rN*iv«Čii slovenski dneroiT^ v Združenih državah	|
S Velja za vse leto - . -\$6 00 3 7.a pol icta . . . • . $3.00 -Za New York celo teto - .00 Za inozemstvo celoleto $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki*
The largest Slovenian Daily L J	tke Urate<I States.
j fssnrd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Read«
TELEFON: C0BTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York. N. Y., unv.tr Act of Congress of MarcL 3 1879.
1ELEFON: OORTLANDT C~7u
NO. 2C8. _ ŠTEV. 298.
NEW YORK, MONDAY, DECE MB EE 21, 1925. — PONDELJ KE, 21 DECEMBRA *925.
VOLUME XXXIII — LETNIK X v v
RAZUZDANOST PR0H1B AGENTOV Najnovejši načrti
Benita Mussolinija.
Kongresnik Gallivan je dobro ožigosal suhače, ka	_
tere je imenoval plešoče derviše in pristaše mo-'j^j^ j^jj ^ Mus_ hamedanstva. — Kritiziral je izdatk2 profcibi- i 8olini nameravata usta
cijskega agenta, ki se je izdajal za kongresnika noviti cesarstvo._Dik-
Burtona.	j tator si hoče pridobiti
I 8javo cezarjev ter kon-
WASHINGTON, D. C., 2U. decembra. — Kon-; £ati dolgi spcr z Vatika* grešnik James Gallivan, demokrat iz Massachusetts | nem.
ca, je vprizorjJ'brezobrizen :>apad na Antisalon-	--
-ko Ligo in di fege organizacije, "ki blatijo Krisia*. L LONDON, Anglija. 20. dec. — V svojem govoru, v katerem je odločno naspro- l ;ini. tr prtMlsedmk \Wlto
,	. .. nen ^if\r\ f\r\f\	■ j •	i o.im namerava, v so-ia>ju /. ltah-
tovcl apropnaciji S250,000,000 za izvedenje pro- j ,a„.,kim kraljem, prokiamirati Kibic.'je, je pripovedoval o pojedini nekega probibi-! kom ^-tn cexartvo.-— izjavlja cijskega agenta v hotelu Mayflower v Washing-;?UT:dav Tilnes v sVoii
i	ct	i -i • • ♦ i ♦	*	li i	številki. List pravi obenem, da
tonu. M a prohibicijski agent je nastopal kot kon- >ku,;ll Musso!ini Ul:U doseči grešnik 1 heodore Burton iz Ohija, doč:m je bil sled- j nji v Evropi.	j
Le malokedaj prej so bili suhači tako močno prizadeti. Kongresnik Upshaw iz Georgije in Blanton iz Texasa sta sedela kot trda ko je ken-Eresnik iz Massachusetts žigosal to "neprimerno'5 ralj^tva v cesarstvo in cla bu
postal liaybrz načrt v par tednih ■snica. Čeprav so italijanski di-' plmnatični -krojri lopo molčeči, sc jo vendar razpravljalo o načrtu
___i__„	-i v i . i povsem prosto v fašist ovskili kro-
<^gorcenje suhacev se	je pojavilo, se predno ie • ... ' . . , . ,. . . . .
1 r* 11- • •	\t - ' 1,1 Lisistovski listi dajejo iz-
pricel Lialhvan govoriti.	V pričetku svojega go-j raza upanju, da se bo fantovski
vladi zopet posrečilo uveljaviti ee-arsko slavo Cezarjev.
V	političnih kropili -so je spro-. jelo to novico z velikim zanimanjem. 1'irotavlja se. da jo zdrobil sedaj Mussolini z največjo bre?.-ohzimo>t jo vso ojK»zieijo v Italiji j»roti svoji vlad,i. da je uredil svojo lastno hi^o in da jo dozorel ea<y ko s.n jo lahko spustil v katerokoli zuna nj<> pusto! o v st vo.
V	nekem poroeiVu. ki je prišlo iz Anjroro. se fflasi, <la namerava
DO
V
i>t'-m ča-u sporazum z Vatikanom 11 -»l. * starejra rimslcejra vprašanja.
IV.
Razburjenje v
nemški republiki.
\ * ^ Razburjenost v Nemčiji raste cd dne do dne. — Justični minister je bil naprosen, naj zaveže gobezdavnim listom je* zike.
_L—
BERLIN. Nemčija. 20. dee. — Skrajno sovražno in bojevito raz-<>lož. nje nemvkejra časopisja je Jovedlo nemško ljudsko stranko ! • tega da je o2>mi!a na jn-' " eira mini tra > prošnjo, v ka-:i ;»rf\l'a{ra enerjrične odretlbe. k;»t rimi naj bi .se zatrlo nt-, /memo--: pi .aroja v časopisih. ko>-Iti lahko sle-rlnje d o vedlo do no
'i ionih umorov.
lovilo se je. da so so pričeli tovski i m dvorni kro<ri zelo an ima ti za vprašaš je d vi vrnjen j a
Ni jasno odredb.' ima v m • 'n- riia. ir.r.nm iosra
ugotovljeno. kakšne )j stlranka SJ r«.. ministra 111
komentarji izl
rledt
izdajanje denarja" ter "pesoče derviše ameriške jj., panoge mohamedanstva", ki se norčujejo iz svete knjige.
so razliem, so ir I a ■-m o s • Skrajno desnico Je obdolžila '<?viea. da ji! 1
vora ije rekel, da so mu suhači v predsobah zbornice pretili, da bodo postavili proti njemu pet kandidatov za primarne volitve v bodoči jeseni, če bo •jovoril proti Antisalonski ligi.
— Izzovem Wayne Wheelerja in njegove tovariše, — je vzkliknil. Ce bom živ in zdrav, se bom v jeseni vrnil v kongres.
Velika veselost je vladala v zbornici* ko je Gallivan opisoval prohibicijskega agenta, ki je živel v razkošnem Mayflower hotelu v Washingtonu ter se mešrl med "odiično ali skoro odlično tamošnjo :M
n^fdini ustanoviti
moderno 'voi nariško postojanko na otoku
Pro-
I K<»do>. v namenu, da razširi itali-
družbo".
— Tukaj imamo račun, — je nadaljeval, i iu-n ,	, 4 Vt
.	i ian«ki npliv na iia ti A-znjo. Na-
sijo nas,-naj dovo.inio nadaljne milijone za izvede-Idaiie se ?la i. da je italijanska
nje prohibicije. Jaz. vem, da ne bom glasoval za v!a<la kiipila v<o zemljo v bližinf
paragraf, ki dovoljuje $250,000,000 za zas'edova-i A(!ale ^oz^kem nmrju.
•1 1 • 1 v \/ i 1	1 .	. j N sa tozadevna poročila .so pri-
nje onih, ki kršijo Volsteadovo postavo, ki pravi:— 61a 1Z prSlcih virov. a v političnih
"Ti ne smeš piti!" Le oglejte si tega agenta V krosrih se jim ne pripisuj«' nika-4
Mayflower hotelu v Washington. Izdal je tisoč do- r?"elmo važllo"li- r;uli 7nan"
1	1	1	i	, .	Janonimr.o'ti Orkov proti Italija-
larjev narodnega denarja, predno jc mogel istega
tivja predloga -stranko.
na primer oderovorna za nameravan; atentat na Strese-manna. Proti tej in^iiuiaviji pa so odločno postavili vsi listi skraj-! ne desnice.
Včeraj so pričele tukaj krožiti jrovoriee. da je S-tresemarai mobiliziral državno hrambo ali Reiehn-\velir. v pričakovanju možnih nemi m v. Te «rovoriee .so pr<x-<»j vr-jetne vsled histerije, ki se je pokazala v spričo nameravanega atentata na .Stresenianna 1er v spri "o v-«iki dan pmavlijajočih se demonstracij nezaj>o^lejiih v raz-'ičn h -metrih Nernčije. V napol oficij- 'iunn poročilu pa se trla-i. da ni ničesar toza.dvene«ra ukre-T:ilo in da se tudi ne namerava ulovi:iti ničesar
fJ--
zasačiti.
mi in sedanji TNikaka tajnost
italijanski vlad:, pa ni, da skuša
— Izdajal se je za člana kongresa, — od ičnega' Mnv*olmi povečati -silo Italije v in dobro znanega člana kongresa iz Ohija. kojega	,^orju1in
v .	.	vi 1	l^odckanozov mu nudi izwstno
imenom nočem imenovati. Ta član kongresa je bil v me^to. odkoder lahko vprizori na-
inozemstvu, zaposlen z uravnavo inozemskih dol- »i« ravani napad.
cov v času, ko je dotični prohibicijski agent vpri-!, v zvezi * temi poročili se je tre-
• i -lili	. 1.	1 1 »* r 1	i'ia opomnita, na jrovor. katereira
zarja 1 svoje lukulske pojedine v hotelu Mayf.ower. je imtl Muwolini v Miiami dne 28. Kongresnik Burton je bil presenečen, ko je dobil .oktobra. Takrat, je povedal -SVO-pisma od svojih prijateljev, ki so obžalovali, da se ijhl' fa;i'to^kin b-rijonarjem: ne morejo udeležiti teh razkošnih pojedin.	' o oeam \ am sestanek za

umeara.
Smrt znanega zoologa.
SALEM. Bermuda. 20. dee. — Tukaj je umrl zna.!ii zooloar Sylvester Morse, ki je bil svoječasno proft»x)r zooloirije na ee-ii.-skojn vseučilišču v Tokio. Zadela pra je Nična kap.
Kralj rodu Hedžas se je ocV^ovedal prestolu.
