V soboški in ljutomerski občini je bilo v preteklem letu zabeleženih 47 požarov: v soboški 33, ljutomerski 14. Škodo, ki je nastala po požarih, so ocenili na blizu 24 milijonov dinarjev. Od tega znaša škoda na nezavarovanih objektih okrog 11 milijonov dinarjev. V soboški občini so zgorela 3 stanovanjska poslopja, 2 stanovanjski in gospodarski poslopji, 10 gospodarskih poslopij, 13 kopic slame, dvakrat se je vnel v skladišču premog, enkrat tekstilno blago, dva požara pa so zabeležili tudi v gozdovih. V ljutomerski občini v treh požarih v družbenem sektorju niso zabeležili nobene škode zaradi hitre intervencije, dočim je znašala požarna škoda v soboški občini v družbenem sektorju le 300 tisoč dinarjev. Število požarov v soboški občini se je v primerjavi z letom 1963 ne- Z današnjim dnem tudi v soboški občini zaključujejo z evidentiranjem predlogov za kandidate. V radgonski, ljutomerski in lendavski občini so Z evidentiranjem že končali, v soboški pa poteka evidentiranje še po delovnih organizacijah. Za dosedanji potek predvolilne dejavnosti v pomurskih občinah bi lahko rekli, da je storjen velik premik od dosedanjih načinov kandidiranja, vendar pa je opaziti, da se nove oblike še niso popolnoma uveljavile. To ugotavljajo zlasti v soboški občini, ker precej zborov volilcev ni evidentiralo predlogov in bodo torej predlagali kandidate na kandidacijskih zborih, s čemer bo seveda onemogočen temeljitejši pretres predlogov. Na splošno je tudi opaziti, da je premalo predlogov in da so se v nekaterih volilnih enotah zmenili le za en predlog. kar je seveda premalo. Take pojave je bilo opaziti celo v tistih volilnih enotah, kjer so se zavzemali, da bi imeli več kandidatov. Drugi pojav pa je bil, da so volivci predlagali za poslance republiške in zvezne skupščine občane, ki so ali so pa v prejšnji mandat, dobi bili poslanci. Pojavilo se je tudi premalo novih imen. To še opozarja na slabosti kadrovanja, ki je še vedno v dokaj ozkih okvirih in se zato dogaja, da se nekatere občane voli več organov, da se pri njih kopičijo funkcije, ki jih pa potem ne morejo zadovoljivo opravljati in jih zanemarjajo. O tem dokaj jasno pričajo tudi podatki o udeležbi odbornikov občinske skupščine na zasedanjih skupščine. Ta pojav vzbuja zaskrbljenost tudi zato, ker bo potrebno kadrovati tudi v svete pri občinskih skupščinah in druge organe in da zaradi ozkega zbora občinske volilne komisije ne razpolagajo z zadosti velikim številom predlogov. V začetku predvolilne dejavnosti se je pojavila bojazen, da bodo volivci težili predvsem za kandidiranjem občanov, ki so bili odborniki občinske skupščine že v tej mandatni dobi in ki so bili izvoljeni za dve leti. Vendar je bilo takih teženj zelo malo in so volivci v glavnem predlagali druge občane. Med predlogi je opaziti tudi to, da je predlaganih premalo žena zlasti na vaseh. Neprimerno več je predlogov za žene v delovnih organizacijah. Nov način izbiranja kandidatov je vsekakor prinesel tudi dokajšnje težave. Volivci v nekaterih krajih namreč niso razlikovali evidentiranja od kandidiranja in so se zato tudi včasih odločali za ožji izbor. V nekaterih volilnih enotah pa je v posameznih krajih tudi težnja, da bi si zagotovili svojega odbornika. V sedanji fazi predvolilne aktivnosti pa bodo morali vsekakor v vsaki volilni enoti temeljito pretresti predloge in potem na kandidacijskem zboru tudi izbirati tiste, ki zaslužijo tako zaupanje in ki bodo svoje obveznosti tudi najbolje opravljali. Š. B. Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 14. JANUARJA 1965 Leto XVII. — Štev. 1. Cena 20 din POMURSKI VESTNIK IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČAS0PISN0-ZAL0ŽNIŠK0 PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK STEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-383 OB ZAKLJUČKU EVIDENTIRANJA PREDLOGOV Premalo predlogov IZ SOBOŠKIH DELOVNIH KOLEKTIVOV Prvi rezultati gospodarjenja V večini gospodarskih organizacij soboške občine že razpolagajo s podatki o gospodarjenju v lanskem letu. Povsod pa razpravljajo delavski sveti tudi o planskih nalogah za letošnje leto. Tako je obratni delavski svet tovarne mlečnega prahu že obravnaval predlog plana za leto 1965. Industrijsko podjetje »Mura« je zelo ugodno realiziralo v lanskem letu predvsem plan izvoza, ki je znašal 1 milijardo 418 milijonov dinarjev, presegli pa so ta plan za čez 500 milijonov dinarjev. V obratu lahkega perila so predelali 4 milijone 878 kvm., namesto planiranih 4 milijone 750 tisoč kvm., v obratu težke konfekcije pa so predelali 6 tisoč kvm. več blaga kot je bilo predvideno po letnem planu. Plan proizvodnje je določal, naj bi predelali tudi 12 t pletenin, dosegli pa so 11,5 t. V podjetju sodijo, da plana pletenin niso dosegli predvsem zaradi tega, ker so uvajali proizvodnjo volnenih izdelkov, za kar pa še niso imeli dovolj izkušenj. V Agroservisu so dosegli dobre finančne rezultate. Celotni dohodek bo presežen za okrog 15 odst., čisti dohodek za odstotek več. V lanskem letu so povečali nad predvideni nivo tudi osebne dohodke in to za 8 odst. Delavski svet podjetja je že razpravljal o pro- izvodnem planu za prihodnje leto. V razpravah so ugotavljali, da naj bi proizvodni plan za leto 1965 predvidel povečanje vseh kategorij dohodka za 20 do 30 odstotkov. V tovarni mlečnega prahu, kjer je obratni delavski svet že sprejel predlog plana za letošnje leto, so dosegli lani pri odkupu mleka plan le s 87,5 odst. To pa zaradi že znanega pomanjkanja mleka, dočim so presegli plan odkupa jajčk s 66,7 odst. Izravnavajoč posamezne planske postavke so letni proizvodni plan presegli za 27 odst. V ELRADU LETNI PLAN PRESEGLI Industrijsko podjetje EL-RAD v Gornji Radgoni je preseglo letni finančni plan za okrog 1,8 odstotka. Napram planu 1963 je realizacija večja za 100 odstotkov. ELRAD je prvo industrijsko podjetje v radgonski občini, ki je doseglo milijardno vrednost proizvodnje. Vrednost izvoza, ki je bil planiran v višini 30 tisoč dolarjev, so dosegli v višini 64.075 dolarjev in s tem presegli prvotni plan za 108 odstotkov. Tudi plan investicij je, razen izgradnje proizvodne hale D, ki jo bodo zaradi omejitve kreditov zgradili letos v celoti realiziran. 1KA Nenavaden posnetek, a za naše kraje v teh dneh značilen prizor. Pozvačini so začeli vabiti na gostije . Čas »gostüvanj« je namreč tu. (Foto: Siherle) POSVETOVANJE SEKRETARJEV OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK V RADGONI Kongresno gradivo povezati s prakso V preteklem tednu so se sestali v Radgoni sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, da bi se dogovorili in konkretizirali zaključke nedavnega osmega kongresa ZKJ. V živahni razpravi so bili izraženi različni pogledi glede metod dela pri izvajanju sklepov kongresa. Ugotovlje- no je bilo, da naj osnovne organizacije iščejo pri študiju gradiva predvsem praktično povezavo med zaključki kongresa in vsakokratnimi problemi v delovnem kolektivu. Navzoči so bili tudi mnenja, naj bi se posvetili komunisti predvsem individualnem študiju, pri čemer je potrebno, da bolj razgledni komunisti nudijo pomoč onim, ki si doslej niso mogli pridobiti zadovoljivega znanja, potrebnega za razumevanje kongresne ga gradiva. Na razgovoru so obravnavali tudi nekatere organizacijske oblike dela komunistov, ki jih statut ZKJ predvideva. Tako je bilo omenjeno, da bi se morali na pr. v Radgoni komunisti sestajati tudi izven osnovnih organizacij katerih člani so, pa naj je to v podjetju ali v terenski organizaciji, če je potrebno obravnavati zadeve, ki zadevajo na pr. krajevno skupnost ali podobno. CESTNA PODJETJA BOLJE OPREMLJENA Cestna podjetja v Pomurju so se tudi letos pripravila na eventuelno presenečenje s snegom. Zaradi nizkega snega so bile ceste doslej v glavnem le enkrat plužene. Večje preglavice kot sneg pa dela cestarjem poledica, saj so morali cestišča že večkrat posipavati z gramozom. Huje kot na asfaltnih je na makadamskih cestah, ki so zaradi ledu na nekaterih odsekih, predvsem v hribovitih predelih, težje prevozne. Za oranje snega so v soboški občini letos bolje opremljeni z mehanizacijo, saj imajo dve lastni motorni plužni vozili, v primeru sile pa se lahko poslužijo še tretjega. LENDAVA Na sobotni seji komiteja ZM v Lendavi so med drugim govorili o aktualnih nalogah mladine v občini po občinski konferenci. V TURNIŠČU bo kmalu odprt klub. Urejajo ga v prostorih stare šole s sodelovanjem vaških organizacij in obrata tovarne Planika. Klub bo med drugim veliko prispeval k poživitvi družabnega življenja v Turnišču, predvsem bo koristil mladini. V kljubu bo tudi čitalnica, knjige pa jim bo posojala lendavska knjžnca. Urediti zaposlovanje v tujini O problemih občanov, ki se sezonsko zaposlujejo v sosednji Avstriji, so v minuli dneh razpravljali tudi na sestankih v vaseh Goričkega. Sezonci so govorili zlasti o perečem vprašanju socialnega zavarovanja. Ugotavljali so tudi, da z vedno večjim pritokom delovne sile iz Jugoslavije v Avstrijo posamezne firme to izkoriščajo. Te menijo, da jim je delovna sila zagotovljena in zaradi tega ne upoštevajo mnenj in želja naših sezoncev. Marsikateri sezonec je ob odhodu prepričan, da gre delat v tovarno; na končni postaji pa ga že čaka lastnik večje kmetije. Žalostno je tudi dejstvo, da takoimenovani »grupenführerji«, ki so celo Prekmurci, na račun svojih tovarišev pospravljajo nezaslužene šilinge v svoje žepe. Izrazili so željo, da bi se sezonsko zaposlovali tudi v drugih zapadnih deželah, predvsem v Nemčiji, Franciji in Angliji. Sezonci se v Avstriji počutijo osamljene želijo si obiskov domačih političnih predstavnikov in predstavnikov Zavoda za zaposlovanje. V razgovoru s temi bi lažje reševali lastne probleme. Menili so tudi, da z urejanjem potovanja v tujino zgubijo veliko dni. Bilo bi prav, če bi v Šalovcih občasno odprli izpostavo Zavoda za zaposlovanje. Anže Razprave so bile kvalitetnejše Na zadnji seji občinskega komiteja ZK v Lendavi so analizirali letne konference osnovnih organizacij in govorili o pripravah na občinsko konferenco, ki bo 25. januarja. V analizi letnih konferenc osnovnih organizacij so ugotovili, da so bile te nekoliko boljše od lanskih, vsaj glede javnosti in kvalitetnih razprav. Konference so imele nalogo, da komunisti podrobno pretehtajo svoje delo in v večini primerov so tudi uspeli. Komunisti v gospodarskih organizacijah so razpravljali predvsem o delu in vlogi članov ZK v organih upravljanja in odnosu med organi. V vaških osnovnih organizacijah so iskali možnost za čim tesnejše sodelovanje vseh družbeno političnih organizacij in preko tega tudi možnosti za enoten nastop v večjih akcijah. Osnovne organizacije v mestu pa še niso našle torišče svojega delovanja. Stanje teh nameravajo podrobno proučiti in na podlagi tega najti primeren način poživitve dela. Osnovne organizacije v kmetijskih zadrugah in gospodarstvih so razpravljale pretežno o kooperaciji in menile, da je potrebno proizvodno sodelovanje z zasebnimi kmetovalci dvigniti na sodobni nivo in najti kvalitetno obliko kooperiranja. Značilno za te razprave je, da so v njih sodelovali tudi kooperanti, ki niso člani ZK. O idejnosti pouka so razpravljali komunisti, ki delajo v šolstvu. Anže KRATKA STATISTIKA V DVEH OBČINAH 47 POŽAROV koliko zmanjšalo, v ljutomerski občini pa povečalo. V vseh primerih so ugotovi li tudi vzroke požarov. Namerni požigi so bili samo trije, dočim je v ostalih primerih povzročila nesrečo predvsem nepazljivost ali pa je nastal požar zaradi pomanjkljivih kurilnih naprav. V desetih primerih so zanetili požar otroci. VREME Vremenska napoved za čas od 14. do 24. januarja. Okrog 15., 19. in 22. januarja snežne padavine, v ostalem suho in mraz. Dr. V. M POMURSKI NOVINARJI O SVOJEM DELU: Kodeks odgovornosti O aktivu Društva novinarjev Slovenije za Pomurje je v javnosti bolj poredko slišati. To je bila tudi ugotovitev občnega zbora tega aktiva pretekli ponedeljek. Klub ima trenutno 18 članov, ki delajo za razne redakcije v Sloveniji. Ugotavljajoč dosedanjo družbeno angažiranost novinarskega kolektiva je bilo na občnem zboru rečeno, da je v današnjih pogojih potrebna čim večja angažiranost aktiva kot celote kakor tudi posameznih članov izpolnjeva- nju ustavnega načela javnosti dela vseh naših družbenih organov. Na občnem zboru se je manifestirala ideja o tesnejšem sodelovanju novinarjev vseh redakcij, predvsem v primerih, ko gre za razčiščavanje posameznih pogledov na aktualne probleme in za zavzemanje objektivnih stališč do vseh družbenih pojavov. Na predlog občnega zbora naj bi aktiv skliceval posvetovanja, na katerih bi novinarji skupno s predstavniki samoupravnih organov in drugimi ob- ravnavali posamezna vprašanja. Kot prvi naj bi bil razgovor o statutih, v naših občinah in delovnih kolektivih. Občni zbor aktiva sovpada tudi v čas, ko je v novinarskih krogih in na sploh v naši javnosti veliko razprav o predlogu osnutka Kodeksa jugoslovanskega novinarstva, ki ga je sprejel kongres Zveze novinarjev Jugoslavije koncem tega meseca v Mostarju. Kaj predvideva ta osnutek? Prvič je to kodifikacija naše dosedanje novinarske prakse, drugič: Kodeks jugoslovan- skega novinarstva naj bi konkretiziral določila ustave SFRJ in drugih zakonskih predpisov o družbenem položaju, funkciji in svobodi tiska, radia in televizije ter določil družbeni položaj in funkcijo novinar- stva. Predlog kodeksa zajema v svoji podrobni formuli naloge in obveznosti novinarstva ter novinarjev kot neposrednih izvajalcev načela javnosti. Predložen kodeks postavlja pred novinarje odgovorne naloge glede objektivnosti obveščanja, kar pa istočasno obvezuje tudi vse posredovalce informacij, da novinarjem kot izvajalcem načela javnosti dela družbenih organov, dajejo take informacije na osnovi katerih je mogoče čim bolj obsežno in objektivno obveščati javnost o določenih problemih. Aktiv društva novinarjev v Murski Soboti je na občnem zboru izvolil novo vodstvo aktiva in delegata za kongres Zveze novinarjev Jugoslavije. OD TEDNA DO TEDNA V zadnjih letih smo bili priče prizadevanj afriških dežel, da čimprej postanejo neodvisne in kot take članice Združenih narodov. V tej svetovni organizaciji so namreč videle svojega zaščitnika, ki jih bo obvaroval pred morebitnimi napadi in pomagal odpraviti tegobe preteklosti s pomočjo svojih specializiranih agencij. Vemo, da Združeni narodi niso vedno ukrepali najbolje, vendar so svojo avtoriteto vložili tam, kjer je bilo treba posredovati in blažiti mednarodno napetost. Bili so najvišji mednarodni forum, od koder so mogle države — članice povzdigniti svoj glas. INDONEZIJA ZAPUSTILA OZN Zato je svet toliko bolj pretresla novica, da bo Indonezija 15. januarja zaprla svoje predstavništvo v New Yorku in se umaknila iz vseh specializiranih agencij OZN. Uradno pravijo, da so se odločili za ta korak zato, ker je Varnostni svet izvolil Malezijo za nestalnega člana. Gre za državo, ki jo upravičeno smattrajo za novo kolonialno tvorbo Velike Britanije v želji, da bi ohranila še naprej nespremenjen položaj britanskih lastnikov kavčuka, petrolejske vrelce na Bruneju in singapursko pristanišče, še vedno pomembno vojaško oporišče. Resnica je, da so o Maleziji kot nestalnem članu govorili že lani, vendar se tedaj indonezijska delegacija ni kdo ve. kako razburjala. Malezija predstavlja tako poleg Cang Kaj Šekovega režima na Formozi, ki seveda ne more zastopati interese vse Kitajske, Azijo. Dva režima, ki ju azijski svet ne priznava za nosilca njihovih teženj, zares ne moreta govoriti v imenu Azije. Zato je bila igra z izvolitvijo Malezije zares neprimerna in obsodbe vredna. Vendar bi Indonezija morala protestirati znotraj OZN, pri čemer bi jo podprli tudi njeni zavezniki in prijatelji, posebno v okviru nevezanega sveta. Tako pa se vsiljuje misel, da je indonezijska vlada sprejela to odločitev v sporazumu s Kitajsko in da snuje nekakšno novo svetovno organizacijo, kjer naj bi sodelovale »nove sile«, t. j. samo azijske, afriške in latinskoameriške dežele, do nedavna več ali manj kolonije ali surovinska baza nekdanjih kolonialnih metropol in razvitejših zahodnih držav. IZGUBLJENA VOJNA Ko je pred nedavnim Harrisov inštitut za raziskovanje javnega mnenja v Ameriki povprašal določeno število ljudi, ali bi kazalo tvegati vojno npr. za rešitev kubanskega in Johnson: ZDA bodo tudi v bodoče pomagale Južnemu Vietnamu južnovietnamskega vprašanja, je šestinšestdeset odstotkov odgovorilo z ne. S tem je tudi potrdilo mnenje, ki se vse bolj širi tudi v Ameriki; da se boj v Južnem Vietnamu ne izplača. Američani izgubljajo tod svoje »svetovalce«, težke milijone dolarjev gospodarske in (predvsem) vojaške moči, osvobodilno levičarsko gibanje Vietkong pa se iz dneva v dan vse bolj krepi in sedaj že ogroža glavno mesto Sajgon. Ali je potemtakem čudno, če je te dni tudi ameriška agencija AP sporočila, da je vojna izgubljena. Tej resnici se počasi nagiblje tudi ameriški tisk, uradni washington pa kot vse kaže, že tiplje utrip pekinške vlade v želji, da izve. kaj bi kitajski voditelji dejali o nevtraliziranju Vietnama. Če bi se namreč v Washingtonu odločili za tako rešitev, bi nevtralizacijo priznali tudi sosedni Kambodži (ki se stalno pritožuje nad neposrednim ameriškim vmešavanjem in miniranjem nevtralne politike vlade) in Laosa, kjer se prav zaradi ameriških štren ne morejo sporazumeti trije princi, nosilci treh poglavitnih političnih smeri v deželi, o ustanovitvi koalicijske vlade z nevtralno zunanjo politiko. Gre torej za prizadevanje o nevtraliziranju vse nekdanje Indokitajske. Vprašanje pa je, če bodo v to privolili v Pekingu sedaj, ko se vojna zmaga tako v Južnem Vietnamu kakor tudi v Laosu bolj nagiblje levičarskim gibanjem. Politika popolnega obračuna z kolonializmom in imperializmom v Aziji, ki po sodbi pekinških voditeljev ne dopušča kompromisa, je zelo mamljiva ne glede na težke posledice, ki bi utegnile nastati po takem obračunu. Pravijo, da bo leto 1965 leto številnih obiskov najvišjih državnikov. Politika medsebojnih osebnih stikov, ki jo je pričel uporabljati svet potem, ko se je znebil »hladne vojne« v njeni najhujši obliki, zmaguje. Predsednik ZDA je povabil sovjetskega premiera Kosigina in prvega sekretarja CK Brežneva, naj obiščeta ZDA, Sovjetski državniki so »dolžni« obisk Veliki Britaniji, na drugi strani pa pričakujejo obiske premierov skandinavskih dežel. Zahodnonemškega kanclerja Erharda pričakujejo te dni v Parizu. Itd. Bilo bi pretirano trditi, da pomenijo sami obiski že tudi dokaz zbliževanja. Vemo, da so se zahodni zavezniki hudo sprli v zvezi z ustanovitvijo večstranskih jedrskih sil v okviru Atlant. pakta. Franccija noče več nobenega tujega poveljevanja (pravice ZDA, da bi edine odločala o uporabi atomskega orožja v primeru spopada) in želi sama razvijati atomsko oborožitev. Britanija si prizadeva, da bi dobila takoj za ZDA vodilno vlogo v NATO, zato skupaj z ostalimi ,natovci' odklanja zamisel, da bi drugo violino (ob ameriški odpori in ob francoski »abstinenci«) igrali revanšisti in militaristi v Zahodni Nemčiji. Kako uglasbiti atlantski orkester, da bo harmonično zaigral? To je naloga medzavezniških obiskov zahodnih predsednikov. Če k temu dodamo še stalna vojna žarišča v Južnem Vietnamu in v Kongu, kjer se belgijsko-ameriška akcija v podporo premiera Čombeja ni obnesla (»osvobojen« kraj bodo kmalu spet zasedli borci osvobodilne armade), trenja v evropskem skupnem tržišču, ki na zahtevo Pariza noče odpreti vrata Veliki Britaniji (na veliko zaskrbljenost ZDA), in spet zaostreni spor Moskva-Peking, potem je vprašanj za razgovore, poleg dvostranskih odnosov, vsekakor več kot dovolj. PREDSEDNIK INDONEZIJE SUKARNO NA ZBOROVANJU V DŽAKARTI PRENAGLJENA OCENA »Zelo sem srečen, ko vidim, da se ves indonezijski narod strinja z mojo izjavo o umiku iz Združenih narodov,« je na velikem četrtkovem zborovanju v Džakarti izjavil indonezijski predsednik Sukamo. »Ker je Malezija dobila mesto v varnostnem svetu, izjavljam, da je Indonezija zapustila Združene narode.