i smicanje po teli i sklepi, otečeno telo, sklüčene roke i noge, trgan-je, smicanje i ščipanje po celom teli, pa tüdi slabost oči so večkat posledica reumatizma i bolečin v čontaj, štere trbe Odpraviti, ar se bolečine šče vekšajo. PONUJAM VAM edno zdravilno, scalinsko kislino raztopeča, zmenjave Snovi i izločitev pospešüjoče domače pitno zdravlenje, štero se na umetni način ščista navadno sestavlja po ednoj dobrodelnoj zdravilnoj vretini, štero je dobrotivna matizemla poklo- nila betežnim lüdem. Pišite mi včasi i dobite od mojih po celoj zemli obstoječih skladišč ŠČISTA BREZPLAČNO edno povučno raspravo. Sami se bodete osvedočili od neškodlivosti toga sredstva i od njegovoga hitroga delüvanja. Zbirajo mesto pošte: Ernst Pasternack, Berlin, SO., Michaelkirchplatz No. 13. Abt: H. 287. Pošta. B. B. Čepinci. Ovima dvema stavili s prvim julijom. Plačata samo polletno, vsaka 10 Din. Tebe počakamo, kak prosiš. KMETIJSKA DRUŽBA v Murski Soboti - Grajska ul. 17. KUPI v vsaki količini pristen, pod garancijo zdrav AJDOV MED. Novine ishajalo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.