PORT SID AX, Esript, 20. dee. Kralj Aliki. ki je izza leta 15*23 vladal plcnmnu Hedžas,- j»> odstopil. K odstofni «ra je prisilil sultan -iz Xrdra. ki mu je odvzet glaven trdnjavo Jaddah.
prihodnje leto. znan.
kraj j*-, nepo-
Velikanski izbruh smeha je pozdravil to izjavo, pet centov. Ta ptiček iz prohibicijskega urada pa in obraz kongresnika Upshawa je postal še daljši. je pušil cigare po 75 centov.
— Vse tozadevne informacije sem dobil z veli- — Trdim, da je treba skrčiti te izdatke za raz-kim" naporom. Prohibicijski ljudje mi niso hoteli košna jedila in za cerkve različnih krščanskih ve-dati informacij glede moža, ki je izdal tisoč dolar- j roizpovedi. Dejstva je, da so suhači le bučne sku-jev narodnega denarja na tak brezobziren način. (pine požrešnih bigotov z eklezijastičnimi naslovi, Rekli so, da bi to spravilo v zadrege dva manjša ki so se oprijeli kot pijavke zakladnice Združenih uradnika, katera je dotipni agent aretiral. Ravno J držav in ko jih geslo je očividno: — Dežele so bile ta teden pa sem čital v listih, da sta bila ta dva ustvarjene, da se jih oropa in raztrga. Specijali-manjša uradnika oproščena, — kljub vsemu de-!zirajo se^v obrekovanju in potvarjanju. Kristi-narju, ki je bil izdan na račun naroda.	jani so, ki blatijo Krista ki je bil križan od njih
Mr. Galvan je nato precital odstavek iz stro-' duševnih pradedov, farizejev ter menjalcev de-
ško vnika dotičnega prohibicijskega agenta: — Zabava za dva. Ples za damo. Večerja za dva. Stroški: $72.00.	\	^ <
Gallivan je renehal, se ozrl naokrog ter vzkliknil: — Sveta nebesa, kakšen tek sta morala imeti! Na tak način se zabavajo prohibicijski agenti na otroške naroda.
Povedal je nadalje, kaj je ddtični prohibicijski -agent zavžil na stroške naroda, — najbolj izbrane in razkošne stvari, katerih si ne more privoščiti niti milijonar.
— Pokojni podpredsednik Marshall je rekel,
dežela v prvi vrsti dobro cigaro za pijačo
p■	"	-t . • .	.
narja, ki so profanirali svetišče Boga kot profa-nirajo svetišče prostosti.
Kongresnik Vare, republikanec iz Pennsylvania je, je tudi odrekel prohibiciji vsako zaslugo, ko je vložil svojo predlogo, s katero naj bi se dovolilo 2.75 odstotno pivo. — Ta resolucija, — je rekel, —je v interesu izvedenja postave. , V sedanjih razmerah je brezumno izvesti s silo Volsteadovo postavo. Ameriški narod noče biti suh do kosti. To je dokazal z vedno večjim zavži van j em butlegar-ske pijače. Ce bi_ dvignili postavrtb alkoholično vsebino na 2.75 odstotkov bi odpravili strupeno
Predsednik naj posreduje v stavki.
Kongresnik Black zahteva intervencijo predsednika v antracitni stavki ter pravi, da ne potrebuje predsednik nikakih ' posebnih pol-nomoci.
WASHINGTON. I). ('.. 20. dee. Kongresnik Blaek, demokrat iz • ... 1 . ika. j? vložil v poslanski . borniei zahtevo, naj vprizori predsednik Coolid«re kako akcijo v premo<rar>ki stavki, ker je do-- • a >'i!a do viška.
—	Predsednik ne i>otrebuje ni-kake zakonodaje, da se mu dovoli uastop. — je rekel Mr. Black. — v V pa ji' i>otrebuje. zakaj mu je ne dajo republikanci? Xikfflke za-"ionodaje ni potreboval, da je na-
n-.' »rr>ti polkovniku Mitehellu. Kongresnik Preatlway. republi-ancc iz Massaclliussettst. je odvrnil :
—	Krivda pripada izkljoieno le '.onjriwu. ki je omalovaževal prošnjo predsednika pred dvemi '♦'ti.
PIHLADELPIII.IA. PA.. 20. decembra. — i tied Mine Workrs organizacija je obvestila včeraj župane i^antracitnih okrajev, da je pripravljena obnoviti pogajanja z delodajalci v Scrantonu prihodnji jx)t>edeljek pod pojjo-jem. da tvorijo mirovni predlogi jrovernerja Pinehot temelj poganjaj.
Zupani okrajev proizvajajo-eih antracit, so na sestanku, katerega je sklical povemer Pin-■•hot. sklenili povabiti premolar, je in delodajalce v Sera nt on. tla obnove p^gajaija. ki so bila prekinjena avgusta meseca.
Odgovor preanogarjev je imel obliko brzojavke, katero je {>o^laJ John Lewis županu Durkanu iz Serantona. Brzojavka se je glasila :
—	Potrjujoč -sprejem vašega pr-•i'i;i izjavljamo zastopniki premo. garje v, da bi bila konferenca, kot jo predlagate vi. popolnoma bre/.-v*pešna vsprieo stališča deloda-ialcev kot objavljeno v današnjih 'i-tih. Vaš komitej je bil informiran glede stališča preniogarjev. kt co sprejeli nevtralni mirovni načrt. katerega je predlagal giivet-ner Pinehot. ('«» lm<lo pričeli pre -mogarji z novo konferenco, sp "b0 zgodilo to na temelju goveraei-jeve«ra kompromisa.
Predlog governerrja so pred ne-davnim časom sprejeli premogar-ji. a zavrnili delodajalci.
SCRANTON. Pa.. 20. dee. — Ant.raeitni <lelodajalci se bodo staii danes v mradili neke premogovno kompanije v tem mestu ali v IV-ilkesbarre. da razmišljajo o povabilu, katero je poslala konferenca županov iz antracituih o-krajev, ki se je zbrala v Harris-burgu.	✓
POLOŽAJ FRANCIJE
Briand vidi ^rocvitajoco se Francijo. — Ministrski predsednik je izjavil, da bodo dobili inozemski upniki in tudi domači, lastniki bondov v kratkem zadoščenje. — Briandov režim je posvečen miru in rekonstrukciji Evrope. '
PARIZ, Francija, 20. decembra. — V značilno odkritosrčnem ugotovilu, najbolj važnem kar jih jc podal kedaj kak francoski državnik izza pričetk: sedanje finančne krize, je rekel ministrski predsed nik Briand:	4
—	Francija se je odkritosrčno odločila, da se dvigne iz obžalovanja vredne finančne krize, ki j-naravna posledica strašne vojne ter velikanskih i:: datkov, ko jih namen je bil popraviti povročer.o škodo. S svojimi lastnimi viri in dosedanjimi zc pičlimi prispevki iz Nemčije se je lotila Franci' svojega proračuna in plačevanja dolgov, ne da poslušala onih, ki so ji svetovali, naj skrči pravi svojih upnikov.
—	To lojalno in pošteno stališče napram oni ki so nam zaupali, je znak tega, kar bomo stori ? č svojimi inozemskimi upniki. Uveljaviti hočerr.c uravnavo, brez najmanjšega odlašanja. Kar S2 i. če Francije, nimam niti najmanjšega dvoma, d nam bo dobra volja vseh naših državljanov orne počila zopetno uravnan je ravnotežja naših financ m predlog, katerega smo dobili od francoskih in dustrijalcev, ne pušča niti najmanjšega dvema o tem. Potom svojega lastnega finančnega okrevanja hočemo prispevati k rekonštrukciji Evrope.
Sedaj, ko smo zaprli vrata nadaljni vojni, je po treba oživeti prijateljske odnošaje med narodi, k; so bili šele pred kratkim naši sovražniki. Sode1 o-vanje z drugimi evropskimi silami ne sme biti le iamstvo varnosti, temveč tudi najboljši način, kako premagati krizo nezaposlenosti ter pomiriti vzne-
jenje, ki se je vslfd tega pojavilo v številnih deželah.
—	Ko bo našim financam vrnjena prejšnja sila in ko bomo potom nadaljnih ekonomskih konferenc našli sredstva za povečanje izmenjave proizvodov različnih dežel, bo postalo tudi jasno, dc zasluži Francija hvaležnost vsega civiliziranega sveta, ker se je ravno v toliki meri zavzela za mr kot je kazala tekom vojne neomajno junaštvo in vztrajnost.
V	svojem govoru je*pojasnil ministrski predsednik glavne točke svoje politike, ki se glase:
—	V prvi vrsti se ne namerava spustiti v težko-če glede vzroka francoskih finančnih težkoč.
V	drugi vrsti obljublja, da bodo lastniki franco skih bondov v polni meri zavarovani in da ne smatra uravnave inozemskih dolgov le za največe važ-nosti, temveč za bistveno točko vladnega programa.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
V
Konferenca male an-tante.
BELGRAD. Jugoslavija. 18. decembra. — Bližajoča se konferenca male antante si» I>o vršila od dne 15. do 18. januarja v Dubrov* niku.
Kot se glasi, st bo razpravljalo o nionarhistionih mahinacijah na Madžarkeni in o odnoesajih med sovjetsko Ritsijo in balkanskimi državami.
Na Bermudi bodo zgradili železnico.
HAMILTON. Bermuda, 20. dec. Zakonodaja je sprejela pr-edlog-poslanske zbornice za zgradnjo železnice, ki bo tekla od enega do drugega konca otoka*.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so na£e cene sledeSe:
JUGOSLAVIJA :
iCOO Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93 00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tiaot dinarjev računamo posebej; 15 centov sa poštnino in drujce stroške.
Kazpošilja na ndnje pošte In izplatuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir.......... $ 9.20	600 lir..........$22.00
300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43.00
Pri naročilih, ki naftajo Manj kot tet Ur. lofunwn po IS centov za poštnino in drage stroške.