« Predsednik ni poslušal dobronamernih nasvetov nekaterih vlad. V svojem govoru je bil celo malce zajedljiv, ko pravi: »Najlepša hvala go- spodje, za vaše nasvete, toda moj sklep ostane nespremenjen ... Nekateri so me tudi vpraševali, kaj pomeni beseda umik. Dejal sem jim: ,Umik je umik. To pomeni, da bomo odšli iz OZN.' Nekateri so me vprašali, ali pomeni beseda umik samo odhod iz konferenčne dvorane Združenih narodov. Odgovoril sem jim: ,Ne, ne samo odhod s konference, temveč popoln umik iz Združenih narodov. To pomeni: Indonezija odslej ni več članica Združenih narodov.’« Tisti, ki so spočetka sodili, da gre za začasno protestno dejanje, so se torej zmotili. Toda predsednik napada tudi specialne agencije OZN kot so organizacija OZN za prosveto in kulturo (UNESCO), mednarodni otroški sklad (UNICEF) in organizacijo OZN za prehrano in kmetijstvo, češ da niso ničesar storile za Indonezijo, četudi imajo po svoji naravi človekoljubno poslanstvo. »Nočemo imeti nič skupnega s temi organizacijami, ko bomo zapustili Združene narode. Od UNICEF smo prejeli samo mleko v prahu. Sam imam raje kasavin sok... Kakšno korist smo imeli od UNESCO? Tridesetega decembra smo izkoreninili nepismenost v naši deželi. Ali je to storila ta organizacija? Ne, ni tako. To smo storili s svoji- mi silami. In kaj je s FAO? Kmetijski izvedenci, ki jih je ta organizacija poslala v Indonezijo, niso imeli niti pojma o indonezijskem kmetijstvu. Toda ta organizacija jih imenuje kmetijske izvedence!« Naj omenimo, da so bili v, Indoneziji prav v okviru posebne pomoči tudi jugoslovanski izvedenci za pomorsko gospodarstvo in planiranje pri gradnji mest, ki se se- daj vračajo. Negativne ocene, ki jih je predsednik Sukamo navrgel v svojem govoru, gredo tudi na ta račun. In vendar so bili ljudje, ki so jih specializirane agencije poslale v Indonezijo, zares priznani strokovnjaki primernega slovesa... »Zato sem dejal: ,K vragu vaša pomoč!’ pravi dalje predsednik Sukamo. »Samo tiste nacije, ki si prizadevajo, da bi obvladale težave, morajo postati velike. To je revolucionarna dialektika. Na koliko več ovir naleti nacija, toliko močnejša postane ...« in nato slede primeri Kitajske, Severnega Vietnama, Severne Koreje, torej dežel, ki v svoji politiki v celoti podpirajo kitajske nazore in težnje. »Malezija je v bistvu tuje vojaško oporišče, orodje imperializma in ogromno vojaško oporišče proti Indoneziji in novim silam, ki se pojavljajo v vzhodni Aziji,« pravi predsednik Sukamo — prva vojna napoved, ki vzbuja pozornost po svetu — in nov dotok britanskih vojakov v ta del sveta pod krinko »obramba pred morebitno indonezijsko agresijo«. »Uničiti jo moramo. Ponavljam: uničiti jo moramo!« ODPRTO PISMO Presenetila in prizadela nas je »novica« o prenehanju dajanja dotacij za lokalne informativne dejavnosti s strani pomurskih občinskih skupščin, kar praktično pomeni onemogočenje lokalnih komunikacijskih sredstev, v prvi vrsti prenehanje izhajanja Pomurskega vestnika, ki že vse od leta 1949 opravlja kot tednik z večjim ali manjšim uspehom svoje poslanstvo, odvisno pač tudi od prizadevanja činiteljev izven ožjega kroga sodelavcev. Pomurski vestnik je nastal in začel izhajati iz živih potreb, ki jih narekujejo specifični pogoji razvoja, ekonomskega in družbenega, na območju in ob obeh bregovih reke Mure, ki je vedno razdvajala kot naravna ovira, a hkrati družila prebivalce z obeh strani. Kajti Pomurje je specifična regionalna enota s svojimi posebnostmi razvoja in je nujno, da jo kot tako še danes obravnavamo. Glede na število naročnikov, ki se je prav v zadnjem času občutno dvignilo, glede na potrebe in pravico občanov do informiranja o dogajanju v komuni, lahko vzamemo tudi širše območje — Pomurje, ter uspešnost in javnost dela, se postavi vprašanje: Ali se odgovorni činitelji v polni meri zavedajo teže bremena, ki ga bodo z nameravanimi ukrepi sprejeli na svoj hrbet? Ali se zavedajo zahtev po tako potrebnih tovrstnih komunikacijah tudi v Pomurju, kajti na današnji stopnji dinamičnega družbeno ekonomskega, političnega in kulturnega razvoja je nemogoče shajati brez njih?! In končno, ali se zavedajo pomena komunikacij, kot močnega in neposrednega propagandnega in vzgojnega sredstva. Če smo zavestni tega ,potem čemu nerazumljivi ukrepi!? Ali morda razumljivi? Morda izhajajo ti »iz splošne parole o kakovosti lista«. (?) Mimogrede omenjeno: Pomurski vestnik je bil pretek- lo leto v analizi GO SZDL Slovenije o lokalnih glasilih ocenjen kot eden boljših lokalnih tednikov. Ne navajamo tega kot pritisk na mnenje, kajti tudi mi smo, kot mnogo drugih, prepričani, da bi se dalo pri listu še dosti storiti. Toda bodimo odkriti: Kaj smo konkretnega storili, da ne bi bilo tako, kot mislimo da je; morda tudi je tako... Mogoče obstoja misel, da je nekaj več ali nekoliko manj kot 13 tisoč naročnikov Pomurskega vestnika še vedno premalo? Trdno smo prepričani, da so taki ukrepi, kot jih nameravajo povzeti nekatere občinske skupščine, morda so jih že, še posebej pa sam odnos skrajno škodljivi, enostranski in neodgovorni do svojih občanov. Menimo, da ni rešitev problema v prenehanju finansiranja Pomurskega vestnika, kar pomeni njegovo praktično ukinitev (pri tem opozarjamo tudi na lokalni program radijske postaje v Murski Soboti, ki se nahaja v podobnem položaju), temveč je po našem globokem prepričanju rešitev v vsestranski angažiranosti nas vseh ter sodelovanju in konkretnem prizadevanju za odpravo morebitnih slabosti, ki jih kaže naša informativna dejavnost. Poudarjamo: Izhajamo iz potrebe in zahtev Pomurja in občanov po lokalnih komunikacijskih sredstev, ki so nedvoumno jasne. In prav iz tega izhaja naša zahteva po ureditvi finančnega položaja teh sredstev, zagotovitvi njihovega stalnega dotoka, ureditvi odnosov do lokalnega tiska in radia, za katere menimo, da morajo biti prosti vsakršnih osebnih nagibov, teženj in gledanj ter zahtevamo pri oblikovanju programa in vsebine ter izvedbe obeh informacijskih sredstev, tiska in radia, angažiranost vseh odgovornih činiteljev. S tem odpiramo in vzpodbujamo javno razpravo, ki je prej ko slej nujna, in zahtevamo: 1. Da občinske skupščine oz. odgovorni činitelji javno, v tisku in radiu obrazložijo in argumentirajo, svoja stališča. 2. Da uprava Pomurskega vestnika objavi rezultate ankete o razširjenosti tega lista. 3. Predlagamo, da se izvede med poslušalci Radia Murska Sobota anketa o lokalnih radijskih oddajah in krogu njih poslušalcev. Klub prleških študentov in Klub študentov Prekmurja DRUŽBENA PREHRANA V SOBOTI Gradnjo centralne kuhinje finansirale gospodarske organizacije V Soboti se je vprašanje družbene prehrane najbolj zaostrilo v preteklem letu, ko so zaradi intervencije sanitarnih organov zaprli centralni obrat, ki je s toplimi obroki preskrboval večino zaposlenih v gospodarskih organizacijah na področju mesta. V najtežjem položaju so se takrat znašla večja podjetja, kot »Mura«, »Panonija«, in druge, kjer so sicer skušali začasno reševati težko stanje, vendar v nobenem podjetju do trajnejših rešitev niso prišli. Pred dnevi so na seji iniciativnega odbora za ureditev problema družbene prehrane v Soboti, v katerem so zastopane tudi vse gospodarske organizacije, sprejeli sklep o gradnji novega objekta družbene prehrane s kapaciteto 5.000 obrokov. Nujnost takega ukrepa narekuje predvsem dejstvo, da sedanje zasilne rešitve v preskrbi s toplimi obroki puščajo izven organizirane družbene prehrane več tisoč zaposlenih. Iniciativni odbor s širokim zastopstvom interesentov je bil mnenja, da predvideni predlogi o adaptaciji starih objektov niso sprejemljivi, zato so v sklepu o skupnem finansiranju v višini 140 milijonov dinarjev dodali še predlog o lokaciji. Po oceni občinskega sindikalnega sveta bo sklep v celoti izvedljiv, ker je že večina gospodarskih organizacij pristala na udeležbo, ki bo znašala okrog 20.000 dinarjev na zaposlenega. Razliko, okrog 40 milijonov, pa naj bi kril občinski stanovanjski sklad v obliki dolgoročnega posojila. Spričo razčiščenosti stališč vseh pristojnih činiteljev, bi naj o dokončni odločitvi tega predloga že v prihodnjih dneh razpravljala oba zbora občinske skupščine. Anže STATUTI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH LJUTOMERSKE OBČINE Ali je delo komisij opravljeno? Plenum občinskega sindikalnega sveta Ljutomer je na nedavni seji obravnaval analizo komisije za družbeno samoupravljanje, ki je koncem leta 1964 izvedla anketo o izvajanju statutov v naslednjih podjetjih: IMGRAD, MIZARSTVO, VŽK LJUTOMER, KZ KRIŽEVCI, KZ LJUTOMER, VESNA LJUTOMER, TEHNOSTROJ, OPEKARNA BORECI, ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER ter INDOPOL LJUTOMER. Anketa je ugotovila, da v naštetih delovnih organizacijah komisije za statut ne delajo več. Izjema je le KZ Križevci. Komisija v tej zadrugi aktivno dela pri vsklajevanju poslovnikov in ostalih samoupravnih aktov zadruge. Vsak član kolektiva je prejel izvod statuta. Pri nekaterih drugih delovnih organizacijah sicer imajo statute na oglasnih deskah ali drugod, v manjšem številu podjetij so statute dali tudi proizvajalcem. Kako naj bo potem zajamčeno izvajanje in spoštovanje statutov s strani delovnih organizacij — so ugotavljali na plenumu — ko pa ponekod ne upajo porabiti nekaj sredstev. da bi statute res raz- množili za vse člane delovnega kolektiva. S statuti delovnih organizacij so predvideni tudi drugi samoupravni akti kot je pravilnik o delitvi čistega dohodka, osebnega dohodka, pravilnik HTV varnosti, štipendijah itd. Te pravilnike so pripravili samo v opekarni Boreci. Na sindikalnem plenumu so predlagali, naj bi aktivirali tako občinsko komisijo kot komisijo za statute v delovnih organizacijah. O tem, kako izvajajo statute v delovnih organizacijah, naj bi razpravljal tudi zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Na plenumu so razpravljali tudi p izkoriščenosti kapacitet v podjetjih, o uvajanju druge in tretje izmene, o skrajšanju delovnega tednika, o smotrnejšem investiranju ter o utrjevanju samoupravnih organov. S SEMINARJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS V MURSKI SOBOTI Zanimanje za dogajanje v občini V dneh od 8. do 10. januarja je bil v Murski Soboti seminar za člane občinskega komiteja ZM v občini in nekatere aktivnejše mladince, ki delajo v vodstvih mladinskih organizacij. sednik občinske skupščine M. Sobota Janez Lanjščak predaval o gospodarjenju v občini, o delitvi dohodka, kakšen je položaj kmeta danes in njegova perspektiva. Spregovoril je tudi nekaj o družbenih službah v občini. Na koncu predavanja so se seminaristi živahno oglašali v razpravi, predvsem jih je zanimal po- ložaj kmeta v občini, štipendijska politika in vprašanje šolstva. Drugi dan je bila na vrsti tematika dejavnosti družbeno političnih organiazcij v občini. O tem je predaval Miro Župančič, sekretar ObK ZKS Med ostalim je govoril o nalogah samoupravnih organov in pravicah njihovih članov ter o nalogah po V. kongresu ZKJ. V razpravi, ki je sledila, je bilo opaziti, da se mladi v občini živo zanimajo za dogajanje in gospodarske premike, vendar se pri svojem delu večkrat zgubijo in ne vedo, na katerem mestu bi probleme reševali. V popoldanskih urah je bila na vrsti mladinska tema. O metodah dela občinskega komiteja ZM, aktualnih nalogah ZM po VIII. kongresu ZKJ in o nekaterih organizacijskih vprašanjih mladinske organizacije je spregovoril predsednik občinskega komiteja ZMS v Murski Soboti Geza Bačič. Naslednji dan je bilo na programu delo po komisijah. Komisije so bile tri in sicer za delo mladine na vasi. v šolah in gospodarskih organizacijah. Vsaka komisija je izdelala zaključke, katere so seminaristi v popoldanskih u-rah plenarnega zasedanja še enkrat prediskutirali in sprejeli končne zaključke, ki bodo vodilo pri delu v mladinski organizaciji. Prvi dan seminarja je pred- POMURSKI VESTNIK, 14. JAN. 1965 2 Kulturno mrtvilo Pred. leti je bila kulturno prosvetna dejavnost v Petrovcih zelo razgibana■ S številnimi igrami in pevskim zborom so prizadevni Petrovčam gostovali doma in v bližnji okolici. »Danes je nastalo pravo mrtvilo,« mi je potožil trajen in dolgoletni kulturni delavec Šarkanj. Zanimalo me je, kje so vzroki, da kulturno delo v Petrovcih nazaduje. Vedno pripravljen za odgovor je Šarkanj dejal: »Vedno več nas je takih na vasi, ki bi bili sposobni prevesti iniciativo v svoje roke, vendar žal nekateri posebno še prosvetni delavci, ne kažejo preveč posluha za kulturno prosvetno dejavnost. Pripomnil bi še to, ko omenjam učitelje, da od slehernega res ne pričakujemo, da bi sodeloval, ker je njihovo delo zaradi pomanjkanja kadra preobremenjeno. To je eden od vzrokov, vendar mislim, da so objektivni vzroki večja ovira nadaljnega dela. Dograditev telovadnice pri novi šoli bi bila velika pridobitev tudi za ostale vaščane kaj še, da bi omenjal otroke, ki nimajo pri sedanjih pogojih okrnjen pouk telesne vzgoje.