Kezpočiljs na zadnje pošte in Izpiataje LJoMJaaaka kreditne banka ▼ Trsta.
Za poSUjatre. ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali ra DVATISOČ
LIR dovoljujemo po mogoča osti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja so ve&rat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogofo podati natančne erne vnaprej; rafimamo po ceni tistega dno. ko nam pride poslani denar v roko.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Je podati na Ji al J« po Domeotts Pootai Money Order aU p«
New Ysffc Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Oortlandt Street	Hew York, *. T
Telephone: Oortlandt
7


• -- .. ' ^ ' - 1.-:— 1 ■
^

T--"
GLAS NAHODA. 21. DEC. 1925.
C GLASNARODA t
CfiLOVENB DAILY)	I
"Milil '•>Hf)tf]') ; ( II ' • Milili I
OOTMrf Md PMUhed by iLOVBNIC PUBLISHING COUPAN* CA Corporation)
Frank Bakaer, preetdeni	Look B«nedik, frtcmir
Plaoa of burina« of the eorpo ration and addreM of Jtbow officers. £2 CortUndt 8k, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
" G L A 8 NABODAL _"Voic* of the People"
leaned Every Day Except Sundays and Holidays.
Ea eeio leta velja hiet ea Ameriko
m Komade ______$6.00
Ea pol leta_______ $3.00
Za četrt leta______$1J10
Za New York ea eeio Ima — $7.00
Za pol leta________ $3.50
Za nioeemetva ea sala Jata —. $7.06 Za pol leta______$3.50
Subscription Yearly $6.00.
mu še drugi, ga podrli na tla, tep-|in 3. glede lahke telesne poškod-
li s pestmi, suvali in poškodovali na čel«. Da -se obrani, je mahal z rokami na vse strani ter mogoče tudi segel po nožu. tako da je zadel Alojzija in Franceta Riflja prav nehote v upravičenem silo-brauu. 8am jo bil pri tej priliki tudi pcecej občutno poškodovan na glavi.
Po iz]»ovedi zdravnikov je umrl Praaiee Rifelj vsled izkrvavitve, ki je hiia posledica rane na vratn. Prei-ezane so bile namreč glavne žile na desni strani. presekam vsi žive i in i-eio goltanee. Umrl je že po nekaj minutah ter bi bliu vsaka zdravniška pomoč brezuspešna.
Porotnikom je bilo stavljenih pet vprašanj: 1. glede uboja. .2.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvzemši nedelj in pnwftw.
Popiai bres podpisa in osebnosti se ne priobčuje?~ Denar saj se ►Ufovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-prosimo, da se nam tudi prejinje bivaliiče miMni. da hitreje najdemo naslovnika.
L A S NAROD A", 82 Ck>rtlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
NEWYORSKA ZAROTA
be; 4. glede zjuiedeiiosti duha; 5. glede >ilobrana.
Porotniki -o prva tri vprašanja soglasno potrdili, zmedenost ^o-glaMio .zanikali in silobran z J*, glasovi zanikali. Prvomestnik porotnikov je bil Ivan Maudelc. ko-"'ar iz Kočevja. — Jane je bil obsojen na dve leti težke ječe. poostrene- vvfak mesec z enim ]>osu0m in eniiu trdim ležiščem ter ^ t-m-nico na dan dejanja.
Sen.it je bil ustavljen >!'tdeče: predsMhiik sodni svetnik dr. Do-!« ne. votamln višji sodni svetnik dr. Foervter in srnini svetnik Romih. Obtožbo je za-to pa I državni pravd ni k liar le. Zagovarjal je tir. Vasič.
Dopis.
S pota.
V svojem zadnjem dopisu sem opisal nekoliko mesto Colorado Spring ter oiuenil tudi moj svo-j«vasen s-t^lauek z neko vedeže-j valko o') vznožju velikega eolo-' rad-kega gorovja. I^epa in veli-' častna j«- res ta gora. kakor je lep in veličasten naš ponosni Triglav, katerega nazivajo danes Italijani Trieorno. V nabili lepih krajih ^r :opiri zdaj tujec. in njegov po-' hlepni pogled gre vse t j do Save. Laški kralj iu kraljica sla prišla na ogle 1 v Postojno, v katere o-kolici se košat i jo mogočni gozdo-vi: vse. kar je količkaj hnljega j ia Notraiij.--k«-m. je njihovo. Laški kralj je imel ob t i-t i priliki v Po-tojni govor v italijanščini, kra-' jica je p;i govorila v sr'nohrva '■"•Lili. kajti ona j«' bila črnogorska i •-inceziuja. hči kralja Nikite. —j Ki kla je: Sad če biti bolj«- ovdje. — in od takral vlada med našim narodom res gorje. Malo nižje, v Planini, so medavno predrugačil. rejo, tako da j«* Windisehgraet/.->v grad sedaj pod Italijo. Tam o- . koli j«« taka meja. da je v več kra ih hiša v Italiji, hlevi in druga •.ro.- poda.n-ka poslopja pa v -Jugoslaviji. ali pa obratno. Ob času niemirja je šel tam glas. tla s»-jrozdovi ra.zdele med ljudstvo, kaj-*i "NVindishgraetzovi predniki -o h-bili le gozdove, da jih ra zdele ii( 1 ondotne ljudi. Razdelili pa so tako. da so dali rep kmetu. Lugo pa so obdržali za-.e. Ce bi »11 i po vojni Planinci in okoličani rdini. bi se bilo razdelilo vm? po »avici. toda priliznjeni Windi>eh-iraetz j«' vplival z raznimi obljubami na revnejše ljudUtvo. češ. iaz vam bom dal s tesanjeui v .rozdu dela. tla boste lahko srečno živeli, in tako je prodrl s svojo. Ko pa je ta zviti lisjak zmagal, je s pomočjo velikašev b:-lo te ali >ne stranke. priklopi 1 se itali.fa-Tako ni danes Planina in sosedne vasi nič drugega kot kot-asta dolina, ki je ob večjem deževju takoj poplavljena od vode. ki privre na plan iz kraških tat. Voda uniči mnogo -ena in deuvrih pridelkov (-kakor je bil letos -lučaj). in ubogi kmetič plavaj da v- • ke. vzetui pa. kjer hočeš!
To pišem ob vznožju colorad-<kih suežnikov. katere pri.;a ?n-> obseva toplo soJnce. jaz pa sem zaraišljon v našo nesrečno domovino. ki jo Lahi tako teptajo. —
Obljubil .sem. -tla pšeni kaj »'. i Pueblo. (Volo.. kjer nisem bil že par let. Takrat ]>o oni i>'-ozni pe vodni je bilo vse narobe in >o mr rili svet tam okoli, da zgrade velik kanal, ki bi odvajal vodo. če bi se .še kdaj pojavil tako "grozen naliv, kakor je bil zadnji, ko se je nad mestom utrgal oblak. — Sedaj se take nesreče ni več bati. kar zgrajen je fin in velik bcfo-lliran kanal po katerem se odteka voda. Kanal je mojstrsko delo Opazoval sem prej Arkansas reko. ki je tekla v takratni svoji
strugi nekako v sredini mesta Pueblo. Colo, do 50 korakov na široko in otb času velikega dežc\-ja se je kaj lahko razlila preko planjave. Struga reke je bila globoka karkih 14 čevljev. Sedanji kanal pa je širok do sto korakov in je mitozo globlji kot prejšnja sjruga. V daljavi je velika z:*, tvornica. kjer se baje lahko ustavi ( toliko vode, kot je je bilo v Pueblo, Colo., za časa grozne poplave. — Takorvani Grove, kjer imajo Slovenci »roje domove, »voje dvorane, eeifcer m $olp, »gleda
danes nekako v dolini. Ali upati j«-, tla se vse izboljša, kadar bo vse urejeno in dodelano. Pred poplavo je kupil Rev. Ciril Zupan več-ji del takozvane. ne več poslujoče Eler mdotopilnicc. ostalo pa je kupila«, neka le>na družha. Pred par leti. ko sem bil taui. je na Rev. Zupanovem pro-toru še -ta* velikanski dimnik, po katerem je uhajal dun ;/. plavža. Ta velikan ski dimnik je nil iz fine opeke. Pote m pa <n ta dimnik pod m in i ra-li ter nabasali / diuamiiom. «la gn razgrele. Ob navzočnosti velike procesije je Rev. Zupan blagoslovil jK> | vzet je z željo, da bi pade! dimnik na pravo stran. Strel je počil, dimnik je zlcTel v par prelomljenih ko-ih v /rak trr nato padel na zemljo. Tam sjo.ji danes modern a plesna dvorana, ob -t i-;i -neb so |>a šolske sobe. v spodnjem pritličju soba za igran je, oddeb k :<:: dj'iuc. kjer - e lahko umivajo in lišpajo. drugi zopet /a moške itd Y d' i: »vin nadstropju so š >!»!-:•« mi-l»e. v tretjem pa je velika dvorana z gladkim parketnim podom javne plese. V nji je tudi oder za godce, in prostora j,, za 1'>J ) pie-s;iK»ev. Tako "nn začuden opazoval plesalke in plesalce n i Ziihval-ni dan. dne novembra, ki si, >e vrteli oh zvokih fine godbe. Vpra-šal sem nekega mla lega rojaka, če ;u d;rne ■ t ti ples. pa mi je odvrnil. da je vsako ned-l.p. In tedaj sem se spomnil, da s»> tu nek-daj gospodarili trtip;ni plini, v katerih s() «rarali naši rojaki, k., je stala tu še rudotopiiniea. katero so takrat — ne vrni i/, kakšnega vzroka — imenovali "fa rovž". Xo. dan. s je 1o v resnici.
Na oni ve elici vt-in bil pozno v neč ter opazoval t'in«> opravo ter drage dekoracije v St. Mary šolski dvorani. Ko sem onega veče-ia 'lcčal Rev. Cirila, sem mu re kcl. da škoda, da ni to pred dvajsetimi [rti. kajti ka.i v»e bi on lahko Še 'torib (M c ž je namreč star ž-. čez šestdeset let). SoKka dvo-rana ji- neka i sijajnega in če bo tako naprej, da se 1><> vedno iako lahko oddajala, je tudi zlata jama.
V P«i»"blo gre z delom bolj srednjo pot. Prej se je delalo po en a-ii dva dni v tednu, sedaj je malo bolje. Opazil sem tudi. da si grade rojaki lepa poslopja. Precej dobro d« la Roekcfellerjeva livarna in topilnica, v kateri dela ogromno število ljudi, toda obeta s<-
še bolje, ker družba namerava zgraditi še nadaljna poslopja.
V okolici Puebla je več slovenskih farmerjev. v mestu pa veC trgovcev. Le one trgovine, ki je bila nekdaj, danes ni več. katero sem obiskoval od leta 1SJJ6. odkai •i m bil prvič v Pticblo. V podr-tinah so tu še tri ilruge velike rti dotopilnice. V mestu je tudi ena klavnica. in vse to daje zaslužka tukajšnjim prebivalcem. Razume se. da jih je mnogo zaposlenih tudi na železnicah, kajti v tem mi -tu je križišče mnogoterih že-le/jiiških prog.
Tako sem malo opisal Pueblo ii eitatelj trlasii Naroda naj mt oprb-ti. ker s.mi tako na široko o pisoval ples in drugo v Pue.blo. ! Colo. Omenim naj le. da pišem 1 j to. kar sem opazoval, toda ne za "pišem pa vsega, temveč samo to kar jt» za javnost. Zato -e tudi [xnt svoje dopise vedno podpišem. Nasproten pa sem onim. ki s,> ]K>d-pisujejo z izmišljenim imenom ter s tem mnogokrat povzročijo j o naselbinah krivo narolcevauji in prepir. Kasneej si- oglasim od Irngod.	Matija Pogorele.
USODA
Ka t a list i -o- prepričani, da j» e ovikn takoZAana usoda ž- vnn |>:t'j določila vse. ka>- ira čaka v življenju. To skrivno-tno -ilo. ki po njihovem mnenju vodi človeka od rojstva do smrti, so poznali že - 'ju-", narodi. <«rki |M>d imenom ananke. Rimljani tatiKu. mrihu-medanci }>a pravijo iwodi kismet .Mi lu:dje "JO. st..l- tja. ki smi» i/.gu-bdi vero v bogove, nazivamo to - Io ti odo. Pod trm naziv mi -sicer ne predstavljamo nekega za-
gojietiiega bitja, ki posega ssvo-io vsemovročno roko v zgo lovino vs.^Tiiir.:a in vsel. živih i>itij. pae pa čutimo, da .i - s tem ogrožena slip, ki izpopolnjuje naše življenj« naše delovanj«* i-i nehan je. \'o! j,-i ?. ene iu naravni potek degodko. z drugi- si ni!ii je neobhodno treben vedno, kadar se ima ka. z-iodiri. Kaialize.m gre ti;i š.- daljin trdi. da mora biti tudi volja vsakega poe liu-a taka. kakršna pač je. tako da s., zaman trudimo da bi hot !i drugače kakor h»>č*'-
Z al: ohpi'o -:irur!io-:jo ne mo rem o itikm'i trditi, da > • v ž.vlje-■ju karkop irodi. (»ovorimo lahkr -aiuo o možnosti ali verjetnosti, '.ado-tuje malenkost in vs > s., o-'■rn • v drugo smer. Dokazov imamo vs« polno. V svetovni vojni mo videli, kako važno vlogo j« igra' v ž:\ lj nju tisoče v slučaj al; : ak jneje. Človeško življenje ji h>m, -t<> odvisno od slučaja. od malenkosti, ki jim ne pripisujemo nobenega pomena. In po te.i i!i. ki usmerja našo usodo, smo o!-«-:' mori. pivpuš-Vni na milost in nt milost. Ta sila nam lahko pre-rrer*: v-ako nakan «, ne «^le«l»- na voljo. S tem pa nikakor ni reč no !a ji moramo klanjati in jr> pro i i u-ntiljenja. Najbolj«- je da s j.»,. jim-nio v življenju v se ; r»--ignaeijo. kar imenujemo v«la-nost v u--o'b».
ocrRTp.K <jl,v<3 MAROD'

Med administracijo novoizvoljenega župana mesta New York. AValkerja. ter odhajajočo administracijo župana Ilvlana je izbruhnila v tej dvanajsti uri batrahomiomahija. a.i vojna med žabami in mišmi, ki je prav tako razveseljiva kot je nekrvava. Ta vojna, če nič urugega. pa. nudi dokaz, da ne more Tammany Ilall dosedanjemu županu odpustiti, da sj je drznil vprizoriti boj proti mogočni krajevni demokratični organizaciji ob priliki primarnih volitev in vsled tega ga je dala Tammany Hall še preti potekom drugega termina diskri'ditirati pred vso javnostjo jwjtoiu >vojega ofi'iee-bova. Jimmy Walker-ja.
Zupanom izvoljeni državui senator Walker je imel v sredo zve-rer nagovor pred Filth Avenue Association. V tem govoiu je Walker izjavil, da je New York izza volitev preplavljen z igralci iu igralskimi beznieami iu da ne vpri/.ori policija. — ki je dobro poučena o i.in. — Tiiecsar proti parasitom iu škodljivcem prebivalstva. Župan Jlvhui je nato zahteval imj dokaže »voje trditve, kar je zo|K?t na-j)oti!<( \\ alkerja. <la jc z oLratno |>ošto naslovil na župana naslednje pismo;
— Informacije glede obstoja igralnic je dobil ;>red par dnevi policijski department. Ce bi ne mogli dobiti tega inaierijala <»d |»o-Jicijskega departuie«nta. boni jaz skrbel za to. tla ga Inste dobili.
Walker trdi. tla so Hylan in njegovim prijateljem blizu stoječi krogi. — predvsem policijski komisar Biiright. — obvestili igralce po poklicu in lastnike igralnic, da lahko pridejo sedaj brez nevarnosti v New York in da s,- zopet lahko jn-čajo s svojim starim poklicem".
Kaj je resničnega na v.sc.m tem. jc seveda skrajno težko dolo-čiti. vejitlar ]>a laJiko domnevamtt. tla jc Tammany Hall opremila novega »a pa na z zanesljivim materijaban ; da je torej tlejčiaiski vpri-zorjen pr»>kus. tla sc tukaj hitro nastani vciiko število v-akovrstne sodrge. da se tozadevno stanje po/neje j>aprti administraciji novega župana. Gotovio je. tla bi bilo kaj takega sploh nemogoče brez najbolj aktivnega sodelovanja iM»lieij-kega department a. Vsled tega morajo biti. i>oIeg Ilylana in llearsta. še najmanj policijski komisar Enright in nekateri visoki policijski uradiiiki člani te zarote.
(ire torej za zaroto, za "frame-up**, ki se obrača proti najbolj vplivnim elementom in osebam. To «ias zanima v tej ravskariji med obema plemenitima bratcema. Človek si lahko predstavlja, kakšne zarote, kakšne 44frame-ups'' vprizarjajo policijske in justične oblasti. če ne gre za vlsokostoječe in vplivne gos|w>de. temveč za delavce. ki so brez vpliva, prijateljev in ptunoči. za pi-oletalce in male meščan«. Ali s«, sinemo ]x>tem res čuditi, če čujemo v stvtLnijah trditi obtožence brez premoženja, tla se je ptilicija zarotila proti njun. tla jim je natvezila kak zločin, tla jim je skrivaj vtaknila orožje v žep ?
Ali ni človek prisiljen vrjeti. tbi je od strani "uglednih in vi-sokostoječih" vse mogoče, če moramo doživeti, tla Ja goipoda ne boji zarotiti se tako celo proti -vojim lastnim tovarišem?
Pohlep |h> moči. ugledu in bogastvu poganja čudne cvetke. ' Kaj naj si misli navadni narod, ko opazuje lak . počenjan.je svojih "voditeljev/*? Kakšno - jx»št*>vauje more imeti «I -» njih.4
Izpred starokrajske porote. -
Novo mesto. 25. nov. Uboj.
Pred porotniki se je zagovarjal LM 1» i ii posestlukov sin Jože dane i/ Lcšniee. ki j«- 18. oktobra ubil Franceta Riflja. dve osebi pa je l».';ko poškodoval.