« Po vsej verjetnosti telovadnica pri osemletki v Petrovcih še letos ne bo dograjena, ker primanjkuje denarja. Nedograjena osnovna šola v Gornjih Petrovcih INFORMACIJA S POSVETOVANJA O FINANCIRANJU ZDRAVSTVENE POSTAJE Osnovni problem kmečko zavarovanje Skupina poslancev republiškega socialno zdravstvenega zbora je včeraj skupno s predstavniki zdravstvenih ustanov in komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v M. Soboti obravnavala problematiko v zvezi s sklepanjem pogodb med zdravstvenimi zavodi in področnim zavodom za socialno zavarovanje. V razpravi je šlo v prvi vrsti za način financiranja in iz tega izhajajoče odnose med občinami in komunalnim zavodom za socialno zavarova- nje. Ob mnenju, da naj bi zdravstveni zavodi sami, podobno kot v gospodarstvu, postali nosilci razširjene reprodukcije na svojem področju, je bilo zastavljeno tudi vprašanje, ali imajo službe na področju zdravstva dovolj usposobljenega kadra, ki bi podobno kot v gospodarskih organizacijah lahko nemoteno izvajal novi način financiranja V zvezi s tem, da naj bi v zdravstvenih ustanovah prešli na plačilo uslug, je bilo ugotovljeno, da bi tako še povečali primankljaj v kmečkem zavarovanju, ki je znašal v lanskem letu 140 milijonov dinarjev. Komunalni zavod v M. Soboti, podobno kot nekateri drugi v Sloveniji, ki imajo veliko število kmečkih zavarovancev, so ob sedanjem načinu delitve prispevkov za socialno zavarovanje prizadeti, saj morajo del sredstev iz splošnega zdravstvenega zavarovanja porabiti za potrebe kmečkega zavarovanja. Ugotovitve mnogih posvetovanj v zvezi z višino prispevkov kmečkega zavarovanja pa so med drugim tudi pokazale, da teh prispevkov ni mogoče povečati. Zato problematike v zvezi s financiranjem zdravstvenih uslug, ki izvirajo iz kmečkega zavarovanja tudi ni mogoče razreševati drugače kot v slovenskem merilu, saj je veliko kmečkih zavarovancev takih, ki iz objektivnih razlogov zaradi ostarelosti niso sposobni prenesti večjih dajatev za zdravstveno zavarovanje. Uspešno delo krajevne skupnosti Na nedavnem zboru so beltinski volivci razpravljali o dosedanjem delu odbora krajevne skupnosti, izvolili nove člane sveta krajevne skupnosti in sprejeli statut krajevne skupnosti. Iz poročila dosedanjega odbora krajevne skupnosti je povzeti, da je delo odbora bilo dokaj uspešno. Volivci so ugotavljali, da so krajevne poti premalo vzdržale, zato so predlagali, da svet krajevne skupnosti pripravi predlog obvez za navoz gramoza in popravilo cest, katerega naj predloži v potrditev občanom na naslednjem zboru občanov. Tokrat so Beltinčani razpravljali tudi o zazidalnem načrtu v Beltincih, ki predvideva zazidavo dveh parcel z 31 individualnimi stanovanjskimi hišami in šestimi stanovanjskimi bloki. Po sprejetju statuta krajevne skupnosti, so hkrati izvolili 11 članski svet krajevne skupnosti. Volivci so razpravljali tudi o skupščinskih volitvah in predlagali kandidate. Volivci so izrazili željo, naj bi avtobusno podjetje Maribor v Beltincih uvedlo še eno avtobusno postajališče in sicer na križišču Lipa — Odranci — Beltinci. TEŠANOVCI V jeseni so začeli v Tešanovcih graditi novi gasilski dom, ki so ga nujno potrebovali. Nekaj gradbenega materiala iz starega gasilskega doma so uporabili pri gradnji novega in računajo, da jim bo uspelo v letošnjem letu postaviti dom še pod streho in urediti vsaj nekaj nujnih prostorov. Pri delu pomagajo vaščani sami s prostovoljnim delom, kar jim bo gradbene stroške znatno znižalo. —tc Lendava Mladina lendavske občine je včeraj organizirala JAVNO TRIBUNO v Lendavi. Na osnovi zaključkov osmega kongresa so obdelali pereča vprašanja lendavske komune. Na vprašanja mladih so odgovarjali predsednik občinske skupščine, predsednik občinskega odbora SZDL, sekretar občinskega komiteja ZK in drugi. Ta teden v črnem okvirju PRI PREHITEVANJU GA JE PODRL 9. januarja se je v jutranjih urah dogodila huda prometna nesreča, na cesti drugega reda Murska Sobota — Rakičan. Iz Rakičana je šel proti Murski Soboti pešec Tratnjek Štefan stanujoč v Murski Soboti, Panonska ulica 5. Za njim je pripeljal mopedist Peterka Štefan iz Lipovec št. 102. Zaradi ozkega prehitevanja in ker je šel pešec preveč po sredini ceste, ga je mopedist zadel. Pešec Tratnjek je dobil hude poškodbe po glavi ter je bil takoj prepeljan v soboško bolnišnico. ZARADI POLEDICE ZAVOZIL NA NJIVE Dne 10. januarja se je v popoldanskih urah pripetila prometna nesreča na cesti tretjega reda, Bakovci — M. Sobota. V smeri proti Murski Soboti je vozil osebni avtomobil z registersko tablico MS 11-99. Meolic Ludvik iz Murske Sobote. Ko je pripeljal do mostu na razbremenilnem kanalu, ga je na poledeneli cesti pričelo zanašati in je zavozi lna njive ob cesti. Po nestrokovni oceni znaša materialna škoda 150 tisoč dinarjev. IZSILJEVAL JE PREDNOST Na Kidričevi ulici v Murski Soboti se je dne 4. jan. v dopoldanskih urah dogodila prometna nesreča med voznikom osebnega avtomobila z registersko tablo MB 53-34, katerega je vozil Križanič Tomislav iz Maribora in rešilnim avtomobilom z reg. št. MS 11-39, s katerim se je peljal Gal Janez iz Lendave, Kranjčeva ulica 6. Do nesreče je prišlo, ker je voznik rešilnega avtomobila izsiljeval prednost. Poškodb ni bilo, materialna škoda pa je mala. Z ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE PRAVOSODNIH USTANOV Po delu tudi v pravosodju V torek so se na občnem zboru sestali člani sindikalne podružnice pravosodnih ustanov v Murski Soboti. Potem, ko je bilo v poročilu prikazano delo podružnice preteklega obdobja, v referatu pa skozi sklepe VIII. kongresa ZKJ obdelano pravosodno delo, so v živahni razpravi izmenjali mnenja o neenakem materialnem položaju pravosodnih ustanov v Sloveniji, zaradi česar prihaja do različnih osebnih prejemkov. Menijo, da razlike v osebnih prejemkih ne bi smele biti zaradi tega, če dela pravosodna ustanova v gospodarsko močni (slabi) občini, pač pa bi se ta razlika morala odraziti v kvaliteti in kvantiteti opravljenega dela. Z novim načinom finansiranja pravosodnih ustanov bo verjetno tudi ta geografsko pogojena nepravilnost odpravljena. Samouprava se čedalje bolj uveljavlja tudi v pravosodnih ustanovah. Za še boljše pogoje samoupravljanja so na občnem zboru predlagali temeljito proučitev dosedanjega dela samoupravnih organov in ukrepe za čim boljšo obliko samouprave, zlasti ob pričakovanju novega zakona o de- lovnih razmerjih, ki bo prinesel samoupravnim organom še večje pristojnosti. Govorili so tudi o nagrajevanju po delu, ki se kljub težavam tudi v pravosodju uveljavlja. Ugotavljali so, da so doslej dajali vse preveč prednosti kvantiteti in ne kvaliteti dela. Z nagrajevanjem po kvalitetno opravljenem delu bodo odpadle tudi razlike (v prejemkih) med starejšimi in mlajšimi sodniki. Kot menijo člani te sindikalne podružnice, bi organizirane skupne službe kot računovodstvo, strojepisnica in druge pripomogle k racionalnejšemu poslovanju pravosodnih ustanov. ANŽE IZID ŽREBANJA NAGRAD ZA REŠEVALCE NAŠE REKLAMNE NAGRADNE KRIŽANKE V NOVOLETNI ŠTEVILKI POMURSKEGA VESTNIKA Prva nagrada za Dokležovje V torek, 12. januarja 1965 ob 11. uri je bilo na sedežu gospodarsko-propagandne službe domačih informacijskih sredstev v Murski Soboti, Kidričeva 4 žrebanje nagrad za reševalce reklamne nagradne križanke v novoletni številki Pomurskega vestnika. Do vključno 11. januarja 1965 je namreč prispelo 129 rešitev, med katerimi je bila dobra polovica pravilno izpolnjenih in so zato njih pošiljatelji prišli v konkurenco za razpisane nagrade. Žreb, kateremu je »botroval« naročnik Pomurskega vestnika Jože Cipot iz Murske Sobote, Trstenjakova 25, pa je razdelil nagrade takole: 1. nagrada — 10.000 din — ANGELA FORJAN, Dokležovje, p. Beltinci; 2. nagrada — 5.000 din — ANICA VEBERIC, Murska Sobota, Štafana Kovača 21; 3. nagrada — 5.000 din — LOJZKA NOVAK, Trgovina »Zarja« Ljutomer; 4. nagrada — 1.000 din — DANICA FRANKO, Črnelavci, p. M. Sobota; 5. nagrada — 1.000 din — JOŽE HARTMAN, Stefana Kovača 15, M. Sobota; 6. nagrada — 1.000 din — MARIJA KOLBL, Selišče 10, p. Videm ob Ščavnici; 7. nagrada — 1.000 din — MARIJA ROGAN. Skupščina občine Murska Sobota; 8. nagrada — 1.000 din — FRANC KOVAČ, Murska Sobota, Aškerčeva 3; 9. nagrada — 1.000 din — LUDVIK ŠEBJANIC Murska Sobota, Lendavska l0a; 10. nagrada — 1.000 din — MAJDA C I G U T, Trgovina »Samopostrežba« iz Murske Sobote; 11. nagrada — 1.000 din — BRIGITA PREDARSKI, Murska Sobota, Gregorčičeva 19; 12. nagrada — 1.000 din — FRANC HARTMAN, Murska Sobota, Stefana Kovača 15; 13. nagrada — 1.000 din — KOLOMAN ŠIFTAR, ČZP »Pomurski tisk« Murska Sobota. PRAVILNE REŠITVE NASE REKLAMNE NAGRADNE KRIŽANKE SE GLASIJO: 1. INDIP; 2. Pomurski tisk; 3. Go- ričanka; 4. Industrija dežnikov in pletenin; 5. Črensovci; 6. Mehanika Lendava; 7. Cankova; 8. Beltinka; 9. Kroj; 10. Brzoparilnik 11. Komunalna banka; 12. Zvezda; 13. Merkur; 14. Murska Sobota; 15. Varstroj; 16. Piščanci (upoštevano tudi: brojleri); 17. Urarstvo; 18. Petrovci; 19. Špecerija, ulica arhitekta Novaka; 20. Zrno k zrnu pogača (upoštevano tudi: zrno do zrna pogača); 21. oblačila; 22. Železnina; 23. Žalik; 24. Metanol; 25. Bobri; 26. Sobota (upoštevano tudi Murska) 27. Komuna (upoštevano tudi Temelj); 28. Kolišče; 29. Central; 30. Ledava. Srečnim dobitnikom bomo nagrade poslali po pošti. Ali že mislite na „BRUCOVANJE“ z akademskim plesom v Lendavi Iščejo predavatelja za madžarski jezik SVET ZAVODA I. OSNOVNE ŠOLE V LEDAVI razpisuje delovno mesto predavatelja za madžarski jezik Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba. Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zavoda. Prošnje je potrebno vložiti do 20. januarja 1965. 845 ccm — 32 KS — 110 km/h — 6 1/100 km HITER — STABILEN — UDOBEN PO IZJEMNO NIZKI CENI 735 dolarjev in 605.000 din 5 vrat — brez mazanja — vse prestave sinhronizirane — obsežen prostor za prtljago: 480 dm3 — posebno zaščiten proti rji — vzdrževanje zelo ekonomično. Stalno na zalogi tudi tip R-8 Major po ceni 1.125 dolarjev in 890.000 din — Takojšnja dobava — Nadomestni deli in servisna služba v vseh večjih centrih države. RENAULT 4L Zahtevajte informacije pri COSMOS Ljubljana, Celovška 34 Telefon 33-141 Karambolirani osebni avtomobil v prodaji ZAVAROVALNICA MURSKA SOBOTA razpisuje javno licitacijo ZA KARAMBOLIRANI OSEBNI AVTOMOBIL ZNAMKE FIAT-ZASTAVA 750 za torek, 22. januarja 1965 ob 10. uri dopoldne. Licitacija bo v podjetju »Agroservis« Murska Sobota. Avtomobil je izdelave 1964 in ima prevoženih 18.000 km, izklicna cena pa je 520.000 dinarjev. ZAVAROVALNICA MURSKA SOBOTA Stanovanjska hiša za rušenje SKLAD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO pri Skupščini občine Murska Sobota razpisuje javno licitacijo za prodajo stanovanjske hiše v Murski Soboti, Kidričeva ulica 24, last SLP — za rušenje Izklicna cena je 180.000 din. Hišo je potrebno porušiti v roku 7 dni po odkupu, pa tudi odpeljati in odstraniti ves uporabni in odpadli material. Licitacijo bo na kraju samem 20. januarja 1965 ob 9. uri. KZ Napredek: kravar Upravni odbor KMETIJSKE ZADRUGE NAPREDEK PROSENJAKOVCI razpisuje delovno mesto KRAVARJA pri pitovni živini na pitališču v Fokovcih. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zadruge. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Strugarja potrebujejo Delovna skupnost ŠOLSKEGA CENTRA ZA KOVINSKO STROKO V LENDAVI razpisuje delovno mesto STRUGARJA Pogoj: visokokvalificirani delavec s končano ustrezno šolo za visokokvalificirane delavce ali kvalificirani delavec s končano industrijsko ali njej enako poklicno šolo in nekajletno prakso. Nastop službe s 1. februarjem 1965. Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov centra. Pismene prijave naj interesenti pošljejo do 20. januarja 1965 na gornji naslov. POMURSKI VESTNIK, 14. JAN. 1965 3 Poziv literatom in igralcem Upravni odbor DPD Svoboda v Murski Soboti je na svoji zadnji lanskoletni seji sklenil, da po vzgledu likovne sekcije, ki že poldrugo leto uspešno deluje v okviru društva, ustanovi tudi literarno sekcijo. Potreba po organiziranem in kontinuiranem delovanju tovrstne sekcije je od sezone do sezone večja, kajti čedalje več je ljubiteljev besedne umetnosti, posebno mladih, ki si žele medsebojnih srečanj na internih klubskih prireditvah in nastopov pred javnostjo in literarnih večerih in na proslavah naših praznikov. Mlajši si žele številnih literarnih sestankov, na katerih bi brali svoja dela, jih medsebojno ocenjevali i n pod strokovnim vodstvom razpravljali o sodob- nih literarnih problemih in pojavih. Zato prosimo starejše in mlajše pomurske literate, da se do 20. tega meseca (pred slovenskim kulturnim praznikom — 8. februarjem, bomo imeli prvo interno srečanje) pismeno ali osebno prijavijo in obenem pošljejo oziroma izroče nekaj svojih del redakciji Pomurske založbe, Murska Sobota, Kidričeva 4. Ker dramatska sekcija DPD Svoboda v Soboti nima dovolj igralcev in recitatorjev, skupno z Radiom Murska Sobota vabi vse starejše in mlajše ljubitelje amaterskega gledališča udejstvovanja in recitiranja na interno avdicijo, ki bo v nedeljo, dne 17. tega meseca ob 10. uri v klubskih prostorih DPD Svoboda v gradu. Upravni odbor DPD Svoboda Murska Sobota Zima nudi mnogo motivov fotoamaterjem NOVE KNJIGE POMURSKE ZALOŽBE Tone Seliškar: Noč in svitanje Sredi decembra je izšel pri Pomurski založbi izvirni roman Toneta Seliškarja »Noč in svitanje«. Toneta Seliškarja poznamo predvsem kot odličnega mladinskega pisatelja, ki je dal mladini nepozabne pripovedne spise. V najnovejšem romanu pa se je umaknil mladinskemu pripovedništvu v resno pripovedniško delo s snovjo iz burnih začetkov druge svetovne vojne oziroma napada na Jugoslavijo, ko se je skupina jugoslovanskih prostovoljcev znašla v ustaški jetnišnici v Karlovcu, kjer čaka na obsodbo. Zgodba je okvirna, časovno omejena na eno noč, ki je pa neizmerno dolga. Osrednja osebnost romana Simon Mlakar, knjižničar in marksistično usmerjeni publicist skupaj s svojim sinom in drugimi prostovoljci preživlja zadnje ure, kajti zvečer jim je bilo sporočeno, da jih bodo zjutraj ustrelili. Jetnišnica je temačna, stvarnost preveč temačna in grozna, da bi človek lahko ostal miren. Toda v tej grozi pred smrtjo, ko ljudje nenehno nihajo med upanjem na čudežno rešitev in med obupom ter živčnimi napadi, ko otrpnejo v grozi in so nemočni storiti kar koli, da bi ubežali neizbežni usodi, se Simonu Mlakarju nudi obilo možnosti, da v svoji domišljiji pobegne v Ljubljano in se preda spominom ter tako obudi vso svojo življenjsko pot. Toda iz spominov se zopet vrača v kasarno med ostale, ki jih muči vprašanje, kaj bo zjutraj. Vsi upajo, da grozna sodba ne bo uresničena in da jih bo nekdo rešil. Reši jih major, potem pa jih nemima vojna leta raznesejo na različne poti. Pisatelj v epilogu tudi na kratko pove, kako je kateri izmed osrednjih junakov njegovega dela preživel vojna leta. Roman je zelo zanimiva pripoved, napeta, polna razgibanih dogodkov, čas dogajanja omejen na nekaj dni, kompozicijsko pa tudi zelo spretno oblikovan. Osebe so tudi dokaj značilno izbrane. Srečamo pripadnike, skoraj vseh poli- tičnih struj, ki so se izoblikovale v jugoslovanskem družbenem življenju v času, ko so bili veliki spopadi že na vidiku, in tudi struj, ki so nastale v času samega opredeljevanja med vojno. Simon Mlakar je pripadnik tistih slovenskih izobražencev, ki jih je prevevala velika ljubezen do domovine, do slovenstva in ki niso poznali nacionalne mržnje ter so se zato tudi odzvali pozivu Komunistične partije, čeprav prej niso bili njeni člani. Kljub temu, da so odšli v boj proti fašizmu, jim tega boja v usodnih dneh ni uspelo izbojevati, vendar se tej svoji vojni napovedi, ki je Zrasla iz ljubezni do ljudstva, niso odrekli in so velik boj nadaljevali v prostranih gozdovih širom po Sloveniji. V romanu ni prizorišč teh bojev. temveč se Simon Mlakar, njegova sinova in tovariši le pripravljajo nanje. Posebna vrednost daje izdaji tega romana tudi bibliografija Toneta Seliškarja, ki jo je pripravil Jože Munda z informativnim prikazom Seliškarjevega življenja. V bibliografiji so prikazana Seliškar-jevo objavljena leposlovna in publicistična dela, prevodi, njegovo uredniško in prevajalsko delo ter literatura o njem. Š. Balažic DOKLEŽOVJE V nedeljo je kulturnoprosvetno društvo v Dokležovju uprizorilo dramo Mateja Bora »Raztrganci«. Uprizoritev je zelo dobro uspela. Z dramo nameravajo gostovati tudi v drugih krajih. Prireditev si je ogledala tudi občinska ocenjevalna komisija. Harper Lee: Ne ubijaj slavca Pomurska založba nam je v prevodu Janeza Sivca posredovala roman mlade ameriške pisateljice Harper Lee »Ne ubijaj slavca«, ki je v kratkem času doživel svetovno slavo, saj je preveden oziroma 'ga prevajajo v številne jezike, po njem so posneli tudi film, pisateljica pa je zanj dobila najvišje ameriško literarno priznanje — Pulitzerjevo nagrado. Harper Lee je s tem delom ustvarila čudovito podobo otroškega sveta male Scout, ki tudi pripoveduje to zgodbo, in njenega brata Jemija, ki živita na Jugu ZDA v Alabami in skozi svoj svet in otroške igre prodirata v svet odraslih, se srečujeta s svetom sovraštva in brezdušne krivice, s preganjanjem črncev ter tako doraščata in se ob svojem očetu Atticusu, ki skrbno spremlja njune otroške igre, tudi oblikujeta. Ob njunem očetu se v njima prebuja in oblikuje občutek za pravičnost, poštenost, za razumevanje drugih ljudi in spoštovanje do njih zlasti ob primeru črnca Toma Robinsona, ki mu niso mogli dokazati krivde, a so ga kljub temu obsodili. Ob svojem očetu se polagoma tudi otresata slabih navad, v njiju se oblikuje občutek samozavesti, premagovanje trenutnih izbruhov in odgovornost za lastna dejanja. Vse to se pa prepleta z osvobajanjem pravljičnosti in skrivnosti, ki jih je poln svet na Jugu ZDA. Vendar tudi te skrivnosti zgubljajo z njunim dorašča-njem svoj čarobni mik in dobijo stvarno življenjsko obliko. Tako se tudi skrivnostni Arthur Radley, ki ga že mnogo let ni nihče videl, ki je pa oba otroka skrbno spremljal, ob koncu razvozla. Delo je vsekakor izredno doživetje in biser med mladinsko književnostjo in ga je vsekakor upravičeno toplo priporočati ne samo mladim bralcem. Sam naslov je dokaj simboličen in v njem je skrita tudi osnovna ideja romana. Roman je pisan večkrat zelo napeto, slikovito, z naglo menjavajočimi se dogodki, vendar izredno neposredno in doživeto opisanimi. S. Balažic Živahna kulturna dejavnost v Gančanih Te dni je bil v Gančanih občni zbor prosvetnega društva »Dolinec«, na katerem so pregledali dejavnost društva v preteklem letu ter razpravljali o bodočih nalogah. Ugotovili so, da je bilo v Gančanih tudi v preteklem letu zelo razgibano kulturno življenje, saj se je zvrstilo kar lepo število kulturnih prireditev. Domače prosvetno društvo je naštudiralo celovečerno igr® Razvalina življenja, ter veseli večer, poleg tega pa izvedlo več krajših kulturnih programov ob važnejših državnih in kulturnih praznikih. Poleg domačih prireditev pa so v Gančanih gostovale številne druge skupine s celovečernimi programi. Tako so med drugimi v Gančanih gostovali učiteljiščniki iz Murske Sobote s Cankarjevim večerom. Beneški fantje s svojim ansamblom, dramske skupine iz Bogojine, Lipe itd. Na občnem zboru so skle- nili, da bodo tudi v letošnjem letu pripraviil dve celovečerni kulturni prireditvi. Prizadevali si bodo nabaviti televizijski sprejemnik in poživiti klubsko življenje, ter v svoje vrste pritegniti več članov, zlasti iz vrst mladine. DROBNE VESTI O DELU MLADIH V Lendavi še vedno ni pričela s poukom MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA. Prijave sicer prihajajo, vendar zelo počasi. Kljub vsemu računa občinski komite, da bo šola pričela z delom še ta mesec. V VEČ AKTIVIH ZM lendavske