V nedeljo iS. oktobra je sedela pred hišo posestnika -Janeza Vidriha v Ix*wnici večja družba \ ašeanov. predvsem hišni gosi*), dar Janez Vidrih s svojo družino. j>oU-g njih pa vaški fantje Alojzij in Anton Rafelj iz Lešnice ter Anton Rivelj iz Lršniee št. 10. — Ko s0 so mirno razgovarjaJi je ]»riš<d v mraku mimo |>osestnikov sin Jože Jane ter m« pričel s-podti-kavati ob Antona Riflja iz I^-esniee št. 10. č«Š. da se drži grdo. kakor bi mu kdo pctžrl mlade. lieseda dala besedo iu končno se je razvil med obema strankama še repir radi ftjoeovih. v Lie»nici. Kosove žen-nke so bilo na slabem glatfu in oeo-—nHrrnt od domačinov tembolj, ker no bile pristojne v drago ob-V#*mk *o * sel* kadili,
da jih spravijo iz vasi in so napravili v to svrho celo vlogo na , - /-ko /.Mvjjfta va rst V(» t er zbiraj podpis-, da bi ž ji jo bolj gotovo doM-gJi svojo namero. Le Jančevi so stali na strani Kosovih iu je ?ai.» .Jože Jane stavil celo Vidri-liovo družbo na odgovor, češ. rfft naj -listi, ki ima največ govoriti zopor Kosovo, jih kar poskuša spraviti iz hiši«, če ima kako pra vie o za to. Staremu Vklrihu je že presedalo oibdolženeevo izzivanje iu ga je zato pozval, naj se odstra-ei. To pa je Jarca še bolj razka-čilo. Skočil je v Vidriha ter ga udaril -s tako silo dvakrat, da se mu je takoj pocedila kri. Nato se je razvil pretep, tekom katerega je Jože Jane ranil še Alojzija Btt-lja na levem licu. Franceta Riflja pa je fflunil z nožem v vrat s tako silo, da se je sesedel m je kmalu n*£o irilTJin^
Obdolženec se je na razpravi zagovarjal a ailqbranom in artr-jewai, da fKL je prvi napadel stari Yifefo, ?®k«P Mi proti nje-
ŠE JE ČAS RAZVESELITI
svojce v domovini za Božič in Novo leto. Vaše darilo prejmejo tekom enega tedna potom —
Brzojavnega Pisma
bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih. Stroški za brzojavno pismo znašajo le $!.—.
Posluzite se te ugodnosti in Vaš dar dospe pravočasno..
FRANK 5AKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street.	lev York, N. Y..
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOV NJO A _ /
V Ameriki je starodavna na- . vatla, tla v božičnem času nastav- I jajo Miklavžu nogavice, da bi jim I kaj vanje jirinesel.
ŽtMiska nogavica je najpikant-uejši del ženske oibleke. Se\eda. če je na svojem mestu. Za prazne ženske nogavice -v briga menda edinole sv.-ti Miklavž. Mi>žak je star in s t aro verski. Zato mu ni ameriti.
*
Sedaj je Božič, sedaj je doba božičnih daril.
Yj bož'čnhni darili je pa velik križ. Božična darila je treba raz deliti v dve -»knipini. Že vsaj j a?, jih delim. V prvo skupino spadajo ti^ta darila, katerih ne maram. V drugo skupino pa tista darila.
katerih ne dobim.
*
—	Na svetu pa res ni resnice — je rekel nekdo.
—	Resnico je povedal — -o mu pritrdili.
Rojak .i«- ve-- zanKŠlj -:i > djil Tcds-e.
—	Kaj ti je * — so «ja vpra;e-ali.
—	(")!>. >'■■• bi Ve deli. kak > t;.: je hlldo.
—	Tak p.»vej v-en«lar!
—	Štvhr je taka. —- j - o !\ rni 'iotovo vam j«- znan ». «la s.. • « •oko pripravljam. !*• ipravljarn <
—	livi- ali tri leta. Kadar- —m pi-an "!i ni" n: »ja l jubica vi ii. - • kuja ter pravi, da me n.- bo v.v-
"a. Katbi- s, -»jj pa trezen in \ lim vo.;:» ljubico. jaz -kuja :: ter e"nočr.m prroč:ri ž nj ».
V-
V Jugoslaviji si !»ili [•.•! I ' -ti aretirali nevarnega vlomilca. Zasačili -o ira bili baš pri po-lu ko j«- z vetrihi. n:tr«».g^i-rin«»iu. llcti in «lru<ro **rište:igo" odpirat <nter » blagajno:
Zaprli so ja Ln obsoj«-n ic !»i[ na pet let je.ee.
K«t s,. j,» pa v j"-ei izredni* do >ro obnašal, je bil te dr: i «mi^->-
1'radnik mu j.- preei»a? ra/ir'as i on.ife titvi. dal n; i je civilno ibleko i'i r. n rekel, da lahko gri božjem imenu.
< >n s«. zahvalil, pri v:-iti!i je • ma-o po-tal in s., zae -1 ub;»tn*. jati.
—	Saj s,, vam rekel, da lahko greste, da <t- prosti. — mu ;»r -uovarjal uradnik.
—	Vem. da sem in hv.-ila van-. Samo nekaj bi va- rail prosil.
—	Kaj ]>a takega .'
—	Mojo rištengo mi dajte nazaj.
*
Italijanski ministrski prrdsed-iik hoče jKivišati Italijo v cesarstvo ter proglasiti italijanskega kralja Viktorja Bmanueia /:> ce sarja v>eh Italijanov.
Najbrž «ra peče vest. ker je s vojinii ]H»četji Italijo tako nizko iegratliral.
Moža s(> prašali; — V-l<-il česa am je pa nm-rla žena
—	Sam ne veni. vsleil česa je in:rla. Toda zdravnik, ki jo "e »reiskal. j«- rekel, da ni nič m.
varnega.
*
Kot poroča časopisje.* bo v najkrajšem času sklenjen sporazum ar d štrajkujočr.ni majnarji in premogovnimi baroni.
Pa je r«»s čudno s temi premora r-k", ni i štra.iki.
Ko se dodoJ>ra gorkoti privadi-mo. premoga rji zaštra jka.io.
Ko se pa z velikimi težavam; mrazu privadimo <e premoga rji in premogovni baroni .j>obotajo nu-d seboj.
*
Predsednik ne\vyorške Columbia univerze. Nicholas Murrav Buttler je te dni izjavil: — Ameriška prohibicija je največji fia-sko v svetovni zgodovini.
Da. še nrkdrr {"Tej v' ni popile to iko flašk.
*
Francija je p« r.>*	prilik
in priložnosti.
Kmalu ne l>o nobenega Francoza več. ki bi ne dol)il pm^ndbe^ naj prev/iame *tp aJ^. .oi>o mesto v francoskem mini??frrstvri_
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino:
Pest m
Koh dar ski del.
Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih.
Premogovna in<Ins!rija v Ameriki.
Di ti ktirska z(j-»JUa.

Src t orna mesta.
Dir ji konji v Munlani.
Inženirska čuda preteklosti.
Omni j — noro zlato svetovne finance.
Strašna bolt itn — rak.
Doživljaji lačtuga v ycic York v.
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Alultl Krim.
Dogodi k na bulji.
Aug'■ i •/.•■; t r;- V !.ord ('ur-zon.
1'!' me in /><-' n i X<>rfoil: otoku.
Strap v kriminatisfiki. Jzgvbljt nt ki-ntim nt.
Ž'rl;tn't r n // .»/» tj' >činuh. f*rn<hriiHji r />o!ctfno ozemlje.
AhumIscii i/ srojtnt polarnem l»>f> In.
Il , :hmtr li, »t • >uj.
K itajsl. n.
Sit nj-rfsc n.
Koliko m jxjpijc )iu sri l a.
I stroj tthsri in značitj.
Xn'rt noccjti f-ch. dur ju.
1'avtl Iliiuh nblinj.
Smrt liobt rta I.a Follrtla. Doživljaji r tliunylji.
Vpliv nikotina.
'/. i<Iot\sla n ni verzu .
Uporaba uekattrik zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti. S mesnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZ SIII SLIK.
Cena 50c
*
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 C08TLANDT STREET NEW YORK Cm
.......■ -
ifc rftr« i	'Ji .	' ,k,-\ *.T V tt/-r ii__«• fc^v
I
GLAS NARODA. 21. DEC. 1925.
— ■ _

KORZ AR JI
(N4dsljeTaoie.)
_J
ITALIJA POD MUSS0LIN1JEM
Proti vsem dosedanjim navadam in proti vsakemu jn-icakovanju so si namreč oba spravljena kralja in nizozemski generalštati' ubili v glavo. da se raztegne njihov mir na ves svet. torej ne sa-rao na Flandrijo in Nemči\V ampak še prav ]>osebno tudi na Ameriko. 1'kaz. ki je sledil temu nuni. je bil tako si roj?, ila je gospod Oussi Tarin. naslednik pred kratkim umrlega poštenega gospoda de Ogerona. kratJkomalo odklonil vsalko pomoč, i>odporo ali potuho Flibustejeeni in korzarjem in jim niti ni hotel dati nobenega pisma več. Nrti 11a to ni^o mogli moi^ki roparji reč računati, da bo novj kraljevi namestnik vsaj eno oko zatisnil in jim dovoli! pribežališče v francoskih lukah in pristaniščih. To pa pomeni v kratkem popolni konec vsega korzarstva.
—	Pa bodi. — pravi Tomaž. — ko mu je Rdečebradec razložil jK>ložaj in ko sta dospela	lc točke. — In če tudi pride najhuje ? Ali ne morejo Flibustejci žt-vetil>rez takšnih dovoljenj in brez takšne poljih c? .In ni*i me li tudi 1i tfvojeeastio pozival. da s«' odpraviva proti v%em svojim osebnim sovražnikom brez vsake skrbi. ali no ti ljudje tudi soražniki mojega ali tvojega kralja ali m* T Zakaj pa nisi dam-s teh misli kakor takrat
—	Eh. božja strela! Ker si a se takrat moj in tvoj kralj vratra brigala za to. ali ju onstran morja kdo |H»-lnša ali ne! In ker hočeta v bodoče tvoj kralj in moj kralj. . . vrag naj ju oba vzame ... da se njuna povelja odslej spoštujejo ludi v Ameriki. To mi je pov<*dal ta nesrečni Oussi. kt vlada sedaj na naši Tortugi. ki» mi je odrekel korzarsko pismo, za katero >em ga profil. Naš brat (Jramntont namerava namreč lepo pod j • *t je proti ('uuiaii*<ki obali. Ta fussi mi tudi ni prav nič prikrival, da se pojavijo v "kratkem v vseh naših vodah kraljeva vojna brodovja. ki hočejo križarit v naših vodah, in nas prisiliti, četudi izgrda. da se odrečemo sto-jenirii dosedanjemu življenju In da opustimo to. kar nam je bilo doslej zrak. voda in hrana! Da. to je. kar ti pravim!