občine nameravajo do konca meseca izpolniti del programa ideološko političnega izobraževanja. Tako bodo ponekod temeljito predelali statut ZM, drugod bodo pa razpravljali o smernicah osmega kongresa ZKJ. Potrebe po družbeno-političnem izobraževanju naraščajo O izobraževanju se pri nas dosti govori in piše, vendar predvsem o strokovnem izobraževanju, a zelo malo pa o družbeno-političnem izobraževanju, ki bi moralo postati sestavni del strokovnega izobraževanja. To trditev utemeljujem s tem, ker naš sistem socialistične demokracije zahteva od vsakega posameznika, da aktivno sodeluje pri upravljanju družbenih zadev, bodisi v delovnih organizaciji ali izven nje v krajevnih skupnostih, zborih volivcev itd. Toda kako naj delovni ljudje aktivno sodelujejo pri upravljanju. če jim dostikrat niso jasna vprašanja, o katerih je potrebno odločati, kakor tudi ne pravice in dolžnosti posameznih organov upravljanja. Posledica tega pa je, da se uveljavljajo razne birokratsko-tehnokratske in partikularistične težnje posameznikov ali skupin. Da bi to čimprej odpravili, je potrebno posvetiti več pozornosti prav družbenopolitičnemu izobraževanju. Seve- da ne smemo in ne moremo ta izraz »politično« gledati ozko, kot se to večkrat dogaja, kajti politika je način in metoda vodenja družbenih zadev in čim imamo opravka z družbenimi zadevami, imamo opravka s politiko. Politika postaja vedno bolj sestavni del vsakdanje dejavnost delovnih ljudi zato bi tudi politično izobraževanje moralo biti stalno in sistematično. Toda ugotavljamo, da temu ni tako, ker se dostikrat to izobraževanje podcenjuje ali pa se najde izgovor, da ni sredstev za tako izobraževanje. To pa je vsekakor zgrešeno in mislim, da bo vse tiste, ki mislijo, da jim je tako izobraževanje odveč ali pa da obvladajo cel kompleks vprašani. ki se vsakodnevno pojavljajo, čas prej ali slej prehitel. Prav posebno skrb za družbenopolitično izobraževanje bi morala biti v delovnih organizacijah in v tako izobraževanje vključevati celotne kolektive. Dogaja pa se, da največkrat pošljejo na razne seminarje in šole tiste ljudi, ki jih najmanj pogrešajo. Le redkokdaj pa se v to izobraževanje vključi strokovni in vodilni kader. Do prepričanja, da je družbeno-politično izobraževanje potrebno, je prišlo že več delovnih kolektivov v soboški občini. Nekatere delovne organizacije so že imele seminarje v preteklem letu in pravtako tudi pripravljajo s pomočjo delavske univerze seminarje za družbeno-politično izobraževanje v tekočem letu. Toda to so največkrat tisti kolektivi, v katerih se je delavsko upravljanje že več ali manj uveljavilo. Delavska univerza v Murski Soboti je na začetku predavanj v politični ošli v Murski Soboti izvedla probne teste. Navedel bom samo nekaj rezultatov, ki potrjujejo dejstvo, kako potrebno je družbenopolitično izobraževanje. Na vprašanje kaj je narodni dohodek, je pravilno odgovorilo le 53 odst. slušateljev. Še posebno ni jasna sestava skup- ščin družbeno političnih skupnosti, saj je le 42 odst. slušateljev odgovorilo, da ima Zvezna skupščina 5 zborov Več odgovorov je bilo, da je predsednik občinske skupščine ali občinski komite ZK naj višji organ oblasti v občini kakor tudi, da so sveti pr občinski skupščini odgovorni občinskim upravnim organom da osnovna organizacija ZK in sindikalna podružnica sprejemata samoupravne akte v delovni organizaciji. To je nekaj rezultatov, ki so morda tudi rezultat prakse in nam kažejo, da ne bi smeli biti ravnodušni in prepustiti izobraževanje delovnih ljudi stihiji ali samo praksi Z družbeno političnim izobraževanjem moramo začeti na črtno in nam ne sme biti žal sredstev, ki se za to uporabi ,fo,i:dširrdgov rdgov rdg d üc jo. Še boli pomembno je to danes po VIII. kongresu ZKJ ko utrjujemo naš družbeni si stem in vključujemo v upravljanje družbenih zadev vsi širši krog delovnih ljudi. Š. Š. Informacija o problemih Pomurskega vestnika in Radia Murska Sobota Že lani so nas bralci in naročniki često spraševali, kako je s Pomurskim vestnikom, če bo še izhajal in tudi kako je z Radiom Murska Sobota. Znano je, da so v začetku leta 1964 nastopile velike težave pri finansiranju, ki pa so bile kljub velikim nesoglasjem začasno le rešene. Še večje težave pa so nastale z letošnjim letom. Na časopis in tudi na delo uredništva je bilo poleg dobro namernih predlogov in mnenj naslovljenih posredno tudi mnogo neobjektivnih, nepremišljenih očitkov, ki jim pogosto primanjkuje tudi pravilne politične ocene. Časopis je postal, lahko bi rekli, predmet za obrekovanje, na katerem se izživljajo vsi tisti, ki so zaverovani v ozko občinsko politiko, ki tudi niso naklonjeni sodelovanju pomurskih občin pri reševanju raznih skupnih problemov. Zato je uredništvo čestokrat v veliki zadregi ■ pri vsebinskem oblikovanju časopisa. Pripomniti je potrebno tudi to, da se je uredništvo vedno trudilo, da bi vsebino oblikovalo v skladu z mnenji vodstev občinskih političnih organizacij. Da bi bralcem in naročnikom ter širši javnosti bile bolj razumljive težave uredništva Pomurskega vestnika in Radia Murska Sobota in da bi tudi razumeli, zakaj uredništvo ne more vedno zadostiti željam svojih bralcev, ki so jih izrazili v lanski anketi, objavljamo naslednjo informacijo. Poudarjamo pa, da bomo s problemi v zvezi z izhajanjem Pomurskega vestnika v prihodnji številki še podrobneje seznanili javnost. Pomurski vestnik in Radio Murska Sobota delujeta kot organizacijski enoti (samostojni uredništvi) v delovni enoti Informacijska in založniška dejavnost Časopisno založniškega podjetja Pomurski tisk. Delovna enota združuje naslednje dejavnosti oziroma uredništva: Pomurski vestnik, tednik v slovenščini; Népújság, tednik v madžarščini; Pomurska založba; Radio Murska Sobota z dvojezičnim sporedom; Vse štiri dejavnosti imajo svoja vodstva — uredništva oz. odgovorne urednike, imenovane po ustanoviteljih. Celotna delovna enota ima skupno vodstvo, predvsem v smislu materialno finančnega poslovanja in enotnejšega gospodarjenja glede na poseben položaj delovne enote v celotnem podjetju, ker določa Statut CZP Pomurski tisk za delovno enoto informacijske in založniške dejavnosti nekatere širše pristojnosti in večjo samostojnost napram ostalim delovnim enotam znotraj podjetja. Glede na to ima delovna enota tudi nekatere skupne službe, tako gospodarsko-propagandno službo in tajništvo delovne enote (skupna režija: hišnik, snažilka, kurir); prav tako pa se poslužuje skupnih služb podjetja (računovodstvo, pravna služba ipd.) založba se povezuje tudi v enotno komercialo podjetja, ki opravlja prodajo knjig in ostalih izdaj založbe. Po teh načelih so delovala vsa uredništva, oz. delovna enota v letu 1964. Tako delovanje je že pokazalo določene koristi, tako glede manjših skupnih stroškov, še posebej pa v razvijanju pobud posameznih dejavnosti za ustvarjanje lastnih virov dohodkov, kar se odraža v dosežkih gospodarsko-propagandne službe. POMURSKI VETNIK: List je v letu 1964 izhajal kot tednik, glasilo občinskih odborov SZDL Slovenije v Pomurju. V letu 1964 je izšlo 51 številk, ob koncu leta pa je list dosegel naklado 12.750 izvodov. Po dogovoru med ustanovitelji — občinskimi odbori SZDL v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in G. Radgoni — v začetku leta 1964 so bila uredništvu zagotovljena naslednja sredstva v obliki subvencij: občina M. Sobota 6,100.000 din občina Lendava 1.800.000 din občina Ljutomer 1,600.000 din občina G. Radgona 1,600.000 din skupaj 11,100.000 din Z navedenimi zneski, ki naj bi se namensko stekli v sklade podjetja, da bi tako bilo nekoliko olajšano finansiranje lista po občinskih skupščinah, je bilo dolžno uredništvo Pomurskega vestnika oz. CZP Pomurski tisk, zagotoviti celoletno izhajanje lista na 6 (šestih) straneh. Občinske skupščine, oz. občinski odbori SZDL naj bi po dogovoru nakazali subvencije vsake tri mesece. Uspešno delovanje gospodasko-propagandne službe delone enote je največ pripomoglo, da je uredništvo lista tekom leta lahko izdajalo list v povečanem obsegu kot je bilo dogovorjeno. Tako bo povprečen obseg lista v letu 1965 na 8 straneh, namesto na 6 po dogovorjeni obveznosti. Delovna enota je poleg naročnine, predvidene na 11,060.000 din letno, z delovanjem gospodarsko propagandne službe ustvarila še nadaljnjih 12,130.000 dinarjev dohodka in tako zagotovila izhajanje lista v povečanem obsegu. To je vsekakor pomemben prispevek samega kolektiva k finansiranju lista, dosežen z načrtnim in sistematičnim delom. Ob zaključku leta še ne moremo prikazati vseh podatkov oz. stroškov enoletnega izhajanja lista, kar bomo lahko podrobno in točno prikazali šele v zaključnem računu. Že navedeni podatki pa potrjujejo domnevo ,da bo Pomurski vestnik za leto 1964 ugodno zaključil gospodarjenje in da ob dotoku dogovorjenih subvencij event. še preostala izguba ne bo povzročala težav pri kritju izgube znotraj podjetja, o čemer so že razpravljali organi samoupravljanja v CZP Pomurski tisk . V sredini oktobra 1964 sta obiskala vse občinske odbore SZDL predsednik izdajateljskega sveta Pomurskega vestnika Vlado Janžič in odg. urednik PV Štefan Balažic. Razgovori so zadevali predvsem vsebinsko usmerjenost lista, kadrovske probleme, sodelovanje in podobno, kjer so predstavniki občinskih političnih vodstev in občinskih skupščin navajali svoje mnenje, pripombe in predloge. O skupnih ugotovitvah in gledanjih je razpravljal Izdajateljski svet v začetku novembra in vse sugestije predstavnikov občin posredoval kolektivu redakcije, kot sklep sveta za nadalnje oblikovanje vsebine lista. Neposredno po seji sveta je bil poslan predlog proračuna Pomurskega vestnika za leto 1965 vsem občinskim odborom SZDL kot soustanoviteljem, da bi tako imeli na razpolago podatke pri razpravah glede nadalnjega finansiranja lista. Direktor CZP Pomurski tisk, Stefan Antalič in vodja delovne enote Informacijsko založniška dejavnost, Jože Vild, sta po seji sveta obiskala predstavnike obč. političnih vodstev oz. občinskih skupščin in se razgovarjala o predlogu proračuna oz. sofinansiranja lista v letu 1965. Zaradi novoletnih praznikov, predvsem pa zaradi še neurejenih odnosov ustanoviteljev glede finansiranja lista v letu 1965, Je prva številka lista v letu 1965 izhaja šele 14. januarja. Razumljivo je, da morajo tako uredništvo, delovna enota in ČZP Pomurski tisk vedeti pogoje in možnosti finansiranja s strani ustanoviteljev za leto 1965, ker je s tem pogojeno izhajanje lista tako po obsegu in nakladi, žal pa do izida prve številke v novem letu zadeva še ni urejena. RADIO MURSKA SOBOTA: Radio Murska Sobota je v letu 1964 oddajal 23.700 minut lastnega sporeda. Od tega odpade na slovenski program 17.000 minut in na madžarski 7.700 minut. V slovenskem sporedu je bilo 3.838 minut govornih oddaj, ostalo glasbene. V glasbenem sporedu prevladujejo čestitke po željah poslušalcev, ki predstavljajo obenem precejšen skega sporeda so zajete samo dejanske informativno-politične oddaje, reklame in podobne govorne oddaje, vštete med glasbeni spored. Od pomladi 1964 dalje se je slovenski spored vrstil ob torkih in petkih ter nedeljah. Z izločitvijo madžarskih oddaj, odkar so le te dnevno v zgodnjem popoldanskem času, so oddaje v slovenščini zaokrožene v celoto, tako ob delavnikih kakor ob nedeljah. Radijski svet je med letom imel štiri seje. žal se je zaradi nerešenih finančnih problemov moral pretežno ukvarjati z osnovnimi vprašanji obstoja radijske postaje. Zadnja, decembrska seja sveta, je obširneje načela vsebinsko usmerjenost in oblikovanje radijskega sporeda po predhodnih razgovorih s predstavniki političnega vodstva v Murski Soboti. Radio Murska Sobota v letu 1964 ni dobil zagotovil glede finansiranja. Delovanje radijske postaje je bilo, vsaj v materialno-finančnem pogledu, v celoti prepuščeno prizadevnosti in pogumu radijskega kolektiva, oz. ČZP Pomurski tisk. Razumevanje za te probleme so kazali le v občini M. Sobota, kjer je občinska skupščina koncem decembra tudi odvedla znesek 900.000 din kot subvencijo radijski postaji. (Nadaljevanje na 5. strani) 4 POMURSKI VESTNIK, 14. JAN. 1965 Informacija o problemih Pomurskega vestnika in Radia Murska Sobota (Nadaljevanje s 4. strani) Radijska postaja je za svoje poslovanje v letu 1964 ustvarila naslednje lastne dohodke: dohodek iz oddaj po željah 2,680.733 din dohodek, ustvarjen v oddajah gospodarsko-propagandne službe 4,651.357 din skupaj 7,332.090 din Če k temu dodamo še subvencijo Občinske skupščine M. Sobota, ki je namenska, v sklade podjetja v odnosu na prikazano zgubo, potem bo ostalo, po predvidevanjih stroškov ob kraju leta, nepokritih še okrog 2,500.000 dinarjev, kar bo. po vseh znakih sodeč, moralo pokriti ČZP Pomurski tisk. Dejstvo je, da si je Radio Murska Sobota pridobil najširši krog poslušalcev, kar bi vsekakor zahtevalo zelo skrbno vsebinsko oblikovanje radijskega sporeda. To pa bo ob pogojih dela v samem uredništvu, podobnim lanskoletnim, zelo težko. V uredništvu radijske postaje dela samo 1 novinar, ob odgovornem uredniku v osebi vodje delovne enote. Tudi v tehničnem pogledu so vse naprave lokalne radijske postaje v M. Soboti že istrošene in v neprimernih prostorih, kar še posebej otežkoča delovanje radia M. Sobota. Postavlja se vprašanje, če bo kolektiv radijske postaje v prihodnje še toliko pogumen, da bo pripravljal in izvajal radijske odaje. ne da bi pri tem imel zagotovila za kritje stroškov, kajti ob najboljši organizaciji in delovanju gospodarsko-propagandne službe in ob razmeroma skromnih kadrovskih zasedbah, kolektiv sam ne zmore ustvariti toliko dohodkov, da bi se krili stroški odaje v sedanjem obsegu. ČZP POMURSKI TISK V ODNOSU DO INFORMACIJSKO-ZALOŽNIŠKO DEJAVNOST V svojih proračunih so vsa uredništva imela s subvencijami in lastnimi dohodki zagotovljene samo osebne dohodke, funkcionalne in operativne izdatke — nikjer pa investicijskih potreb. Za vse take potrebe je v letu 1964 skrbelo matično podjetje — ČZP Pomurski tisk. Neposredno ali posredno so iz skladov podjetja bila v letu 1964 za potrebe časopisov, radijske postaje in založbe vložena naslednja sredstva: — osnovna sredstva za Pomurski vestnik (2 pisalna stroja, pisalne mize, omare, telefoni ipd.) 383.440 din — osnovna sredstva za radijsko postajo (pisalni stroj, omara, telefon, magnetofon-terenski, pisalna miza, stoli) 316.280 din — andrema, stroj za tisk. naslovov za časopise 3,800.000 din — osnovna sredstva Pomurske založbe (pisalne mize, stoli, omare ipd.) 211.000 din — ureditev Doma tiska in radia (bivši dom JLA): popravila — parket, vrata, okna, zidovi ipd. 160.412 din elektr. instalacije 150.314 din vodovodne instalacije 27. 310din centralno gretje: novi radiatorji, nova peč — po dosedanjih računih predvidoma 1,000.000 din skupaj 6,048.798 din Za dokončno ureditev Doma tiska in radia bo potrebno predvidoma še okrog 3,000.000 dinarjev, da bi tako postopoma usposobili celo zgradbo in jo primerno opremili ter tako zadostili povprečnim pogojem novinarskega dela. Vsekakor je velika pridobitev že v tem, da je v Domu tiska i radia uspelo združiti skupaj vsa uredništva, saj po svojem delovanju najbolj sodijo skupaj. Tu ne kaže prezreti razumevanja občinske skupščine in političnega vodstva v Murski Soboti pri dodelitvi zgradbe v upravljanje ČZP Pomurski tisk za informacijske in založniške dejavnosti. NA SREDNJI KMETIJSKI ŠOLI V RAKIČANU Pripravljajo srečanje kmetijskih šol V zadnjih dneh lanskega leta so dijaki SKš pripravili posvetovanje, na katerem so se pogovorili o pripravah na srečanje dijakov kmetijskih šol. Tega posveta so se udeležili predstavniki srednje kmetijskih šol iz Novega mesta in Maribora. Pogovorili so se o dejavno- sega: kolturno in športno destih, katere bi bile zastopane javnost ter tekmovanje v ša- na tekmovanju. Program ob- hu. Predlagano je bilo, da bi dijaki tekmovali v spretnostni vožnji s traktorjem. Na posvetovanju so izvolil pripravljalni odbor, ki se bo sestal dan pred srečanjem, da se bodo dokončno dogovorili o tehnični izvedbi tekmovanja, katerega bodo vsako leto prirejali kmetijci srednjih šol, vedno v drugem od zgoraj omenjenih krajev, od koder so dijaki prišli na posvetovanje. Stroške tekmovanja nosi prireditelj. Organizator letošnjega srečanja, ki bo prve dni meseca maja, je kmetijska srednja šola v Rakičanu, ki že sedaj misli, od kod bo zagotovila potrebna sredstva. Po vsej verjetnosti bo tokrat občinska zveza za telesno kulturo dala nekaj sredstev v ta namen. Dobili so nov mikroskop Patronat nad novo gimnazijo v Ljutomeru je prevzelo podjetje Indopol v Ljutomeru. Kljub temu, da ima kolektiv tega podjetja velike obveznosti pri nadaljnjem razvoju podjetja, je direktor podjetja podaril v imenu kolektiva gimnazijcem za Novo leto nov mikroskop. Dijaki so kolektivu pripravili veder program, ki je pomenil tudi zbli- žanje in medsebojno spoznavanje med gimnazijci in delovnim kolektivom. Tako zbližanje med delovnimi kolektivi in šolo je zelo koristno in se naj ne bi omejili samo na Novo leto in na ljutomerski Indopol, marveč na vsa podjetja v občini. Dijaki so kolektivu za darilo zelo hvaležni. Turizem na Goričkem si utira pot Lepo zimsko dopoldne, sonce je ogrevalo tamkajšnje griče, tu in tam je bilo na snežni odeji opaziti, kako se je pričela taliti. Pot me je vodila nedaleč od železniške postaje v Petrovcih do turističnega doma. Vse naokrog sneg, nedaleč se na prvem hribu dviga iznad ostalih hiš dom, katerega si je tamkajšnje ljudstvo samo zgradilo, kakor so mi pozneje pripovedovali. Dom je bil dograjen leta 1961 in od takrat dalje lahko govorimo o