Prekrižanih rok in namršenlb obrvi je Tomaž j»o-.lušal ta govor.
—	Dovolj ! — vzklikne končno.
—	Brate Bonnv. da vidimo, ali se še spominjaš! Veš li še za oni dan. ko sem odrinil odtod, da i vrnem v domovino!
—	Kako da nc! — pravi Bonny.
—	Vrag me vzemi, bilo je nekaj mesecev po tem. ko smo zavzeli iudad Real. Od svojega deleža nt plenu sem Jkupil toga 4Flying Kinga\ ikmalu bo tega dve leti.
-— I>ve leti. — ponavlja Tomaž.
—	Dve le.ti torej, odkar sem pre rezal vrvi. ki me vezale na Tor. tugo. in se ves poln zlata olrrnil a oeotovsko mesto. Ne misliš li, d* hi mogel taui živeti na t*>pleiu" Pa vendar sem odšel, kajii kdor je okusil poklie puvtolovea. je za meščan«ki poklic pokvarjen. Ker je že tako, sem se odločil, da botn izvrševal pustolovskega. Smeš nr verjeti, uiti ta ("ussi. niti kraljevsko brodovje. nil i kraljev ukaz ne bodo hranili meni. Tomažu plemenitemu Jagnje. — kajti danes	pleuiič. — dii ne bi lovfl.
•kogar hočem sam!
Tomaž je ves zasopel nad svojim dolgim govorom, ki ga je bi« izrekel simkesma. v razburjenju Bonny pa pritrjuje z navdušenim * hura* 1. in Tomaž krafko prekini to besedičenja in se za<kn>hota:
—	Hudiča, čuj me. 1>rate Bony' Tisti kralj Ludvik, ki «ra tako junaško pošiljaš k vragu, ^ue je prect lotom dni ]>ovzd»gtiil v plemišk. stan ter mi dal izročiti eel kup paRtrja. | »opisanega z raznimi grbi. patenti, čee.karijauii in drugimi slavaiUni igračkami, kar s: jih moreš le misliti! Da! In tega je jeekva loto dni! Danes mi pa pripoveduje« ti. ali kdorkoli, da me bo i*ti kralj, ki me ie lani zaradi teb činov hvalil in odlikovat jutri ktatoval canjef Za i*te cine. is iatiK vaanakov!-flu. tako me
Udeč^braih'«: je ves prepričan iu navdušen in Tomaž ga krepko pot repi ja po rami.
— Dovolj čenčanja! Da ne izgubim časa. niti ne ob iščem gospoda Ihbssija in ga ne poprosim ničesar, ker bi mi itak ne ustregel. Nakrcam si provijanta in sladke vode. petem ka kvišku sidra is« naprej, z bogom! Z menoj hodi. če ti je ljubo in me spremi na tej vožnji. Ker noče francoski kralj več imeti sovražnikov, izjavljam, da mi je sovražna vsaka ladja, ki je nakreana z blagom, ni da izzat-e le ladje Francije, Flibustt-je in maikar še Anglije, zaradi tebe. Tu je razpelo, tu sveto pismo. Nanj si medsebojno priseževa po stari šegi. če ti je prav!
Rclečcbradec potone izza pasa kratko sekirico in jo dvigne \ zrak. — Na to-le prisegam. — izjavi. — Xa ostro brušeno jekTo sekire si bomo odslej 'prisegali mi. nekdanji Flibustejci. ki bomo. če treba. Elibustijo tudi preživeli m ki bomo iz korzarjev* in pustolovcev zarodili danes ali jutri pomorski zarod, perrojen. ves nov. zarod junakov na visokem morju in pustolovcev za srečo! —
— Za srečo, da! — prilegli-T« n*až dagjije. ill prvi priseže na ostro brušeno ^ekiro.
Ko se je .Jorej Tomaž vrnil na Tortiigo. je znova pričel korzar-sko obit. brez brige. ali so se ča si menjali jfti ne. In iznova je prt-cejal atueiT&ko vodovje skozi si to. ka'koi* nekoč. .
Kakor oJ5. so pričeli tudi v>: drugi Flibustejei iznova svoje delo. zlawti vsi oni. ki so prestali Vse. opasnosti tega strašnega življenja, Vse bitke in spopad«* ju kanonade. žoJto mrzlieo. čeri. vi barje iu druge šale. ki so tak" pripravne, da skrajšajo človeško življenje. Vsi ti hrrfbri in drzni j antje so se vraga brigali za vse <>-ue evropske ukaze in povelja, zabrane in strogosti, s katerimi -o jih nadlegovali kralji evrop.v kih držav. Trdno so bili odločeni. da teh zabran ne bodo upoštevali, naj pride, kar hoče. tudi če bi morali svoj sedanji korzarski stan zamenjati z brezpravnim pravcatim pomorskim roparstvom. Nasprotno, njihovo delovanje se je podvojilo in po trojilo. kakor v zasmeh onim kra-1 jem. ki se predrznejo lastiti nu-kako oblast nad svobodnimi Flibustejei. Med eapom Catoehe ir jčpanskimi lukami. med ^loridc in Venezuelo je zato Tomaž iznovj srečaval vse one. ki so že bili njegovi stari .znanci in tovariši, in \ mnogih slučajih je šel ž njimi na skupen lov, bodisi da je sklenil ; njimi običajno korzarsko pogodbo, ali pa da so si prisegali na nov način, na ostrino sekire. Kajti brli so še vsi oni stari: Pustolovec iz Dieppa. še bolj debel in še bol; predrzen ko kedaj poprej, in t ud oni 4z Olerona. še vedno pobi hu genovskega licemerstva. dalje Fh butfejka Mary Raokam. ki se š-vedno ni ločila od svojega RdeCc-bradca. dasi ga je bila že dovol. pogosto varala z lieneeanom Lo redanom. in ki je kljub vsemu sr vedno jadrala v. Angležem na nje ?oveni 'Flying Kingu* in se ude Ježe val a vseh bitk. Bilo je tudi fte mnogo drugih, ki jir Tomaž n poznaj, i>a je o njih že slišal. — Tato je bil med njimi Fran«-o> Oi'amruont. ki -s«' je ba.š vrnil z o-!>ale Cuiuari«ike. na kateri je v naskoku za Vzel nie>,to Puerto Cabe lo. o čemur je že Rdečebradee pripovedoval Tomažu. Potem je bi tu neki jnož iz Ostenda z imenom van Horn, zelo spreten v mane\Tu z jadrom, pojem neki Holaudec ki ve je imenoval Laurent de (»raaf. in ki je bil nml najboljšimi topovskimi strelei. Izkratka vsa Flibustija je bila tu. v eni sa mi misli, da ji groze niM^)ljubni iu mogočni monarhi, in vsa Flibustija se je zato podvizala, da še enJcrat. dr^cler je ča*. napolni trebuh k plenom in si nabere jtma&e m pomorske slave.
Betfni namestniki in generalni
lajt^anti kraljev framc^Bkefa in
. • i
Arnahistična tolpa nezadovoljnih veteranev je bila izpremenjena v nacijonalistično skupino, s pomočjo bogatih podpornikov. Pretekli rekord je sedaj popolnoma uničen.—Fašisti so se pričeli dvigati kot sovražniki delavskih unij, s podporo velikih zvez delodajalcev, v kampanji terorizma.
Poroča William Bolitho."
Pn če';e fasi'.ma je solidno in
i
visoko. Zgradili so ga prav posebno visoko, da prikrije marsikatere stvari, ki zanimajo svet. — G'uvne site stvariteljev fašizma se poraibi .za to. da se zavrne kritike. ki bi ra-li izvedeli, kaj se gnili zadaj. To nalogo imenujej-n "cbramho prestiža. Italije v ino-zemstvu,\
Težko i u nekoliko nevarno jih ie prekaniti. Prvič je t« prepovedano in drugič je fašizem izpre-menil vsakega desetega moškejra in vsako deseto žen-k o v deželi v "■pijoiia. Razentega pa so fjišist! na presenetljivo uspešen način prskr'li resnični sodohni rekord svojij.1 dejanj in s •sistemom za 1J plenjevanja knjig in druge pro-
t
se jim je po-reči lo. iznajti celo zgodovino svoje preteklosti. ki stopa jVočasi na mesto zatrte resnice.
V teku na-daljnih potili let bo •zginil zadnji košček materijahiih dr-kazov srlede resnične Z'z<Kl«»vin«* fašizma. Prav tnko korenito, kot je izginil Mu^solinijev ]>rot»v"ko? iz urada- švicarske poTirije. T<> obžalovanja vredno, kajti mesto povsem logične in očarljive^ po-j vesti navadtnsga moža in njegovih
nasilstev. l">.iX'li trli treh j<- edei najbolj važnih naukov, katere iv.i di fašizem svetu.
Iz življenja Mussolinija.
Nitka tajno-ti fa>'r/ni». ki jt-tajn:;-t Italije, je gotovo .Mussolini. Puhtimo lsihko na ->traui v-:-kar so pihali fašisti, domači in ; liozemski glede tega moža. Kesn:č na zgodovina Miussolinijji ,i<' v>e l>rej kot romanea.
Pričnimo z letom 1H14. Mussolini jp bil mlad kovač, snmoi«k. it: sk.išal je zapustiti razred ročnih ...delavcev. Izgnan je bil v »Svieo. kjer se mu je pripetilo nekaj, kar je bilo leta 1^24 -še znano senatorju Albertiniju. lastniku CiorriWe »lella St>ra. Po-tal je u-rednik soe i j« 1'stičnega 'M:i Avai; ti iu voditelj leve skupine >o.'iJa-1 isto v.