prvih korakih načrtnega razvoja turizma na Goričkem. Dve leti je dom posloval kot samostojna ustanova, vendar je vedno bil v primanjkljaju, zato se je v začetku lanskega leta priključil KZ v Petrovcih. Konec lanskega leta je bil dosežen viden uspeh, saj beležijo okrog 13 milijonov prometa, kar je za polovico več kot leto prej. Že samo ta podatek jasno priča, da je bil dotok domačih in tujih turistov v minuli sezoni v porastu. V letošnjem letu pričakujejo še večji obisk, zato bodo v bližnji okolici zgradili vikend hišice, v načrtu imajo podaljšati salon park in parkirne prostore za avtomobile. Razne oblike sodelovanja z Zdraviliščem v Radencih so bile uspešne, ker je bil s tem dotok obiskovalcev večji in ime doma pridobiva na ta način nove znance. Turistični delavci v Petrovcih in okolici imajo mnogo želja in zamisli o tem, kako bi se v turističnem pogledu približali ostalim krajem, ki imajo daljšo turistično tradicijo. Z povečanim lovnim turizmom v Pomurju lahko zadnje čase opazimo vedno več domačih in tujih prehodnih lovcev na Goričkih predelih. V razgovoru z nekaterimi prizadevnimi turističnimi delavci sem opazil, da so z isto smelostjo, kot so pripovedovali o svojih uspehih in željah, opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti, katere so pri delu v minulem obdobju imeli. V preteklem letu je bila ena večjih pomanjkljivosti reklamna dejavnost, saj tekom celega leta niso uspeli ob cestah namestiti reklamnih tabel. Tudi za smučarski šport so storili malo, na sestankih so razpravljali o potrebah, da bi zgradili skakalnico, vendar je do sedaj še niso. Za razvoj smučanja bi bilo potrebno v bodoče posvečati več skrbi, zgraditi skakalnico in že sedaj misliti na gradnjo smučarske vlečnice, ker le na ta način bo obisk v domu tudi v zimskem času zagotovljen. Verjetno je eden ob pomembnejših vzrokov, da turizem na Goričkem počasi napreduje ta, ker so iz vseh smeri slabe ceste, katere bi morali v bodoče z malo večjim posluhom oskrbovati. Jože Siherle Turistični dom v Gornjih Petrovcih Obiskali so dom počitka Gimnazijci ljutomerske gimnazije so ob koncu leta obiskali dom počitka v Lakovcih. Oskrbovancem so pripravili prijeten program v kate- rem je sodeloval pevski zbor, ki ga vodi Ivan Vrbančič. Dijaki so zapeli številne pesmi, na sporedu pa so bile tudi recitacije, nastop gimnazijskega zabavnega orkestra, pevski trio z gimnazije je zapel narodne, člani mladinske zadruge pa so uprizorili igrico »Oče na bolniški polikliniki«. Predstavnik občinske skupščine Lojze Vršič je oskrbovancem podelil darila občinske skupščine, nakar je uprava doma prisotne pogostila. Dijaki so obljubili, da bodo oskrbovance še obiskali. S KONFERENCE SZDL V GABERJU Kritična ocena vsem Prejšnji teden so na delovni konferenci krajevne organizacije SZDL v Gaberju kritično ocenili delo vseh vaških družbeno političnih organizacij. Po kritičnem pretresu dela KO SZDL, so razpravljali o kadrovskih težavah. Podobno so govorili tudi o delu mladinskega aktiva, ki je preveč enostransko — ukvarja se le s športom. Kritika je veljala tudi gasilskemu društvu, krajevni skupnosti in občinsemu odborniku, ki je svoje volivce premalo seznanjal z delom skupščine. Gaberčanom je pereč tudi prevoz otrok v šolo. Posebnega avtobusa nimajo, avtobusi rednega prometa pa so prav ob slabem vremenu, ko šolarji najtežje pridejo v Lendavo, do kraja zasedeni. Kljub nekaterim »prerokbam«, bo novi otroški vrtec v Gaberju, ki je bil pred kratkim odprt, premalo izkoriščen, je konferenca ugotavljala nasprotno. Po nekaj dneh delovanja te varstvene ustanove, so postali prostori skoraj pretesni. To je dalo povod, da na Kapci in Lakošu že razpravljajo o adaptaciji starih šolskih zgradb in izkoriščanju teh v varstvene namene otrok. V aktivu je delo zaživelo Mladinski aktiv v trgovskem podjetju Goričanka v lanskem letu ni izpolnil vseh nalog, kar so ugotavljali tudi na letni konferenci. Vzrok za to je bilo predvsem slabo vodstvo. Delo v aktivu je zaživelo po konferenci, saj so mladi za 29. november pripravili proslavo skupno s šolsko mla- dino. Na številnih sestankih mladina razpravlja o problemih vajencev. Na sestanke vabi tudi vodstvo podjetja, ki kaže razumevanje do dela mladinske organizacije. Objektivne težave dela tega aktiva so velika razkropljenost mladine po poslovalnicah na vaseh. NOVA TRGOVINA IN BUFET V DOMANJŠEVCIH Trgovsko podjetje Goričanka je z vaškim odborom krajevne skupnosti dogradila v Domanjševcih novo trgovino in bufet. V prostore se bodo vselili še ta mesec. Dosedanji prostori niso ustrezali pogojem sodobne trgovine. SPREJELI STATUT KRAJEVNE SKUPNOSTI V krajevni urad v Šalovcih spadajo vasi: Čepinci, Hodoš in Šalovci, katere so pred kratkim sprejele statute krajevnih skupnosti. Osnutki so bili predhodno dani v razpravo občanom. Na zborih ni bilo dodatnih predlogov, tako so bili sprejeti statuti taki, kot so bili dani v razpravo. RTV Ljubljana PONEDELJEK, 18. januarja 8.05 Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Za mlade radovedneže: Cvetlice na razstavi; 9.25 Iz narodne zakladnice; 10.35 Naš podlistek: T. Woolf: O času in reki; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 RKU — Prof. Ivo Jelačin: Nove rejske smeri v govedoreji; 14.05 S poti po Balkanu; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz opirnega sveta; 18.00Poročila— aktualnosti doma in v▼ svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Svet tehnike — ing. Saša Škulj: Prednapeti beton: 20.00 Igrajo veliki zabavni orkestri; 22.10 S popevkami po svetu. TOREK, 19. januarja 8.05 Igra kvintet bratov Avsenik; 8.25 Od melodije do melodije; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo: Jurij Kozjak; 9.45 V ritmu madisona; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti; 12.05 KN — Ing. Mileva Kac: Organizacija varstva in oskrbe nasado v celjskem okraju; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: O slovenski književnosti po zadnji vojniII.; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torik nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Predstavljamo vam jugoslovaiske ansamble zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.20 Radijska igra;: Malcolm Hulke in Eric Paice: Zlati piskrček; 22.10 Zabavni zvoki. SREDA, 20. januarja 8.05 Glasbena matineja: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb: J. Ch. Harris: Dve zgodbici strička Remusa; 10.15 Melodije za razvedrilo; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 RKU — Jože Žunkovič: Fakultativnost nekaterih sort ozimne pšenice in ječmena; 14.05 Za šolarje: Slavni mojstri — slavna arije; 15.30 Slovenske narodne; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasba iz novega sveta; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Naš razgovor; 20.00 Poje nam Akademski pevski zbor; 20.20 Dvajset minut s ansamblom Atija Sossa; 20.40 Friedrich Flotow: Marta; 22.10 Nočni akordi; ČETRTEK, 21. januarja 8.05 Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Za šolarje: Pavla Golia: Jurček; 9.45 Domače viže in napevi; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti; 12.05 Kn — Ing. Julija Smole: Obrezovanje v rodnih sadovnjakih; 14.05 Pol ure s slovenskimi opernimi pevci; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas: Charles Baudelaire; 22.10 S popevkami po kontinentih. PETEK, 22. januarja 8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 9.35 Pet minut za novo pesmico; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 KN — Ing. Nace Lovšin: O najboljših uspehih pri sivorjavi živini; 14.05 Za šolarje: Kuprin: Ju-ju; 15.30 Narodne pesmi iz Piemonta; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbi; 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.40 Neznani Verdi; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza. SOBOTA, 23. januarja 8.25 Zabavne melodije; 8.55 Za šolarje: Lišček; 9.45 Četrt ure s pevko Lolo Novakovič; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 KN — Ing. Jelka Hočevar: Katera sredstva bomo naročili za varstvo krompirja in vrtnin v letošnjem letu; 14.05 Odlomki iz slovenskih oper; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Izložbeno okno; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 »V soboto zvečer«; 21.00 Zaplešite Z nami; 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 17. januarja . 8.00 Mladinska radijska igra — Dušica Manojlovič: Sesti razred; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 10.00 Se pomnite, tovariši .. . Franc Stegnar: Noč so pretrgali plameni; 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe; 11.40 Nedeljska reportaža ; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 13.30 Za našo vas; 13.50 Na kmečki peči; 14.00—17.00 »Danes popoldne«; 17.30 Radijska i- gra — Klara Fehir: Kroja stvarstva; 0.00 »Naš nedeljski sestanek«; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe; 22.10 Plesna glasba. q Bralci-bralcem v presojo Pobalinski napad v Črenšovcih Tovariš urednik! Dogodek, katerega mislim opisati, v ničemer ne zaostaja za tistim, ki se je zgodil lansko leto na Horjulu, kjer so divjaški ubili polkovnika, le da ta ni imel tragičnega konca. Rodil se mi je prvi otrok, zato sem to hotel skromno proslaviti. V soboto 2. jan. 1965 sem naložil v osebni avto brata in bratranca in smo se okrog petih popoldan odpeljali na izletniško točko »Kolišče bobri« v Dolnjo Bistrico Prekmurju. Tam smo se zadržali do ponoči. Domov grede sem vozil počasi, ker je snežilo in je bila zato zmanjšana vidljivost. V Črensovcih pred cerkvijo na sredini ceste sem zagledal mladega fanta z dvignjenimi rokami, ki se ni hotel umakniti. Mislil sem pač, da je človek v stiski, da se je zgodila kakšna nesreča ali pa nekdo potrebuje zdravnika. Tik pred njim sem zaustavil vozilo, odprl okno in ga vprašal kaj hoče. V tem trenutku mi je skočil na prednji pokrov vozila »Fiat 750«. Stopil sem ven, mu ukazal naj zleze dol in mu rekel, kako si upa na tak način ustavljati neznano vozilo. Ker ni ubogal sem ga porinil dol. Tedaj me je udaril s pestjo po obrazu in začel klicati prijatelje, ki so ta- korekoč čakali v zasedi. Izstopila sta tudi brat in bratranec. Udarci so začeli padati iz vseh strani, čeprav smo se začeli krčevito braniti, smo le omahnili, ker jih je bilo okrog deset. Bratrancu so poleg številnih udarcev zlomili dva zoba in za nekaj časa je zgubil zavest. Bratu so zlomili nosno kost, jaz sem pa dobil precej udarcev po glavi in ostalih delih telesa, ker so nas tudi suvali z nogami kamor je prišlo, če smo med pretepom padali na zemljo. Vsi so bili vinjeni, stari od dvajset do štiriindvajset let. Tovariš urednik, ali je k vsemu temu sploh potreben komentar. Sprašujem se le, kdaj bomo napravili konec »huliganstvu«. S tako blagimi kaznimi prav gotovo ne . Vsem tistim šoferjem, ki radi pomagajo človeku v stiski, pa naj bo ta dogodek v svarilo. Dušan Rešek, dipl. veterinar Beltinci Postaja Ljudske milice v Beltincih je hitro izsledila pobalinske napadalce, ki so doma iz Črenšovec in Trnja. Tov. Dušana Rešeka in njegova sorodnika so brez kakršnega povoda napadli in pretepli: Horvat Franc iz Črenšovec 120, Kolenc Štefan, Črenšovci 33, Kolenko Matija, Črenšovci 140 Hozjan Matija, Črenšovci 194, Dorenček Ignac, Trnje 150, Čurič Anton, Trnje 94, Horvat Jože, Trnje 61, Kovač Jože, Trnje 93 in Gabor Matija, Trnje 82. Ljudje iz Črenšovec in okolice se zgražajo nad tem barbarskim napadom. Pretepači so že v postopku in upajmo, da jih bo primerna kazen tudi za bodoče iztreznila. Mala kronika ROJSTVA Rodile so: Fekonja šarika iz M. Sobote — dečka, Bašič Ana iz Lendave — dečka, Žalig Marija iz Bratonec — dečka, Kovačič Ana iz Kroga — deklico, Zavec Jožefa iz Murske Sobote — deklico, Pelcar Marija iz Matjaševec — deklico, Vogrinec Frančiška iz Radgone — deklico, Husar Marta iz Vanče vasi — deklico, Špilak Karolina iz Murske Sobote — dečka, Rešek Silva iz Belti-nec — deklico, Lutar Veronika iz Nedelice — deklico, Kuzmič Irma iz Murske Sobote — deklico, Novak Ana iz Markovec — deklico, Vučko Angela iz Murske Sobote — dečka, Perša Jožefa iz Murščaka — deklico, Šiftar Šarika iz Lemerja — deklico, Krempl Elizabeta iz Orehovskega vrha — dečka, Forjan Ana iz Lipovec — deklico, Trstenjak Terezija iz Sp. Ščavnice — dečka, Banič Ana iz Rakičana — deklico, Horvat Vera iz Puconec — dečka, Bundrla Dragica iz Vidonec — deklico, Domitrica Terezija iz Ižakovec — dečka, Kučan Marija iz Prosenjakovec — dečka, Novak Olga iz Murske Sobote — deklico, Ratnik — Časar Irena iz Černelavec — deklico, Beznec iz Dan- kovec — dečka, Korošec Zdenka iz Murske Sobote — dečka, Andrejč Šarolta iz Martjanec — dečka. POROKE Poročili so se: Kučan Franc delavec iz Murske Sobote in Aruš Ana delavka iz Murske Sobote. SMRTI Umrli so: Ritoper Vilma iz M. Sobote stara 64 leta, Tratnjak Jože iz Lipovec star 65 let, Horvat Ignac iz Gornje Bistrice star 74 leta, Svetec Marija iz Ratkovec stara 68 let, Rajnar Ivan iz Rakičana star 87 let. PRETEP V ČRENŠOVCIH Na Silvestrovo zvečer so trije bratje iz Črenšovec in sicer Tkalec Matija, Ivan in Jože, doma v Črenšovcih 72 v gostilni Sabo napadli in pretepli gostilniško osebje ter jim prizadejali tudi poškodbe. Predlogi za kandidate v občini Murska Sobota Volilna komisija pri občinskem odboru Socialistične zveze v Murski Soboti je doslej prejela v evidentiranje številne kandidate, tako za zvezno republiško in občinsko skupščino. Največ predlogov je prišlo kajpada iz terena, kjer so evidentiranje že končali, medtem ko v delovnih organizacijah z evidentiranjem še nadaljujejo in ga bodo končali v naslednjem tednu. Poglejmo najprej evidentirane predloge za zvezno skupščino. Na zborih volilcev v Motovilcih, Zenavljah, Martinju, Boreči, Beltincih, Šalovcih, Krplivniku, pri Gradu, Vidoncih-Kovačevcih, občnem zboru društva kmetijskih inženirjev in tehnikov ter na seji Krajevnega odbora Socialistične zveze v Čepincih so predlagali za zvezno skupščino FRANCA ŠKOBERNETA iz Murske Sobote. Na seji krajevnega odbora Socialistične zveze v Cankovi, Čepincih, Gornjih Petrovcih, na zboru volivcev pri Gradu, v Motovilcih, Vidoncih-Kovačevcih, občnem zbodruštva kmetijskih inženirjev in tehnikov so predlagali za zvezno skupščino inženirja EDIJA PERHAVCA iz Murske Sobote. Na seji krajevnega odbora Socialistične zveze v Gornjih Petrovcih, zboru volilcev v Borejcih in zboru delavcev v komunalnem podjetju v Murski Soboti so predlagali za zvezni zbor JANEZA LANŠČAKA iz Murske Sobote. Krajevni odbor Socialistične zveze v Gornjih Petrovcih, zbor volivcev Šalovci-Krplivnik in zbor delavcev v Komunalnem podjetju so predlagali za zvezno skupščino SIDO PODLESEK iz Murske Sobote. (Nadaljevanje na 8. strani) POMURSKI VESTNIK, 14. JAN. 1965 5 NAŠ MALI INTERVJU FRANC STRGAR: Največji problemi so kadri Občinska zveza za telesno kulturo v Radgoni je bila usstanovljena pred šestimi leti, vendar je aktivno zaživela šele v zadnjih dveh letih, ko se vedno bolj uveljavlja kot organizator in usmerjevalec razvoja telesne kulture v občini. Za uspešno delovanje ObZTK v Radgoni pa ima prav gotovo veliko zaslug predsednik tov. Franc Strgar. Poiskali smo ga in mu zastavili nekaj vprašanj. — Osebni podatki? »Rodil sem se leta 1927 v okolici Novega mesta. Srednjo fiskulturno šolo sem končal v Ljubljani in se leta 1925 zaposlil na os- novni šoli v Radgoni, kjer še danes poučujem predmet telesne vzgoje. Takoj po prihodu v Radgono sem se aktivno vključil v TVD Partizan in več let delal kot vodnik.« — Kaj menite o stanju telesne kulture v občini? »Stanje telesne kulture v naši občini se je v zadnjem času precej izboljšalo, kar je rezultat tudi vedno večjega razumevanja družbeno političnih činiteljev. Se vedno pa predstavlja največji problem pomanjkanje kadrov. Na vseh osnovnih šolah v občini poučujejo predmet telesne vzgoje vsega 4 strokovni učitelji. Pomanjkanje kadrov pa je občutiti tudi v društvih. V veliko pomoč so nam učenci SŠTV v Murski Soboti, na katere naše šole in društva tudi resno računajo.« — Kaj pa finančno vprašanje? »Odkar je formiran pri občinski skupščini sklad za financiranje prosvetno-kulturne in telesno-vzgojne dejavnosti se je stanje precej izboljšalo in moram reči, da kaže občinska skupščina razumevanje za telesno kulturo. Tako nam je tudi uspelo urediti telovadnico v Apačah, Vidmu, Radgoni in Radencih. V planu pa imamo še ureditev telovadnice na Kapeli in Stogovcih. S tem bodo vsa naša TVD Partizan, imela primerno urejene telovadnice, kar je pogoj za uspešen razvoj telesne kulture.« — Kakšne so vaše želje v prihodnje? »Da bi dobili dovolj dobrega kadra ter nastavili pri ObZTK profesionalca, ki bi bil obenem tudi inštruktor.