Naivno sentimentalen je postal, edkrit-osrčen in^ptisredovalec. — Vsled tega se je odcepil o 1 levega kri1 a ter šel v vojno, da uveljavi zemeljski parad.ž z anek-ijo TiMa in I{eke.
To se pravi zvezo povrnivšiii t< vojinkov, "ki so iziritbili svoje delo.' It Njegovo ime je nadalje zagoto- tr vilo. da bodo ti ljudje poleg tega d še delavei in soeijalisti. l"sj>eh ni v bil velik. V teku enega leta pa se t< mu je*pridružilo večj£ število ne- .'•< zaj»oslenih bivših vojakov, kojih strokovne umije so jili skrajno po-"•a-i sprejemale nazaj v -vojr'vr- t;
Njegova prva naloga je bila o- «". čividno. najti jim dela. Izgnani > ;n izključeni iz sindikatov. s«» d »- l vedli njih jKV.kusi.^da >e vrine v» i v gotove tvomiee. do izgredov in \ manjših nemirov, v katerih je ig- ] ral ^Iu- tdiiii glavno u!«go »»rga-'l-nizatorja in ščuva len.	I
Fašizem v tem stanju je bi! la- . ko majhna stvar, da je le malo dokumentarnega materijala eiede : n joga. "Bilo je gibanje, ki je ime- i lo slični cilj kot gibanja v drn- . vrih srečnejših deželah, kjer oh-., stoja Ameri'!ia legija. Angleška ■ legija itd., zveza l»i\*^i1i vojakov.• i ki zahteva za svoje »"lane tlelo penzije. Ta organizacij;! se je morala boriti ne le proti strokovnin-! organizacijam, temveč tudi j«n>t: državi, ki je bila v roluiii onih. k: so nasprotovali vojni ter -kušali1 potihniti na stran može. ki so tr-peli v vojni. Iii: je to, z drugimi besedami rečeno, pričetek drŽfiv-Ijanske vojne, v majhnem, a trpke m rbM gu. med dehm >!vim raz redom.
Pojasnilo Mussolinija je vsebovano v njegovem manife-ut. ob-/javljenem v Popolo d'ltalia v pri* čet kil 1» a 1 !>-_>(}.
— Da. z državo v vseh njenih oblikah in inkarnaeijah. — državo od včeraj, danes in jutri: 1-sir-/ iazij>ko državo in -oeijalistično. Nam. vernim umirajoči -mu imlivi-duali/mu. ne prei »taja v bedni .»♦danjosti in mrki bodočn<^*ti nič dni;*«'isa knt vera. nn>'^oč«» obskur-I j na. a tolažljiva. v anarhizem.
Mislim, da zadostuje to^ta ori-j -anje Mussolinija kur je bilo leta
1920.
Za človeka, stoječega na strani, bi bilo težko zanikati, da ji' bilo do -t i pravice na u jezovi -t rant ■ Pravična pritožba je opojna v.\ ,moža njeiroveira zn«'.«"aja. N j< vr<»ve
tolpe, nijhne. a trpke, so obtftitfa-le v glavnih mestih industrij a Snega severa. Nobenega dokaza nI, da predstavljale resen faktor v položaju, v kterega je plaralo tetlaj italijansko delavsko gilien-."•«-. — ko je zasedlo tvomiee v septembru leta 1920.
Tekom pohoda proti tej kaixli-nalni t<»č.ki. —- propadu težke Jn-»in-trije. povojnemu o-labljoijn r.vtomobilske industrije, bo." i nieii Niltijejn in (Jiolittijem. — so bile ti- }v Mussolinija ob boku srvogFIi prejšnjih tovarišev ter s;> včiusiii vznemirjale in napadale. včaariti pa izdajale linijske skrivno <:i. za kater«' >o i/v« lele. I\« r pa ni-o Line le te tolpe denarja, je bila njih «ik"jja le < 1 ■! -plr.r ic^a kravala.
-Tv.»rnice -o 1:41 e zasedene ter nato izpraznjene na temelju po-g« jev. določenih l (iio.Vittija. — / usta novi jen jem tvorniških sov-jetov. Tedaj pa <o pričeli industrijalci v svoj h zvezah pripravljati protinai id na navidezno zmagoslavno delo. Ob onem časa >e je i?a navilo v>e m tisoče orožje za protiofrnzivo i:i Mussolini je končno naši 1 velikodušnega delt laja lea.
! Med mauisinii čini	boja.
t kater«	vsilili j>rvi fa-i-ti s\ o-
jini mog«H"niin na-i>rotnikom, j«» bilo vttizacijonalno uničenj«' ureit-ništva lista Avanti v Ilimu. dobra rekbruia. katero j> izve.bd teitak. bled prejšnji častnik. /. velikimi brki. imenovan de Vecchi. pomej-> i fašist o vski «r<»verner Somali dežele. To je <lalo faši>.^oin prve k«>-mf-ntarje v 'i-tlli ter obrnil-o nanje pozornost velikih kapitalističnih za si < > p-t v kot Uiiprimer l.e-iia hulu-trial«' v Turinti.
Na ta način je dobi! .M h»solin! po zi::kljnč«"iju okupaeije tvor nie prvikrat na razjK>l;tgo -klad-m pričel jo izvajati določimo po llitiko. Ta politika j.- vključeval? j tavo in red. ;o presenetlji j \'o ni'gli<-o. s katero s<> je j»oin: kn!a oil t«'daj naprej njegova liso da. je tudi pridobival rekrut«-. — N i njeirovo ran s,, stopili dija ki turm.'keira vse.učilišea. ki so o prav'jali tekom nemirov služb*
^^adalipvaniP ni* K «trnni >
angleškega so sicer i^iefT strog u-iaz. da za vsako ceno zatro in u-ličijo konzarstvo iu vsem k«uv.ar jem vtepejo v glavo s]»oštovanj«'
10	sklenjenega miru. toda kljub emu so občudovali pravljični jx>-rum teh mornarjev in njihovo, redno iznova dokaza no cuergijo Pečina teh yaniestnikov in gene-*abiih lajtnaaitov je eelo odlašsila c objavljenjem novih -aikazov ali pa je Mibustejee podpirala na ti hem. Plemeniti gospod de Cuss-Tarin se je izjKizabil celo tako [laleč. da je nekaterim francoskim korzarjem v ni i I 'korza rska pisma ki jim jih je bil svojecasno ml vzel. Kakor pokojni g0š|KKl «le Ogeron jc bil tudi on mož na pravem mestu in zelo naklonjen h rail* rim junakom. Rekel je pa, da na ta način rajše vzame manjše zlo namesto večjega, kajti če jim kor-zarskrh piscem nV vrne. »bodo trdo-glavi kapitani Vkljub temu ropa
11	in to v brk vsem zabranani. — Č*c jih pa ne tnorem pregovoriti, da bi ne delali več tega. kar je vsebina njihovet\i žfvljeuja. naj delajo rajši vse t-o kot korzarji. ne pa kot piva t je. Xa ta /ičin o-hranjujem, njegovemu veličanstvu vsaj verne podanike, ki jih bo prav dobro uporabil, ko pride dan ko bodo kraljevi sovražniki zopet krivi, da zleti njihov meč i? nožnice. . .
Od aprila 1<>79. do maja 1GS2 je jadral Topiaž po raznih morjih po stari navadi, praznil j«* vše ladje, ki so mu prišh1 na i>ot. ur da bi se bil mnogo brigal, kakšne vrste so in i>od katero zastavo vozijo. Na ta način j«* 'zaplenil dvajset španskih ladij, osem holaud skih. tri portugal.sk«'. »Iv«« iztoČ noindijs-ki, eno dauskf». p»<t drugir nar«xlnosti in tri, ki >e niso priznavale nobeni. \'s«>h t«di 'adij j«» bilo d Vaiuštiridesi-t; T(» maž je pravil, «la s^, sovražne, in vrhutega j«» trel>« prišteli š«> štiri uprav prijateljske, s Icaternni se j<' sj>op;ul«'l Tomaž iz izvestnili razlogov. To so bile tri angleške lad j«' in ena francoska. Vse Skupaj je vrglo prav znaten plen. k za j«* Tomaž proda 1 z lepim dobič , kom. deloma na Tort»ugi sami. de-

loma na Jamajki, San I>oniingu in na Sv. Krištofu, Juaua je smela obdržati kot svoj delež toliko biserov in zlata, kolikor si je mogla natovoriti. in se je tega dovoljenja tudi v polni meri posluževala, tako da je kmalu imela nakit ja skoraj kakor sama Črna gospa iz Maeareue. h kateri j«- še vedno vroče molila.
Kaj-ti Juana. še vedno ljubljena z nezmanjšano strastjo, nadaljuje šc vedno svoje dosedanje ponosno in leno življenje na 4 Iiep podlasici', svoji drugi domovini, kjer je ona v resnici vladarica in gospodarica, Tema ž pa v najboljšem slučaju le njen kapitan ali celo le njen poročnik.
Dvajset let ji je sedaj, naši -Ju-ani. Za AjidaluziJka je to ista starost, kakor petindvajseto ali trideseto leto za Francozinje, kajti v južnih deželah vroče solnce prej izzori vsako bitje, ko pri nas. — Ta starost je najlepše razvila vse razkošje njenega telesa in lica. krasote, kakor je sicef Tomaž še nikoli in nikjer ni videl. V ča«>ii tega 'zadnjega in ponovljenega korzarskega pohoda je Juana brez pretiravanja v očeh vseh. ki so jo videli, vzbudila tako občudovanje. tako je sijala in vabila v rvoji razeveli lepoti, da ji je po-
aimbicij. bo moral zgodovinar zadovoljiti s potvorjenim epo^om r om a nt i č n i h junakov.