« Zimska košarkarska liga Soboški Partizan prvak Z odigranjem zadnjih dveh kol zimske košarkarske lige je bil jesenski del prvenstva končan. V predzadnjem kolu je bila najzanimivejša derby tekma med kandidatom za najvišje mesto, med lanskoletnim pomurskim prvakom old boysem in ekipo Partizana A iz Murske Sobote, ki se je po zelo ostri borbi končala z zmago Partizana A. Posebno presenečenje pa je v zadnjem kolu pripravila ekipa Partizana B, ki je nepričakovano premagala old boys. V ostalih srečanjih so bili v glavnem doseženi pričakovani rezultati. Jesenski prvak je tako zasluženo postala ekipa Partizana A iz Murske Sobote, ki ni doživela niti enega poraza in je najresnejši kandidat za končnega zmagovalca, saj ima prednost kar 4 točke. Ekipa old boysa, ki je tudi letos veljala za favorita, je z dvema zaporednima porazoma sicer ostala na drugem mestu, vendar ji z istim številom točk delata družbo še ekipi Partizana B in Rakičana. Na dnu tabele pa se nahajata ekipi Puconec in Radenec. Rezultati: IV. kolo: Sobota A : Old boys 61:57 Derbi tekma za naslov jesenskega prvaka je bila tipično prvenstvena, ostra in borbena. Imela je dva različna polčasa. V prvem polčasu je bila boljša ekipa Partizana in povedla s 13 koši razlike. V drugem delu igre je ekipa old boysa prevzela pobudo ter uspela rezultat izenačiti v 19. minuti. Nato se je pričela ostra borba za zmago, v kateri pa so bili uspešnejši igralci Partizana in zmagali. Z napakami sta sodila Gajšek in Sraka. Partizan A: Glažar 17, Gomboši 8, Firm 8, Šeruga 6, Ferenčič 20, Grlec 2, Barbarič. Old boys: Titan 1 Kureš 6 Koren 22, Kovač 9, Kokalj 4, AVGUŠTIN 15, Flegar, Ivanič. Rakičan : Radenci 54:44 Puconci : Sobota B 0:20 V. kolo: Radenci : Puconci 51:56 Sobota : Old boys 63:51 Sobota B : Old boys 63:51 Sobota A : Rakičan 111:44 Najučinkovitejši igralec v jesenskem delu prvenstva je bil Glažar (Sobota A) z 85 koši pred Vrbančičem (Radenci) 81, Gombošem (Sobota) 80, Birso (Rakičan) 77, Grčarjem (Radenci) 75 itd. Tabela jesenskega dela prvenstva: Sobota A 5 5 0 367:227 10 Old boys 5 3 2 298:259 6 Sobota B 5 3 2 232:224 6 Rakičan 5 3 2 254:336 6 Puconci 5 1 4 154:212 1 Radenci 5 0 5 236:283 1 S košarkarske tekme v Murski Soboti KOŠARKARSKI TURNIR V MURSKI SOBOTI Najboljši Akademik Na novoletnem košarkarskem turnirju v Murski Soboti, katerega sta organizirala Elan in Akademik ob pomoči strokovnega odbora za košarko pri ObZTK v Murski Soboti so nastopile 4 ekipe in sicer: Akademik, Elan, SŠTV in Gojenec. Na turnirju so se ekipe pomerile vsaka z vsako, zmagovalec in najboljši strelec turnirja pa sta bila deležna lepih poka- lov. katera je prispeval strokovni odbor za košarko. Kot je bilo pričakovati se je borba za zmagovalca turnirja vodila med Akademikom in Elanom, kjer pa je bil uspešnejši Akademik ter postal zmagovalec. Drugi je bil Elan. tretja SŠTV in četrti Gojenec. Najučinkovitejši strelec na turnirju je bil Glažar (SŠTV) z 59 koši pred Zelkom (Akademik) 51, Gombošem (Elan) 38 itd. ter prejel pokal. Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Elan : Gojenec 58:11 Akademik : SŠTV 34:20 Elan : SŠTV 36:22 Akademik : Gojenec 50:18 Gojenec : SŠTV 20:44 Akademik : Elan 32:25 Tablica Akademik 3 3 0 116:63 6 Elan 3 2 1 119:65 4 SŠTV 3 1 2 86:90 2 Gojeiec 3 0 3 49:152 0 KOŠARKARSKI TURNIR V RADENCIH Pokal soboškim košarkarjem V telovadnici TVD Partizan Radenci je bil novoletni košarkarski turnir, ki ga je organiziralo tamkajšnje TVD Partizan. Na turnirju so sodelovale 4 ekipe in sicer: Sobota A, Sobota B, Akademik in Radenci. Zaradi zelo ugodnega žreba, v predtekmovanju ni prišlo do presenečenj, saj sta se kandidata za prvo mesto Akademik in Sobota A srečala z mnogo slabšima nasprotnikoma Soboto B in Radencami ter zabeležila visoki zmagi. Poraženi ekipi Sobota B in Radenci sta se nato pomerili med seboj za tretje mesto. Po boljši igri je zmagala Sobota B ter zasedla tretje mesto na turnirju. Posebno zanimivo in lepo je bilo finalno srečanje med Akademikom in Soboto A, ki je bilo tudi zelo razburljivo. Najprej se je znašla ekipa Soboti A, ki si je že na samem začetku priborila prednost in prvi polčas odločila v svojo korsit za 6 točk. V drugem delu igre je prevzela pobudo ekipa Akademika in tekma se je v regularnem času končala neodločeno 39:39. V podaljšku si je ekipa Sobote A zopet priborila pred- nost treh točk ter postala zmagovalec turnirja in prejela prehodni pokal organizatorja turnirja. V finalni tikmi sta ekipi nastopili v naslednjih postavah: Sobota A: Glažar 6, Juteršnik 10, Firm, Šeruga 8, Gomboši 9, Ferenčič 3, Horvat 16. Akademik: Kureš 10, Kokalj, Zel-ko 19, Avguštin 7, Hari 9, Tušar, Miloševič 4. Rezultati turnirja: Sobota A : Radenci 95:16 Akademik : Sobota B 75:31 Sobota B : Radenci 44:35 Sobota A : Akademik 52:49 Končni vrstni red ekip je naslednji: 1. Sobota A 2. Akademik 3. Sobota B 4. Radenci To je bil prvi tovrstni turnir v Radencih, odslej pa naj bi postal tradicionalna košarkarska prireditiv. Organizacija turnirja je bila zelo dobra. Badminton v Ljutomeru Dijaki SŠTV iz Murske Sobote so v Ljutomeru organizirali prvi propagandni turnir v badmintonu, na katerem je nastopilo 10 tekmovalcev iz Radgone, Radenec, Murske Sobote in Ljutomera. V tekmovanju članov je zmagal Ficko (Ljutomer) pred Lulikom (Sobota), Klunom (Radgona), Ojnikom (Radenci) itd. V tekmovanju članic pa je bila najboljša Kaučičeva (Radenci) pred Zadravčevo (Radenci) in Rainarjevo (Ljutomer). V mešanih dvojicah je zmagal par Ficko-Kaučič pred Topolinjak-Zadravec in Potočnik-Kaučič. To je bil prvi tovrstni turnir v Ljutomeru in je uspel. LETNA SKUPŠČINA PNS V MURSKI SOBOTI V Pomurju premalo nogometnih sodnikov V Murski Soboti je bila te dni letna skupščina Podzveze nogometnih sodnikov Murska Sobota, katere so se poleg članov udeležili še predsednik Zveze nogometnih sodnikov Slovenije tov. Dimic, predstavnika PNS Maribor tov. Glavač in tov. Janžekovič, predsednik NP v Murski Soboti tov. Firm in drugi. O dejavnosti Podzveze nogometnih sodnikov v Murski Soboti sta poročala predsednik tov. Kukanja in sekretar tov. Vezjak, v razpravi pa je sodelovala večina članov in gostov. Podzveza nogometnih sodnikov v M. Soboti je bila ustanovljena pred dvema letoma in je takrat štela le nekaj nogometnih sodnikov. Mlada organizacija se je z veliko prizadevnostjo lotila dela in v dvoletnem obdobju usposobila nad 30 nogometnih sodnikov. Trenutno šteje organizacija 27 članov, od katerih so 4 republiški, 14 podzveznih in 7 začasnih sodnikov ter 1 zvezni in 1 podzvezni nogometni kontrolor. V minuli tekmovalni sezoni so se zlasti odlikovali Kukanja kot zvezni nogometni kontrolor ter Bojnec in Kološa kot republiška nogometna sodnika. Poleg teh so se izkazali tudi nekateri podzvezni sodsi prizadevali izboljšati kvaliteto sojenja. Organizirali bodo več seminar-plodna, so poudarili, da bodo vzgoji novih nogometnih sodnikov tudi v bodoče posvečali vso pozornost ter niki. Disciplina nogometnih sodnikov Pomurja je bila vse do jeseni zelo dobra, medtem ko je tokrat nekoliko popustila, kar je imelo za posledico, da je bil en sodnik izključen iz organizacije ter ostalo nekaj neodigranih tekem. Podzveza nogometnih sodnikov v Murski Soboti organizira vsako leto po dva seminarja za nogometne sodnike in je že usposobila lepo število sodnikov, vendar teh v Pomurju še vedno primanjkuje. Dejstvo je namreč, da je nogomet v Pomurju zelo razvita športna panoga in da vsako nedeljo v času sezone nastopa 32 enajstoric. Če k tem dodamo še tekme SNL, SML in SCL, katere prav tako vodijo pomurski nogometni sodniki, potem ni nič čudnega, če morajo nekateri sodniki dnevno voditi celo po tri tekme. Na letni skupščini, ki je bila zelo jev, katerih naj bi se udeleževali zlasti starejši nogometaši. Dejstvo je namreč, da se prav starejši nogometaši, ki so najbolj zaželjeni, da stopijo v sodniške vrste, zelo malo udeležujejo seminarjev. Nadalje so naskupščini poudarili, da je disciplina nekaterih igralcev in gledalcev nezadovoljiva, zaradi česar večkrat prihaje do incidentov na tekmah, ker ti premalo poznajo pravila nogometne igre. Zato so sklenili, da bodo za odbornike in igralce pomurskih nogometnih klubov organizirali predavanja iz pravil nogometne igre, kar bonedvomno izboljšalo disciplino na samih tekmah. Ugotovili so tudi, da klubi sodniški organizaciji posvečajo premalo pozornosti, kar zlasti potrjuje dejstvo, da se je skupščine od vseh povabljenih klubov Pomurja udeležil le zastopnik NK Puconci. Podzveza nogometnih sodnikov v Murski Soboti je v zelo dobrih odnosih in tesnem sodelovanju z Zvezo nogometnih sodnikov Slovenije, posebej pa še s PNS v Mariboru, s katero vsako leto odigrajo po dve nogometni tekmi za memorial Draga Kolenca. Judoisti Sobote v republiški ligi Pri TVD Partizan v Murski Soboti obstoja judo sekcija, ki je bila ustanovljena leta 1958 na pobudo prizadevnega tov. Kager Simona. Judo je bil do takrat v Pomurju še nepoznana športna panoga, vendar je kmalu dobil številne pristaše med mladino in danes šteje judo sekcija Partizana v Murski Soboti okrog 30 članov. Začetek je bil seveda težak, toda vztrajno delo nekaterih posameznikov je premagovalo najtežje probleme in judo je tudi v Pomurju postal tekmovalni šport. Najprej so judoisti Partizana iz Murske Sobote nastopali v okrajni ligi, lansko leto pa v II. republiški ligi, kjer so dosegali zadovoljive rezultate. V letošnjem letu je prišlo do združitve prve in druge lige v enotno republiško ligo in judoisti iz Murske Sobote so tako postali člani tega najkvalitetnejšega razreda v Sloveniji. Tekmovanje v tej ligi se je sicer že pričelo, vendar ekipa Murske Sobote zaradi nekaterih težav v prvih dveh kolih ni nastopila in tako srečanje z Jesenicami in Ljubljano izgubila brez borbe s 50:0. Prihodnjo nedeljo se bo prvenstvo nadaljevalo in judoisti Murske Sobote bodo nastopili v Celju proti Olimpu iz Celja in Braniku iz Maribora. Na vprašanje, kako so se pripravili za tekmovanje in kaj pričakujejo od njega, nam je njihov vodja Tonček Kos povedal naslednje: »Treniramo dvakrat tedensko, s pripravami pa smo začeli v začetku meseca decembra. Treningi so zadovoljivo obiskani in zato upam, da smo za tekmovanje pripravljeni. Tokrat nas sicer čaka zelo težka naloga, saj se bomo srečavali z močnejšimi ekipami od nas. Poleg tega pa smo zaradi odhoda Knježeviča in Šarkanja, ki sta odšla na odsluženje kadrovskega roka v JLA precej okrnjeni. Zaradi tega tudi ne pričakujemo boljšega uspeha, kakor nekje v spodnjem delu tabele. Sicer pa smo kljub temu veseli, da lahko nastopamo v tako kvalitetnem razredu, kjer se bomo marsikaj naučili, kar nam bo prav gotovo koristilo za naš nadaljni razvoj.« Judoisti TVD Partizan iz Murske Sobote — člani slovenske judo lige 21 marca start v SNL Po sklepu lige odbora Nogometne zveze Slovenije se bo spomladanski del tekmovanja v SNL in SML pričel 21. marca 1965. Tokrat bo tekmovanje potekalo v nekoliko spremenjenem vrstnem redu od jesenskega dela. Tako se bo moštvo Sobote ki zastopa Pomurje v tem tekmovanju v prvem kolu srečalo z moštvom Celja na domačem igrišču, v drugem kolu pa z moštvom Svobode prav tako na svojem igrišču. Ugodna razvrstitev spomladanskega dela tekmovanja lahko v primeru dobrih priprav Sobote precej izboljša njen plasman iz jesenskega dela tekmovanja. Kakor smo izvedeli, se bodo nogometaši Sobote pričeli pripravljati za spomladansko tekmovanje že prihodnji teden. Trenirali bodo trikrat tedensko v telovadnici, v kolikor pa bodo ugodne vremenske prilike, pa na prostem. Pri Soboti ne bo bistvenih sprememb in bodo njene barve spomladi zastopali isti igralci kot jeseni. Razpored spomladanskih tekem: I. kolo 21. 3. 1965 Sobota: Celje II. kolo 28. 3. 1965 Sobota : Svoboda III. kolo 4. 4. 1965 Ilirija : Sobota IV. kolo 11. 4. 1965 Sobota : Aluminij V. kolo 18. 4. 1965 Hrastnik : Sobota VI. kolo 25. 4. 1965 Rudar : Sobota VII. kolo 2. 5. 1965 Sobota : Delamaris VIII. kolo 16. 5. 1965 Slovan : Sobota IX. kolo 23. 5. 1965 Sobota : Ljubljana X. kolo 30. 5. 1965 Triglav : Sobota XI. kolo 6. 6. 1965 Sobota : Branik XII. kolo 13. 6. 1965 Železničar : Sobota XIII. kolo 20. 6. 1965 Sobota : Nova Gorica LJUBITELJI NOGOMETA POZOR! Nogometni klub Sobota vabi vse ljubitelje nogometa, da se udeleže masovnega sestanka, ki bo v nedeljo, dne 17. januarja 1965 ob 9.30 uri v prostorih hotela Zvezda v Murski Soboti. Na sestanku bo predavanje o stanju nogometa v obeh zveznih ligah ter v slovenski nogometni ligi. Poleg tega bodo na sestanku lahko simpatizerji Sobote predlagali kandidate za novi upravni odbor NK Sobote. Zaželjeno je. da se masovnega sestanka udeleži čimvečje število ne glede na to, če so člani Sobote ali niso. SREDNJEŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA Elan in ESŠ jesenska prvaka V nadaljevanju prvenstva v srednješolski košarkarski ligi, v zadnjih treh kolih ni prišlo do presenečenj. Od vsega začetka vodeči ekipi Elana (mladinci) in ESŠ (mladinke) sta svoje vodstvo samo potrdili z naslovoma jesenskega prvaka. V tekmovanju mladincev sta sicer veljala dva kandidata za najvišji naslov in sicer Elan in ESS, ki že nekaj let vodita ostro borbo. Toda njihov medsebojni spopad je že v prvem kolu razčistil položaj in napovedal jesenskega prvaka. Kateremu izmed njih je odprta pod do naslova srednješolskega prvaka bo seveda razčistilo že prvo spomladansko kolo. V primeru, da zmaga Elan, si je ta že zasigural najvišji naslov, v nasprotnem primeru pa bo seveda odločala razlika v koših. Ostale ekipe so bile nekoliko slabše, med katerimi pa je bila najboljša SŠTV, ki je zasedla tretje mesto. Ekipa SKŠ Rakičan je bila tokrat nekoliko boljša od lanskega leta in zamenjala mesto s Slogo na dnu tabele. V tekmovanju mladink večletni srednješolski košarkarski prvak ESŠ tudi tokrat ni imela resnega nasprotnika in je zanesljivo v vodstvu. Verjetno pa je tudi v spomladanskem delu tekmovanja ne bo težko svoj večletni primat potrditi. Takoj za njo je Sloga, ki je bila tudi nekoliko boljša od SKŠ Rakičan in Elana, ki sta na dnu tabele. Rezultati: mladinci: ESŠ : SKŠ 61:48 Elan : SŠTV 60:33 SKŠ : Elan 44:76 Sloga : ESŠ 38:70 Elan : Sloga 98:24 SŠTV : SKŠ 56:43 Mladinke: ESŠ : SKŠ 20:0 SKŠ : Elan 32:23 Sloga : ESŠ 28:40 Elan : Sloga 26:56 Tabela jesenskega dela Mladinci Elan 4 4 0 286:143 S ESŠ 4 3 1 237:182 6 SŠTV 4 2 2 187:207 4 SKŠ 4 1 3 196:247 2 Sloga 4 0 4 156:283 0 Mladinke ESŠ 3 3 0 101:40 4 Sloga 3 2 1 123:81 4 SKŠ 3 1 2 47:82 Elan 3 0 3 61:129 a NAMIZNI TENIS PRVENSTVO POSAMEZNIKOV V LENDAVI Prihodnjo nedeljo bo v Lendavi v organizaciji tamkajšnjega TVD Partizan izvedeno prvenstvo Pomurja v namiznem tenisu posameznikov - članov in članic, za sezono 1964/65. Pravico nastopa imajo vsi, ki so registrirani pri strokovnem odboru za namizni tenis pri ObZTK v Murski Soboti ne glede na starost. Zato je zaželjeno, da se prvenstva udeleži čim večje število tekmovalcev. Prvenstvo se bo začelo že ob 7. uri in bo zagotovo končano do 17 ure, ko odpelje avtobus proti Murski Soboti, saj je organizator pripravil kar tri mize na razpolago. Težko je napovedovati, kdo bo postal pomurski prvak, ker skoraj vedno pride do presenečenj. Toda kljub temu dajemo prednost Kološevi in Belovičevi med članicami ter Žižeku, Klemenčiču in Sinicu med člani. Sicer pa počakajmo do prihodnje nedelje. Prijave je treba poslati najpozneje do petka na naslov: Štefan Klemenčič, Nafta, Lendava. URARSTVO ZA VAS Objavljamo rezultate nagradnega žrebanja URARSTVA MURSKA SOBOTA, Titova 37. V konkurenco za nagradne dobitnike so prišli vsi odjemalci, ki so od 1. do 31. decembra 1964 opravili v Urarstvu Murska Sobota nakup v vrednosti nad 3.000 din. Nagradno žrebanje je bilo v Urarstvu Murska Sobota 6. januarja 1965 ob 17. uri. Komisijo so sestavljali: Božo Gumilar, poslovodja Urarstva, Ivan Dolgov in Rafael Mikuš. Izžrebani so bili: 1. dobitek — ročna ura »Start«, blok Št. 0627; 2. dobitek — stenska ura, blok Št. 0010; 3. dobitek — viseča stenska ura, blok št. 0776; 4. dobitek — viseča stenska ura, blok št. 0626; 5. dobitek — ženska ročna ura, blok št. 0745; 6. dobitek — ženska ročna ura blok št. 0893; 7. dobitek — žepna ura. blok št. 0625 ; 8. dobitek — budilka, blok št. 0874; 9. dobitek — budilka, blok št. 0566; 10. dobitek — budilka, blok št. 0495. URARSTVO MURSKA SOBOTA, TITOVA 37 se vam toplo priporoča tudi v nadalje in vabi srečne dobitnike, naj dvignejo dobitke najkasneje do 1. februarja 1965 na sedežu podjetja. OBISK PRI DRUŠTVIH V Radgoni zelo delavni TVD Partizan v Radgoni sodi prav gotovo med najdelavnejša tovrstna društva v občini in sploh v Pomurju. V društvu imajo včlanjenih okrog 300 aktivnih članov, ki delujejo v najrazličnejših sekcijah, ki jih gojijo. V društvu delujejo naslednje sekcije in sicer: splošna vadba, orodna telovadba, rokomet, nogomet, odbojka, hokej na travi, namizni tenis in smučanje. Najdelavnejša je vsekakor sekcija za splošno vadbo, v kateri trenutno dela 12 oddelkov od cicibanov do članov ter so aktivni skozi celo leto. V svojih vrstah pogrešajo le članice, za katere pa pravijo, da nimajo vodnice. V zadnjem času so zelo aktivni tudi telovadci in rokometaši. Orodno telovadbo so v društvu začeli gojiti že pred leti in do danes vzgojili dobre telovadce, ki se lahko merijo z najboljšimi v Pomurju. Rokometaši Radgone so se v jeseni vključili v okrajno rokometno ligo ter se po jedili telovadni večer, na katesenskem delu prvenstva naha- jajo na petem mestu. Poleg ligaškega tekmovanja so se udeležili tudi več turnirjev in poželi lepe uspehe. Med drugimi so postali zmagovalec turnirja za pokal »Radenska Slatina« ter turnirja za Dan mladosti. Nogometaši so lansko sezono nastopali v mariborsko-murskosoboški nogometni ligi, letos pa tekmujejo v pomurski ligi. Odbojkarji se niso vključili v tekmovanje, ker ni bila formirana občinska liga niti pomurska liga, temveč so organizirali nekaj turnirjev. V namiznem tenisu so lansko leto tekmovali v pomurski ligi, medtem ko so letos nastopali le na prijateljskih srečanjih. Sekcijo za hokej na travi so ustanovili šele pred kratkim, vendar je zaživela in računajo, da se bodo v novi tekmovalni sezoni že vključili v tekmovanje po- murske lige. V lanskem letu je zaživela tudi sekcija za smučanje, ki je organizirala začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni seminar, katerega je obiskovalo 68 udeležencev. Organizirali so tudi smučarsko tekmovanje, na katerem je nastopilo preko 100 tekmovalcev. V Radgoni se lahko pohvalijo tudi z dobrim vodniškim kadrom, saj imajo na razpolago 23 mladih, perspektivnih vodnikov. Tem pomagajo tudi dijaki SŠTV in pa starejši učenci osnovne šole. V tem letu jim je uspelo organizacijsko utrditi strokovne odbore oziroma sekcije. TVD Partizan Radgona že reja vsako leto po več telovadnih nastopov v Radgoni in okoliških krajih. Tako so tudi v počastitev dneva JLA prirerem so prikazali delo društva od najmlajših cicibanov do članov. Prireditev je zelo dobro uspela, ogledalo pa si ga je precejšnje število gledalcev. TVD Partizan Radgona že sedaj pripravlja telovadno akademijo, s katero bodo nastopili meseca februarja. Z njo bodo gostovali tudi v sosednji Avstriji, Apačah, Vidmu, Stogovcih, Ljutomeru, Murski Soboti in Lenartu. Največje težave imajo z igrišči na prostem, ki jim primanjkujejo. Predvidevajo, da bodo v letošnjem letu asfaltirali igrišče, kar bo prav gotovo poživelo športno dejavnost v Radgoni. Poleg že uveljavljenih športnih panog, bodo na tem igrišču lahko gojili tudi drsanje. Za tako uspešno delovanje TVD Partizan v Radgoni zaslužijo priznanje nekateri zelo prizadevni športni delavci v tem kraju, med katerimi naj omenimo zelo požrtvovalno načelnico Ireno Pevec, predsednika društva Vlada Škofa in še nekatere druge. -Im POMURSKI VESTNIK 14.JAN. 1965 Kroj: direktor Razpisna komisija delovne organizacije »KROJ« MURSKA SOBOTA, TITOVA 25 razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: 1 ) tekstilni tehnik oblačilne stroke z najmanj 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih. 2) visokokvalificirani delavec oblačilne stroke z najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev pošljite Razpisni komisiji podjetja »Kroj«, M. Sobota, Titova 25. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. AKTUALNO Podaljševanje veljavnosti registracije motornih vozil za leto 1965 ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA ponovno obvešča vse lastnike motornih vozil, da si naj podaljšajo veljavnost registracije za leto 1965. Podaljševanje veljavnosti registracije bo še vključno do 31. januarja 1965 Po tem roku bodo vsem, ki si veljavnost registracije za leto 1965 ne bodo podaljšali, odvzete evidenčne tablice. Posebno obvestilo za gospodarske organizacije ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA obvešča vse gospodarske organizacije, da se je pričelo podaljševanje veljavnosti registracije osebnih avtomobilov v družbeni lastnini za leto 1965. Podaljševanje veljavnosti registracije bo trajalo do 31. januarja 1965. Postopek pri podaljševanju je enak, kot je bil pri podaljševanju veljavnosti registracije za leto 1964. Zasebniki in gospodarske organizacije plačujejo pristojbino za cestno-prometna vozila na tekoči račun št. 605-11/840-70-01,-10. Obrat za kmetijstvo Rakičan: živinorejci Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« — OBRAT ZA KMETIJSTVO RAKIČAN razpisuje prosta delovna mesta — DVEH ŽIVINOREJCEV NA EKONOMSKI ENOTI MOTVARJEVCI — DVEH ŽIVINOREJCEV NA EKONOMSKI ENOTI PETANJCI — DVEH ŽIVINOREJCEV NA EKONOMSKI ENOTI MURSKA SOBOTA Zaposlitev je možna takoj. Na razpolago je družinsko stanovanje. OBRAT ZA KMETIJSTVO — RAKIČAN Agroservis: novi sodelavci »AGROSERVIS«, OBRTNO PODJETJE MURSKA SOBOTA, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: a) KOMERCIALISTA b) NABAVNEGA REFERENTA c) STENODAKTILOGRAFA d) PETIH KVALIFICIRANIH AVTOMEHANIKOV Pogoji: Pod a) visokokvalificirani delavec trgovske stroke z 10-letno prakso in dobrim poznavanjem kmetijske mehanizacije in motorizacije. Pod b) kot pod a) ali avtomehanik z daljšo prakso v nabavni službi. Pod c) končana administrativna šola, popolno obvladanje strojepisja in stenografije, strojepisec 1 b razreda s prakso. Pod d) zaključni izpit iz avtomehanske stroke, odsluženi vojaški rok. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 15. januarja — Pavel Sobota, 16. januarja — Tomislav Nedelja, 17. januarja — Anton Ponedeljek, 18. januarja — Vera Torek, 19. januarja — Marij Sreda, 20. januarja — Boštjan Četrtek 21. januarja — Neža dežurna služba ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA 14. januarja — dr. Vlajeva 15. januarja — dr. Rousova 16. januarja — dr. Lopert 17. januarja — dr. Lopert 18. januarja — dr. Gruškovnjak 19. januarja — dr Gregorčeva 20. januarja — dr. Županjevac 21. januarja — dr. Mejačeva KINO MURSKA SOBOTA 15. in 17. januarja italijanska barvni kinemaskopski film: »'Velikan z rodosa«; 16. in 17. januarja Jug. kinoteka — ameriški film: »Ciganska deklica«; 18. in 19. januarja madžarski barvni kinemaskopski film: »Zlati človek«; 20. in 21. januarja angleški film: »Za ples sta potrebna dva«. BUČKOVCI — 16. in 17. januarja jugoslovanski silm: »Srečno, Kekec«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 16. in 17. januarja špansko-ital. film: »Lažni zakon«; 20. januarja italijanski film: »Esterina«. LJUTOMER — 16. in 17. januarja zahodno-nemški barvni film: »Graščina strahov«; 20. in 21. januarja jugoslovanski film: »Maček pod ščitom«. VELIKA POLANA — 16. in 17. januarja poljski film: »Mati Ivana Anglska«. G. RADGONA — 16. in 17. januarja italijansko-francoski kinemaskopski film: »Avanture zimskih praznikov«; 20. januarja japonski film: »Zaradi ljubezni«. DELAVSKA UNIVERZA Murska Sobota bo prevajala film: »ČLOVEK S FOTOGRAFIJE« v Martjancih 15. I. 65 ob 19. uri, v Dokležovju 16. I. 65. ob 19.30 uri, v Gederovcih 17. I. 65 ob 15. uri, v Zenkovcih 17. I. 65 ob 19. uri in film »LICE V LICE« v Tešanovcih 15. I. 65 ob 19. uri, v M. Soboti 16. I. 65 ob 17. uri, v Bakovcih 16. I. 65 ob 19.30 uri, na Cankovi 17. I. 65 ob 15. uri, v Brezovcih 17. I. 65 ob 19 uri. PROD A M VPREŽNI KRAVJI VOZ, razne dele lahkega voza in ročno slamoreznico »Kuhne«, v dobrem stanju, prodam po zelo ugodni ceni. Franc Sočič, Predanovci 54, p. Puconci. M—7 KOBILO, petletno, in konja, prodam. Dani Franc, Veščica 50, p. Murska Sobota. M-8 KOBILO petletno, in kosilnico »BAUTS«, prodam. Banfi, Veščica, p. Murska Sobota. M-11 MLIN, domači za izdelavo moke, vseh vrst, prodam. Anton Rauter, Sp. Kocjan 5, p. Slatina Radenci. M-13 POSESTVO, malo, lepo, z zgradbami, prodam pri Mariboru. Informacije: Franjo Fliser, Paka 19, Velenje. M-15 POSESTVO, lepo, z novo stanodarskim poslopjem, s poljubno vanjsko hišo in celotnim gospodarskim poslopjem, s poljubno površino zemljišča v kompleksu pri hiši, prodam. Janez Vukan, Pečarovci št. 123. M-2 VODOVODNO UTA ČRPALKO in 96-basno klavirsko harmoniko »Hohner« z registri prodam. Naslov v upravi lista. M-19 SUHA DRVA, več kubikov. trda in mehka, prodam. Dankovci 4, p. Mačkovci. M-17 BREJO MLADO KRAVO, vozno, prodam. Markišavci 26, p. M. Sobota. M-18 KRAVE, kobile in gospodarsko orodje prodam na licitaciji 20. januarja ob 9. uri. Matija Kociper, Rakičan 46. M-46. AVTOMOBIL Fiat 600, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. M-21 Predelujem oljarice Obveščam cenjene stranke, da kvalitetno predelujem oljarice vseh vrst — z izpopolnjenimi stroji. Luščim tudi sončnice in bučnice. Se priporočam: FRANC ŠERUGA, mlin in oljarna. MELE, Slatina radenci. ŠUPO, leseno, 13 x 7 m, primerna za skladišče prodam ali dam v najem. Oglasite se pri: Škrabanu, Partizanska 21, M. Sobota. M-26 AVTOMOBIL »Opel Olimpija«, v voznem stanju, prodam. Škraban Stefan, Strukovci 25, p. Bodonci. M-24 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in okrog 2 ha zemlje ugodno prodam. Jože Vertič, Petanjci 131, p. Tišina. M-905 POSESTVO lepo urejeno, v Moravcih, ugodno prodam. Informacije v Kopališču Moravci. M-25 STISKALNICO (prešo) hidravlično, na strojni pogon, v uporabnem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-l PIANINO, dobro ohranjen, in kuhinjsko kredenco prodam. Vprašati: Štefana Kovača 27/II, Murska Sobota. M-16 HARMONIKO »Hohner«, 48-basno, odlično ohranjeno, prodam. Karel Šarkanj, Kidričeva. Blok K, 1, Murska Sobota. M-5 KMETIJSKO ORODJE, dobro ohranjeno, gorice in klet, prodam. Informacije: Martin Gerenčer, Filovci št. 45. M-6 RADIOAPARAT RR-340, dobro ohranjen ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-00 ŠTEDILNIK »Tobi« ugodno prodam. Kidričeva 46, Murska Sobota. M-23 KZ Lendava: nova sodelavca KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA razpisuje prosta delovna mesta za: a) REFERENTA ZA PLAN IN ANALIZE b) KNJIGOVODJO Pogoji: pod a) diplomirani ekonomist ali absolvent ekonomske šole s prakso; pod b) dokončana srednja šola z nekaj let prakse ali nižja šola s 5-letno prakso. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnega dohodka zadruge. Stanovanja niso na razpolago. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazilom o strokovni izobrazbi pošljite upravi Kmetijske zadruge Lendava. kupim STANOVANJE, sestoječe iz sobe in kuhinje, v Murski Soboti, v privatnem sektorju, kupim. Ponudbe z opisom in ceno poslati upravi lista. M-885 KONJSKO ZIMO kupim ali zamenjam za ščetke. Nikolaj O-reč, Kocljeva 13, M. Sobota. SOBE SOBO, neopremljeno, iščem v M. Soboti. Naslov v upravi lista. M-2 zaposlitve UPOKOJENKO ali Zaposleno žensko srednjih let za izmenično varstvo otrok sprejmem v službo. Ostalo po dogovoru. Danica Nemec, Martjanci 42. M-12 GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj. Naslov v upravi lista. M-22 agencija PRODAJALCI MOTORNIH VOZIL, TRAKTORJEV IN RAZNOVRSTNIH STROJEV! AGENCIJA, POSLOVALNICA PTUJ nujno potrebuje za Srbijo več sto motornih vozil, traktorjev in raznovrstnih strojev za obrt in kmetijstvo. Zaradi tolikšnega povpraševanja bo predstavnik AGENCIJE sprejemal prijave v sredo, 20. januarja 1965 od 8. do 10. ure v Gostilni pred avtobusno postajo v Radgoni, od 12. do 14. ure v Gostilni »Jeruzalem« v Ljutomeru. Prodajalci, ki želite prodati hitro in ugodno, zglasite se ob določenem času v Radgoni in Ljutomeru! razno AGROKOMBINAT MARIBOR razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje obračunske enote za vinogradništvo in sadjarstvo Pogoj: kmetijski tehnik , smer vinogradništvo - sadjarstvo, z ustrezno prakso. 2. dveh delovnih družin za dela v vinogradništvu in sadjarstvu Pogoj: vsaj dva, za delo sposobna člana družine, daljša praksa odnosno kvalifikacija v stroki. Interesenti naj pošljejo vloge ali pa se osebno zglasijo do 31. januarja 1965. na Agrokombinatu Maribor, uprava ekonomske enote Svečina, pošta Zgor. Kungota. 3. treh delovnih družin — oskrbovalcev živine Pogoj: najmanj dva, za delo sposobna člana v družini; daljša praksa oziroma kvalifikacija v stroki. Interesenti naj pošljejo vloge ali se osebno zglasijo na Agrokombinatu Maribor, uprava ekonomske enote Kungota, pošta Zgor. Kungota — do 31. januarja 1965. Za vse so v obeh ekonomskih enotah na razpolago tudi stanovanja. CENJENE KINOOBISKOVALCE PROSIM, NAJ OPROSTIJO SLABO PREDVAJANEMU FILMU ZA DAN NOVEGA LETA. OPERATER KINA »PARK« Murska Sobota Vsem svojim domačim, prijateljem in prijateljicam ter upravi »Pomurskega vestnika« želim srečno in uspeha polno novo leto 1965 — ROZIKA MATJAŠEC. 692 Leduc St. City St. Laurent, Montreal, Canada. Na polIcAH študijsKE kNjIŽNICE 1. KÜLFÖLDI VERSEK KÖNYVE. Budapest 1964. 2. CSÁKÁNY G.: A kisvérkör röntgenvizsálata. Budapest 1963. 3. BIRO L. & GRABER H.: Cortison — származékok klinikai alkalmazása. Budapest 1962. 4. INPUT — DUTPUT TABLES. Budapest 1962. 5. DOBSZAY L.: Csecsomö helöes táplálása. Budapest 1964. 6. KONTRA G.: A fejlödö gyermek. Budapest 1963. 7. UNGHVÁRY L.: Betegség — syndromák zsebkönyve. Budapest 1963. 8. RODÉ I.: Általános sugárterapia. Budapest 1962. 9. KELEMEN E.: Gyakorlati hea-matologia. Budapest 1962. 10. KOSOVEL S.: Ekstaza smrti. Novi Sad 1964 11. HRONOLOGIJA OSLOBODILAČKE BORBE NARODA JUGOSLAVIJE 1941—1945. 12. ZAHAROU N. N.: Tehničko normiranje procesa rada. Zagreb 1964. 13. BERNES R. M.: Študij pokreta i vremena. Zagreb 1964. 14. BEDENIĆ M.: Duševna higiena u svakidašnjem životu. 15. TUDJAM F.: Vojna proti vojni. Ljubljana 1964. 16. ZUPANC L.: Sonce je umrlo. Ljubljana 1964. 17. ŠKERL F.: Ljubljanske srednje šole v letih 1941—1945. Ljubljana 1964. 18. VOŠNJAK D. & M. KOVIC: Bila sem stara dvanajst let. Ljubljana 1964. 19. PRIRUČNIK ZA ISTORIJU MEDUNARODNOG RADNIČKOG POKRETA. Beograd. 20. OSNOVI MARKSISTIČNE FILOZOFIJE. Beograd 1964. 21. PRIKL — MAJER TOMANOVIĆ Z.: Francuska levica u petoj repub-lici. 22. RUS V.: HEGELOVA I MAR-KSISTIČKA DIJALETIKA O ISTOVETNOSTI I RAZLICI. Beograd 1963. 23. LES SYSTÉMES D’OCCUPATION EN YOGUSLAVIE 1941—1945. Beograd 1963. 24. DADIĆ B.: Sindikalni pokret Francuske. Beograd 1964. 25. SARIĆ M.: Gvineja. Beograd 1964. 26. PEŠIĆ J.: Skopje katastrofa i gradilište. Beograd 1963. 27. LA BIBLIOTHEOUE NATIONALE SZÉCHENYI. Budapest 1964. 28. MURAVIDÉKI FÖLDMÜVESSEK NAPTÁRA AZ 1965-os. Lendava 1965. 29. UDŽBENIK INTERNE MEDICINE. Beograd 1960. 30. JOKSIMOVIĆ M.: Priročnik za polaganje opšteg dela stručnog ispita. Beograd 1964. Naši krvodajalci DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI OD 21. decembra do 9. januarja 1965 . Irena HAK 5. iz Sela, Marija LUKAC — trinajstič iz Bakovec, Jože CENER — drugič iz Vaneča, Franc KNAUS — drugič iz Noršinec. Rozi TOTH — drugič iz Banute, Alojzija MATZENAUER 4. iz prosenjakovec. Janez MIHOLIC — desetič iz Dokležovja. Karel FLISAR, Štefan VARGA, Alojz RAJNAR .Štefan ŠEBJAN, Koloman SVETEC, Angela ABRAHAM — drugič, Dragica OBRLIČ, Marija ŽIŠKO. Ana LEKIČ, Ana BARBARIČ, Terezija OVČEK, Neža HERCEG. Marija NEMEŠ, Zora ŽUPANEK vsi iz Šalovec. Geza ORBAN — drugič, Koloman DAVID. Zoltan PATI. Arpad ABRAHAM. Irena ORBAN, Helena KERČMAR. Marija KERČMAR. Jože ABRAHAM, vsi iz Hodoša. Janez GUJMAN. Peter LUKAČ oba iz Krplivnika. Feliks KOLAR, Marija KRIŽANIČ oba iz Hr. Mote. Štefan LOVENJAK iz Pozanovec, Vili ŠTELCER iz Murskega vrha. Pavla KLEMENČIČ iz Kidričevega. Verona BAGOLA — četrtič iz Beznovec, Frida JUD iz Doliča, Ernestina BRUMEN, Jože BRUMEN, Marija JAKIČ, Marija KNAUS, Ludvik NEMEC, Irena GAŠPAR, Vendel TRPLAN, Vendel OSTRIC, Marta KOVAČ. Jožefa ČASAR, Marija ČASAR, Ana HORVAT, Ana BOČKOR, Jože MATIS iz Markovec. Emilija KORPIČ. Ana ČUK, Barica GORZA, Marija ŽIDO, Marija BARBER. Emilija ŽIDO, Marija LENARČIČ, Štefan GORZA. Helmut LOVRENČIČ. Terezija DRAVEC, Ana DANČEC, Justina SUKIČ, vsi iz Čepinec. Janez BIRO šestič, iz Melinec, Franc PASIČNJEK drugič, Koloman ŽILAVEC — petnajstič, Stane DEŠNIK — osmič, Magda KARAS — petič, vsi iz Murske Sobote. Lovrenc PUHAN — devetič, Marija CEIGER — drugič, Elvira TOTH, vsi iz Murskosoboške bolnišnice. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja v Murski Soboti. MILAN FILIPČIĆ REICHSTAG V PLAMENIH EVROPA PRED VIHARJEM Nemčija se zvija v strankarskih krčih — to so leta 1930 do 1932. Leta zmede. Leta temnih strasti. Odloča se usoda nemškega ljudstva, usoda, ki je Nemčijo v naslednjih desetih letih zrušila v prepad. To je usoda, ki bo priklicala doslej največjo in najbolj krvavo vojno nad človeštvo. Hitler se prebija v ospredje. Nacizem začenja svoj pohod. Reichstag — nemški parlament — bo pogoltnil plamen. Reichstag v plamenih — to je pretresljiva zgodba o zmagi Georgija Dimitrova na procesu v Leipzigu, kjer so ga obsodili kot požigalca Reichstaga. POT NAVZDOL Nacistično stranko je v zadnjih letih pred prihodom na oblast vodila šestorica: Hitler, Rohm, Georg Strasser, Göring, Goebbels in Frick. Program, ki ga je začrtal Hitler v »Mein Kampfu«, je bil le zato važen, da bi stranka dobila množično podporo. V resnici so voditelji stremeli le za tem, da se polastijo oblasti, položajev in bogastva. Na kakršenkoli način! Stranka je bila pravzaprav zarota proti državi. To je marsikdo vedel, toda ni bilo ljudi, ki bi imeli dovolj volje in odločnosti, da bi to preprečili. Hitler je v javnosti neprestano ponavljal, da se bori le v okviru zakonitosti. Čim bolj so se množili oboroženi izpadi SA in SS, tem bolj je hitel zatrjevati: »Mi stojimo čvrsto kot stena na temeljih zakonitosti.« To je bila njegova taktika. Položaj v Nemčiji se vedno bolj slabša. Število nezaposlenih se je v marcu 1931 dvignilo na 4,750.000; iz nemških bank odteka kapital na veliko. Ena od teh največjih bank je morala zapreti vrata in ustaviti izplačila. Vlada je pohitela v akcijo. Začela je zviševati davke, znižala je plače in mezde, ustavila pomoč nezaposlenim. To so bili za ljudstvo težki udarci. Hitlerju ni bilo težko zvaliti vso krivdo na vladno politiko, posebno zaradi tega, ker je Nemčija morala še plačevati reparacije in je država zabredla v gospodarsko krizo delno tudi zaradi svoje nezdrave zunanje politike. ZADNJE LETO — 1932 Res, v Nemčiji ni bilo stranke, niti ljudi, ki bi začeli ostro borbo proti zločinski nacistični stranki. Strankarske in osebne razprtije so v zadnjem letu 1932 to jasno pokazale. V teh kalnih vodah je imel Hitler dovolj priložnosti. V tem letu so se menjavali predsedniki in kanclerji drug za drugim . (nadaljevanje na 8. strani) POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno ta založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti _ List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanjo - Naročniški ta oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2, telefon 21-064 — Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dlnarjav — Tekoči aaf.ns p«' tez v M. Soboti št 6C6-ii POMURSKI VESTNIK, 14. JAN. 1965 7 Predlogi za kandidate v občini Murska Sobota (Nadaljevanje s 5. strani) Na zboru volilcev: Ženavlje, Martinje, Boreča — so predlagali za zvezno skupščino — MILANA PETAUERJA iz Murske Sobote. Zbori volilcev: Boreča, Zenavlje, Martinje in Salovci-Krplivnik ter zbor delavcev v Komnalnem podjetju in Krajevni odbor Socialistične zveze v Čepincih so predlagali za zvezno skupščino inženirja FRANCA ZADRAVCA iz M. Sobote. Zbori volilcev pri Gradu, v Motovilcih, Vidoncih-Kovačevcih so predlagali za zvezno skupščino VLADA KOLMANIČA iz Murske Sobote. Na zboru volilcev v Beltincih so predlagali v zvezno skupščino JOŽETA HAJDINJAKA iz Lendave, na občnem zboru sindikata v Tišini MLADENA TANCERJA iz Murske Sobote, na občnem zboru sindikata v Beltinki Beltinci FRANCA MAUČECA in EDIJA MAUČECA, na občnem zboru društva inženirjev in tehnikov — inženirja IVANA PEJNOVICA, na občnem zboru sindikalne podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v Murski Soboti — LOJZETA VALENČIČA iz Murske Sobote ter na zboru družbeno političnih organizacij v Mačkovcih dr. ANTONA VRATUŠO, FRANJA SONAJO in JOŽETA ŽEKSA. K dosedanjemu evidentiranju za zvezno skupščino, ki je — kot že rečeno — končano predvsem na terenu, v teku pa je v delovnih organizacijah, lahko samo pripišemo: da je dokaj malo predlogov iz vrst žena in mladine. Na zborih volilcev v Pordašin-cih, Ženavljah, Šalovcih-Krpliv-niku in na zboru družbeno političnih organizacij v Mačkovcih so predlagali za republiško skupščino — inženirja EDIJA PERHAVCA iz Murske Sobote. Občni zbor društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, zbor delavcev v Komunalnem podjetju in zbor družbeno političnih organizacij v Mačkovcih, so predlagali za republiško skupščino KARLA LUTARJA iz Murske Sobote. Zbor volilcev v Martinju — ALEKSANDRA KRPICA iz Murske Sobote. Krajevni odbor Socialistične zveze v Gornjih Petrovcih in zbor družbeno političnih organizacij v Mačkovcih sta predlagala za republiško skupščino — MIRA ZUPANČIČA iz Murske Sobote. Zbor volilcev Ženavlje in Krajevni odbor Socialistične zveze v Čepincih pa KOLOMANA KORPIČA. Na razširjeni seji krajevnega odbora SZDL v Selu so predlagali za republiško skupščino — KOLOMANA ČARNIJA, na konferenci v Šalovcih ERNESTA ÖRIJA, na seji krajevnega odbora SZDL v Gornjih Petrovcih ALEKSANDRA KUČANA, na zboru volilcev v Beltincih — VANEKA ŠIFTARJA in ALEKSANDRA KUTOŠA, na občnem zboru sindikata v šoli Tišina ŠTEFKO MILEK in na občnem zboru sindikata v BELTINKI v Beltincih — LOJZKO LESNIK. Za republiško skupščino so še predlagali: občinski odbor društva kmetijskih inženirjev in tehnikov: inženirja STEFANA HORVATA in ALOJZA BENKA, občni zbor sind. Zavoda za socialno zavarovanje STEFANA SREŠA, mladinski aktiv Martinje — GEZO BAČIČA in zbor družbeno političnih organizacij v Mačkovcih — STEFANA ČAHUKA iz Murske Sobote. Pri doslej evidentiranih predlogih za republiško skupščino je sestav precej pester in kaže, da so občani vsakega posebej temeljito pretehtali. Res pa je, da so ti predlogi prišli v glavnem iz terena, sorazmerno malo pa še iz delovnih organizacij. Dokaj pester seznam predlogov pa je občinska volilna komisija v Murski Soboti prejela za občinsko skupščino in sicer za oba zbora. Prevladujejo predvsem občani v starosti od 28 do 42 let. Občni zbor sindikata obrata za kooperacijo pri KIK Pomurka v Murski Soboti je predlagal za občinsko skupščino: Vinka Svetino — računovodjo, inženirja Koloma-na Cigüta, traktorista Jožeta Makovca, uslužbenko Balažič Heleno, tehnika Stefana Sečka in uslužbenko Jožico Horvat. Kmet Stefan Filo je bil predlagan na zboru volilcev v Bokrači, Moščancih in na konferenci krajevne organizacije Socialistične zveze Vaneča; Alojz Činč, tajnik šole, na zboru volilcev na Tišini, v Petanjcih in Tropovcih; Andrej Zadravec, kmet na konferenci krajevnega odbora Socialistične zveze v Melincih, na razširjeni seji krajevnega odbora Socialistične zveze in zboru volilcev v Selu: Jože Koltaj — kmet, Ernest Lajnšček — delavec, Evgen Jakiša — tehnik, Vilma Kerčmar — gospodinja in Dezider Počič — tehnik. Zbor volilcev v Kuzmi je predlagal Eda Perhavca — inženirja, v Filovcih: Ludvika Pleterska — učitelja in Jožeta Berdena — gozd. tehnika — Jožeta Berdena je predlagal tudi zbor volilcev v Bukov-nici. Zbor družbeno političnih organizacij na Tišini in občni zbor sindikata šole Tišina sta predlagala Stefana Bakana — uslužbenca Ferda Pihlerja — upravitelja in Alojza Činča, tajnika šole. Predlog zbora volilcev na Cankovi pa je takle: Franc Bertalanič — kmet in Alojz Gider, prav tako kmet. In zbor volilcev v Lipi: Avgust Bukovec — kmet, Alojz Žerdin — kmet in Jože Horvat — prav tako kmet. Volilci v Borejclh so na svojem zboru predlagali za občinsko skupščino Kolomana Cigüta. inženirja, v Šalovcih in Krplivniku pa so bili predlagani: Koloman Balažic, Zoltan Könje in Štefan Sebek — vsi so kmetje. Preostali zbori volilcev na so predlagali: Grad — Franca Železna in Alojza Flegarja. MOTOVILCI: Rudija Gjereka. Vidonci-Kovačevci: Franca Železna in Rudija Gjereka. Občni zbor društva kmetijskih inženirjev in tehnikov je predlagal za občinsko skupšično: Kolomana Cigüta — ing.. Aleksandra Šiftarja — inženirja. Rudija Gjereka — inženirja. Milana Erjavca — inženirja Ignaca Ritlopa — tehnika, Alojza Šadla — tehnika ter Franca Lajnščaka. Zbor delavcev v Komunalnem podjetju Je za občinsko skupščino predlagal Gabrijela Čižiča in Stanka Horvata, mladinski aktiv v Martinju — Mirčeta Vasojeviča, krajevni odbor SZDL v Čepincih Vendela Ostriča ter zbor družbeno političnih organizacij v Mačkovcih: Marijo Horvat — učiteljico in Ludvika Vlaja — uslužbenca. To so bili predlogi za kandidate za občinsko skupščino in sicer za oba zbora. Vendar evidentiranje še ni končano v delovnih organizacijah, pa tudi iz terena še ni dobila volilna komisija vseh predlogov. Že iz tega pa je razvidno, da so občani zares temeljito obravnavali posamezne predloge. MILAN FILIPČIČ: REICHSTAG V PLAMENIH Groener — predsednik vlade — odstopi 13. maja. Zakaj? Povest ni dolga. Oblasti so v zadnjih letih zasledile celo vrsto dokumentov nacistične stranke, ki so govorili o oboroženih pripravah za prevzem oblasti. Groenerju ni kazalo drugega, kot da pod pritiskom vlade Reicha ter pruske ter bavarske vlade izda 14. aprila dekret, s katerim se razpuščajo SA in SS in vse njihove organizacije. Uredba je govorila: »Te organizacije tvorijo zasebno vojsko, katere obstoj pomeni državo v državi in predstavlja stalni izvor nezadovoljstva civilnega prebivalstva... Le država take strankarske organizacije ... vodi neizbežno do propada in do stanja, ki ga lahko imenujemo državljansko vojno.« Rohm — poveljnik oddelkov SA — je že pomislil na upor. Njegove »rjave srajce« (SA) so tedaj štele 400.000 mož. Štirikrat več kot armada, ki jo je Nemčiji dovoljeval Versaillski sporazum. Hitler je s svojo avtoriteto dosegel, da so se oddelki SA pokorili. Izginili so s parad in ulic. Organizacija SS je ostala nedotaknjena. V ozadju je rovaril Kurt von Schleischer. Groener je bil pomembna osebnost v politiki. Stari predsednik republike Hindenburg prav tako, kajti bil je poosebljen glasnik armade. Bil je eden redkih oficirjev — sposoben generalštabni oficir, uglajen in ambiciozen — ki ga je bolj zanimala politika kot pa vojska. Hitro napredoval. Groener ga je povzdignil v šefa odseka za vojsko in mornarico v svoji vladi. Kmalu je postal ena izmed najmočnejših osebnosti v Nemčiji. Poleg tega je bil osebni prijatelj Oskarja von Hin-denberga (sina starega predsednika republike — maršala Hindenburga) in je imel vedno svoboden dostop do predsednika republike. Le-ta je Schleicherja zelo upošteval. Schleicher se tajno sporazumeva s šefom SA Röhnom in voditeljem berlinskih SA Helldorfom. Odšel je do Hitlerja in mu dejal, da se ne strinja s prepovedjo SA oddelkov. Nagovoril je starega Hindenburga, da je napisal žolčno pismo Groenerju, v katerem se pritožuje nad dejavnostjo socialdemokratov in zaključuje, da je bila prepoved SA enostranski akt. Groener je hotel v Reichstagu odgovoriti na te obtožbe, toda sprejelo ga je tuljenje in psovanje iz nacističnih klopi. (Bil je bolehen človek.) Ko je sedel, je k njemu pristopil Schleicher (Groener ga je imel rad kot lastnega sina) in mu blagohotno sporočil, da armada vanj nima več zaupanja. Naslednji dan — 12. maja — je nastala v Reichstagu taka zmešnjava, da je morala policija posredovati in izprazniti dvorano. Dan za tem je Groener odstopil. Kancler Brüning je bil v težkem položaju. V Reichstagu mu ni uspelo vzpostaviti večine. Nemčije gospodarsko ni mogel dvigniti. Industrijalci so ga napadli zaradi znižanja cen in socialnih ukrepov v prid delavstva. Veleposestnikomjunkerjem se je zameril, ker je dal predlog, da vlada prevzame zadolžena posestva v Vzhodni Prusiji in da jih da kolonistom. Svoj vpliv je zastavil spet Schleicher, ki je izjavil, da kanclerju vojska ne zaupa več. Predlagal je za novega kanclerja von Papena, katerega bodo podprli tudi nacisti. Spletke junkerjev in Schleicherja so obrodile. Devetindvajsetega maja je Vrhovno sodišče Reicha v Leipzigu razglasilo, da je bila prepoved SA oddelkov neosnovana. Naslednji dan je kancler Brüning odletel. Usoda Nemčije drsi nezadržno v prepad. Novi kancler von Papen je bil lutka v rokah generala von Schleicherja. Le manjšina je bila zadovoljna z njegovim imenovanjem. Stranke centra so prešle v odločilno opozicijo. Nacionalisti niso bili zadovoljni. Nacisti so govorili o tem, da mu bodo pomagali. Toda nobeden nacist ni bil vključen v ministrski svet. Papen je sodil v višji sloj gospode — povezan z industrijskimi magnati — in zato ni niti v sanjah mogel računati na sodelovanje s socialdemokrati in komunisti. Ves položaj je visel samo na dogovoru med Papenom in Hitlerjem, kajti ostale množične stranke so se borile proti vladi. Toda nastalo je vprašanje, pod kakšnimi pogoji. Na Hitlerjeve pogoje Papen ni pristal in je bil mnenja, da bodo nacisti sčasoma »ohladili« svoje zahteve in se bo Hitler zadovoljil z manjšim zalogajem. Papen je zapustil Reichstag 4. julija in napovedal nove volitve za 31. julij. Pričela se je volilna borba. Oddelki SA so se znova pojavili na cestah. Berlinska policija je od 1. junija do 20. julija zabeležila 461 političnih spopadov, v katerih je bilo ubitih 82 in težko ranjenih 400 ljudi. »Rjave srajce« so največkrat napadale komuniste. Papen je razpustil prusko vlado, da bi s tem pomiril naciste. Razpust razlaga .s tem: vlada ni nastopala dovolj odločno proti komunistom. Ta nedemokratični postopek le poveča naklonjenost volivcev do komunistične stranke, toda privede nove volivce tudi v nacistično stranko. S POTI PO ČEŠKOSLOVAŠKI IN POLJSKI: Videli smo lepo urejene šole Imel sem priložnost, da sem se priključil 36 prosvetnim delavcem iz vse Slovenije, ki so pred nedavnim obiskali Češkoslovaško in Poljsko. Z avtobusom smo bili hitro čez Avstrijo. Mimogrede smo se ustavili v Gradcu in kasneje občudovali vožnjo čez Semering. Na hitro smo si ogledali Dunaj, na hitro zato, ker smo dali za navaden lipov čaj 5.5 šilinga, kar bi bilo okrog 200 dinarjev v našem denarju. Čehi so nas na meji prijazno sprejeli in nam dali celo vodiča do Brna. Spotoma smo videli vzorno urejena kmetijska posestva, novozasajene gozdove, drevesne nasade in veliko novogradenj. V Brnu smo prespali, nato pa smo se odpeljali preko Olomouca v Ostrawo in čez Krakow do Varšave. Poljska prestolnica nas je sprejela ponoči, kljub pozni uri pa so bile mestne ulice še zelo živahne. Prijazna Poljakinja nas je naslednji dan razdelila v več skupin in tako smo pričeli z našimi obiski po raznih šolah. V štirih dnevih si nismo mogli ogledati vsega, videli pa smo veliko. Priznati moram, da so Poljaki vložili v obnovo šolstva veliko sredstev, saj je večina šol novih. Na šolah imajo urejen kabinetni sistem pouka, tudi v osnovnih šolah. V učilnicah privlačna oprema, v vsaki učilnici pa televizor, kinoprojektor, diaprojektor, epidiaskop in še mnogo drugih modemih učil smo lahko videli po šolskih prostorih, predvsem pa so nas privlačevali bogato opremljeni laboratoriji: biološki kabineti i-majo na voljo poleg drugih tudi tropsko rastlinstvo, akvarije itd. Tehnične delavnice sem si ogledal na neki gimnaziji. Bile so razporejene v 13 prostorih. Tehnični pouk v gimnaziji obsega med drugim tudi krojaštvo. Tako smo videli, kako so dijaki spretno šivali na 36 šivalnih strojih. Tudi telovadnice imajo po več oddelkov: za odbojko, košarko, za rokomet in podobno. Presenetilo nas je tudi to, da ima vsaka šola svojega zdravnika in zobozdravnika ter primerno ambulanto, ki ima navadno po 30 postelj. Po šolah so tudi bogate knjižnice in med knjigami sem videl številne prevode naših avtorjev. Učni načrti šol so približno taki kot smo jih imeli pri nas kmalu po vojni. Že v osnovni šoli se učijo učenci dva tuja jezika; ruščino, ki je obvezna in še en jezik. Podobno kot pri nas, primanjkuje tudi na Poljskem prosvetnih delavcev. Ljudje se raje usposabljajo za tiste poklice, ki nudijo boljše prejemke. Prosvetni delavci so plačam po plačilnih razredih in ne poznajo pri nagrajevanju nobenega gibljivega dela. V šolah posvečajo na Poljskem posebno pozornost družbeno-ekonomski vzgoji. Vsak dijak mora po končani gimnaziji opraviti pred vpisom na fakulteto poseben sprejemni izpit iz poljskega jezika in iz družbeno-ekonom-ske vzgoje. Na mnogih šolah so že uvedli celodnevno bivanje učencev: del stroškov plača država, del starši. Kot sem že omenil, so nas povsod zelo lepo sprejeli. Na neki šoli so nas pozdravili celo v ž jeziku. V mnogih sproščenih razgovorih s prosvetnimi delavci smo ugotavljali, da so dali Poljaki veliko sredstev za obnovo domovine. Restavrirali so cela mesta, v prvi vrsti Varšavo, kulturne spomenike, muzeje itd. V hotelu, kjer smo spali, smo se nekoč srečali s starejšo ženico, ki nam je ponujala cvetlice. Dejali smo ji, da nimamo zlotov, ker smo Jugoslovani. Podvihala si je rokave in nam pokazala vtetovirano taboriščno številko: »Bila sem skupaj z Jugoslovankami: bile so dobre ženske«, je dejala in nam dala cvetlice zastonj. Ponudili smo ji čokolado in cigarete, pa je odklo- nila, zato smo ji kar sami napolnili košarico. Vsi smo imeli solze v očeh. Drugi tak ganljiv prizor je bil v neki šoli, kjer nas je upravitelj pozdravil z naslednjimi besedami: »Čeprav je zunaj mraz, so vas naša srca toplo sprejela v naši domovini!« Res je, da na poljskem še nimajo vsega v izobilju. Ne poznajo najlona, čokolada je draga, prav tako pomaranče in limone, katere je zelo težko dobiti. Niso še mogli vsega nadoknaditi, kar so pretrpeli v vojni. Samo v znani varšavski vstaji leta 1944 je izgubilo življenje 800 tisoč Poljakov, v vseh vojnih letih pa čez 8 milijonov. Ali ni to veliko za to deželo? V trgovinah, ki sicer niso najbolj založene, smo videli tudi izdelke naših tovarn. Po ulicah glavnega mesta Poljske je živahen promet, avtomobili so skoraj vsi državna last, imaš pa na voljo veliko število cenenih avtotaksijev. Prehrana na poljskem ni draga, toliko dražje pa so pijače, predvsem vino, zato pijejo ljudje največ pivo in medico. Toda tudi slednja je precej draga. In kako smo se sporazumevali? Govorili smo vsak svoj jezik, pa je šlo. Posredovanja z nemškim jezikom nimajo radi. Mnogi, s katerimi smo se pogovarjali, so izrazili željo, da bi videli našo deželo, predvsem pa morje. Po štiridnevnem bivanju v Varšavi smo se odpeljali v bivše taborišče Oswiencin. Težko je opisati naše občutke. Vsi pa smo si želeli: nikoli več! Poslovili smo se od Poljske in se ponovno ustavili v Brnu, kjer smo se sestali s tamkajšnjimi prosvetnimi delavci, ter si ogledali znamenitosti mesta. Tudi na češkoslovaškem smo ugotavljali, da je šolstvo na poti vzornega urejevanja. prof. Drago Novak Čudna usoda je že dolgo pred vojno zanesla Slovenca Miha Grčarja na severno obalo daljne Nove Gvineje. Bil je v službi pri holandskem trgovcu van Struvelsu, ki je trgoval s kopro (posušenimi orehi kokosove palme). Grčarju je žena kmalu umrla. Odtlej je sam skrbel za svoja otroka, petnajstletnega Mihca in dve leti mlajšo Micko. Prebival je z njima v koči iz valovite pločevine sredi majhne malezijske vasi v senci palmovega gaja. Palme so obrobljale ves slikoviti zaliv, kjer so se na obali penili valovi širnega Tihega oceana. Otroka sta čez dan pridno pomagala očetu. Zvečer sta rada posedala na obali v družbi Melanezijca Arijeka. Dve leti je bil starejši od Mihca. Van Struvelsovi priganjači so ga bili zvabili z nekega drugega otoka. Zdaj je Holandcu kakor suženj garal za beraško plačilo. Napori in tropske bolezni so kmalu strle tudi Miha Grčarja. Nekega dne je legel in ni mogel več stati. Spoznal je, da se mu bliža zadnja ura. Tedaj je poklical k sebi Mihca in Micko. »Zame ni več rešitve«, je rekel. »Težko mi bo umreti, ker vaju moram zapustiti brez vsakršnega imetja. Izročam pa vama tole čudno pisanje. Svoj čas mi ga je dal neki umirajoči mornar. Trdil je, da pisanje prinaša srečo tistemu, ki ga bo razvozlal. Jaz ga nisem mogel. Vidva pa pojdita po moji smrti v Južno Ameriko v mesto Calao, kjer imam brata. Poiščita ga in mu izročita pisanje. Brat vama bo gotovo pomagal razvozlati te čudne čačke.« Mihec in Micka se zaradi očetove smrti nista mogla potolažiti. Potem pa sta sklenila odpotovati. A kako? Do Južne Amerike je bilo strašno daleč. Tedaj jima je Arijek svetoval, naj prodata skromno imetje. Z njim naj kupita udoben čoln. Tako sta tudi storila. Kljub temu je bilo denarja premalo. Tedaj je tudi Arijek primaknil svoj borni prihranek. Zato pa sta ga morala vzeti s seboj na potovanje. Arijek ni hotel več brez njiju garati bogatemu Holandcu. Mihec in Micka sta bila zelo vesela Alijeve odločitve. Nabavili so si torej velik čoln. Dobro so se tudi založili s hrano in pitno vodo. Nekega jutra so odpluli na daljno, nepoznato pot. POMURSKI VESTNIK, 14. JAN. 1965 8