Kašizeni je poseben pojav na >(-«ra ekonomskega življenja, proizvod vojne in tarifo v. indust.ri-jaliyma in strokovnih unij. nikakor pa ne čin romantičnih mladičev. Njeirov voditelj. Benito Mussolini ni niti Napoleon. ni»i Mo-hained. temveč neke vrst«' soeija listič«1-!! bos. ki bo imel še več naslednikov.
Oropal j«' svojo deželo prosto -ti in vsega, kar dela življ« nj-vredno življenja. Italija je v tem tretjem letu njegove vlade molčeč in meglen svet. kjer s«, ljudje boje hodili po ulicah v spremstvu resnice. Mussolini ju pa s,, ne sm?-dovoliti, da bi oropal svet nauko\ uj«\gove resnične zgodovine.
Po dolgem potovanju od eirOga konca dežele pa do drugega mi j-bilo mogočo sestaviti dolg seznam nasilistva in zločinov Mussolinija in njegovih pristašev, podatke tisočih ])n-tepanjih_in bnutaln«>stih vsake vrste, o stotine umorov m samovoljnih aretacijah. V tako kratkem času jk> vojni, v kateri je padlo 12 milijonov ljudi, pa inan.i-ka takim razkritjem o nasilnostjjn mikavne-sti. katero bi drugače i-mela.
<jl(^dc sedanjega stanja alikta-torstva je treba reči. da je Italija uspešno mirna. Nikakih resnih zarot ne kujejo. "TotalLzaeijske" metotle imajo deželo v svoji roki. Opaziti tudi ni splošnega ogorčenja. kajti cenzura časopisja drži vsako nasilje lukalizirano. V Pa-lcrnm niso naprimer izvedeli nikakih iiadrobnOsti glede niasjikrr. v Florenci. Javnemu nwienju so Va veza I i oči iu jezik.
vsod sledil A'al strasti, ki je |k>-stajal vedno gorečnejši in vedno živahnejši. Le strahotno ime Tomaževo. |H>znauo po vsej Ameriki je moglo braniti tem strastem in željam, da	postale preveč
vsiljive. . .
On ?.am pa. Toma žJagnje. naj je bil še tako grozen napadalec in vedno stra.šnejši junak, čimbolj je raslo število njegovih us|«»hov. je vedno ostal v suženjskih ^^po-nah svoje gospodariee in « vsakim dnem je telesno iu duševno vedno l»olj lezel pod njeno igro.
(Dalje prihodnjič.)
POZOR!
Naš zastopnik
Mr. Joseph Koren
tz Milwaukee. Wiss., bo 11. in 12. decembra obiskal naročnike v Sheboygan. Wis. Prosimo č it atelje Glas Naroda, da mu gredo na robo. .
Uprav nifero
Še.stal sem se 7. mfleatorimi iiihiij-šimi skupinami neza-tlovoljnežev. ki pa so komaj zarotniki. Našel sem majhne prepovedane klube, ki širijo prepovedane noviee in knjigi* i:i ki sovražijo sedanji režim. Tudi je dosti mladičev, ki skrivajo revolverje. Nekateri teh nameravajo izvršiti kak umor. a /.a zavarovalne družbe je življenje Mussolinija prav tako dober riziko kot je življenje bivšega nemškega kajzerja.
Še vedno so -^kcipine jiolitikov in pisateljev, ki nočejo popustiti, a ne Ihorejo nuditi aktivnega odpora. Orlando. Nitti iu št e vi hi t drugi so v inozemstvu ter 'kor»»-spondirajo z onimi, ki so ostali doma.
Trije priprosti pripomočki so n-veljavili to stanje. Tej dobi tankov in brzojavov je lažje vladati kot pa Srednjemu veku. Ti so: — cenzura časopi&ja. prepoved zbo rovanja, organizacija
I»il je ranjen in vlada mu je dovolila ostati v Milauu. da izdaja majhen list. imenovan Popolo d'ltalia. Ta list je dobival od pridelka podporo Lz sklada za vojnr propagando. Ž njim j<* delal t'e-sare l?.)s^i. bivši stavec, poziu'je eden izmed Matteottij«-v:i» morilcev. ter Ccsare Finzi. ki sf;l bila nekoč oba okrajna soeijali--t-i. a sta sledila Mti-ssoHniju. Politika tega lista j«* bila seveda konibina-eija starih prepričanj in na-ijo-'lalizma.
Ko je bila vojna končana, ^p je lotilo velikansko razočaranje 11 a -■ ijo. ]>oprej kot ostalih zaveznikov. To razočaranje je uničilo tn-di pod]-»oro njegrn^ega P.sta.
Italija je stopila v vojno neprisiljena. gnana «>«1 svetega narodnega egoizma", katerega je tudi oridtgal Mu<solini. Ko se ni zadostilo v polni meri temu ejroizmn fe postala obupana t«'r pričela sovražiti vojno in vse. kar jo je spominjalo nanjo. — zaveznike, propagando in «-elo vračajoče s(« vo-iaki'.
To je bil brez dvoma najbolj značilni Irenotek v karijeri Mu-solinija. Njegova karijera je bila navidez uničena. Bil je razočarat-v dnu svoj p duše.
Pihanje Mussolinija v tem ča-n' kaže. da je manjkalo možu vselej MspoSobljcinx«'ti za žurnalističnega junaka. — Njegova skupina jo narastla sedaj vsled jxivratka «lru-| irih socijali-tov. se je držala skupaj. delila med seboj borne obede ter vedno bolj sovražila svojo sta-j ro sovražnico, državo ter svoje j prejšnje prijatelje, ki >o se pričeli nazivati boljševike.
Jstvorjenje te skupine ra.roe::-ranih in odstavljenih ve-ditcljev ter slabo |>rchranjenih bivših vojakov. imenuje junaško deb« fašizma. V t«) dobo spada večina majhnih pove=ti o niaterijalnih te/kočah ^lussolinija.
On sam se je boril proti b-tar-?iji. Večkrat je skušal skleniti m!r s svojo staro stranko, a nj«irovo mesto j«' bilo zasedeno in odklonili so <ra.
(V bi 2a voditelji soeija\izma takrait -pit sprejeli. bi postala zgodovina Italije čisto drugačna in nemogoča bi bila njegova poznejši! presenetljiva karijera.
Ni pa mogel obsedeti in stradati. Ki*r je izgubil eno stranko, je moral pričeti z grajenjem druge. V pričetku lota 1919 je s polovičnim srcem za počel fašizem. Ime stranke je določit Mussolini najbrž po i»arlamentarni skupini, ki je bila ustvarjena tekom vojne ter s^išikla odpraviti nedisciplinirane razmere v parlamentu, na škodo oKtal.h poslov.
V onem stadiju je brez dvoma nameravala .ustanoviti zvezo talnih. ki so bili v istem poožajn .kot
političnih Cn Sam-
VLOŽNE KNJIŽICE
so splošno vzpodbudna, in za Božič in Novo Leto primerna darila Vašim otrokom.
DENARNE VLOGE
"Special Interest Account" obrestujemo po
na
4%
pričenši z vsakim prvim v mesecu. Vlogo lahko pričnete z zneskom od
S3,-
ZA VARNO NALAUANJK IN TOl NO POSTREŽHO
FRANK SAKSER STATE BANK
S2 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
/
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.	,
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
GLAS NARODA, 21. DEC. 1925.
T,- dni j,- pariška policija odkri- Marija Varhinja:
la strahovit zločin. V pariškem' v Platuo vezauo
V iiiio platno .
V pariškem prt- im«'stju so je začetkom novem-!
ra pojavila brezposelna delavka ». "jnif Sjjrel. Živela jo v zakoniki 4:u(Miosti z nekim di-lomržniin Eajski glasovi:
Mioin-.M-ji iu »J♦•«!ti Girardom. za 10 v platno vezauo ..........
* %
t <tar«'jtmu ...i nje. Ols-to pred v fino platno vezano......
8in medvedjega lovca. Potopisni ro-
........................
Sveta Nocbnrgm.................. .35
Sredozimci. trd. vez................60
broš. .......................40
Shakespeare ve dela:
Machbet, trdo vez..................90 ;
t
SPISI KRIŠTOFA fcMXDA:
t
1. zv. Poznava Boga...........30 i
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30 ,
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	sv. Povodenj.............. .30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. *v. Brata ................ 30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Mnraik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str............J.............35
Št. 4. Cvetko Oolar: Poletno klasje, izbrane pesmi. 184 str., bro*. .50 Št. 5. Fran MilcisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broa ........................ .25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., bros..................35
št. 8. Axt št. 113 .................70
St. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove po- j slednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broi............35
Št. 12. Fran MilČinski: Mogočni prstan, narodna pravljica t4 deja
njih, 91 str., bros..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, "poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno, gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesem i, 112 str., broš.,.........." .45
St. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar; 80 str.,...............30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..........................25
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str.,
broš., .........................80
št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .SO St. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
St. 29. Tarzan, sin opice...........90
Št. 31. Roka roko.................25
Št. 32. Živeti.....................25
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki,
144 str.......................fifi
St.. 37. Domače živali .............30
št. 38. Tarzan in svet.............90
št. 39. La Boheme................ 1.—
Št. 46. Magola ...................40
Št. 47. Misterij duše.............. 1._
Št. 48.Tarzanove živali.............90
Št. 49. Tarzanov sin...............90
št. 50. Slika De Graye............ 1,20
St. 51. Slov. balade in romance.....80
Št. 52. Sanin .................... i.5(
Št. 54. V metežu ................ i._
Št, 56. To in onkraj Sotle........ ^30
Št. 57. Tarzanova mladost.........90
Spflmauove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz LL
banona .........%.............25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
kaftkfh gora . ................ jjg
4.	zv. Praški judek..............J25
8.	zv. Tri Indijanske povesti....... JO
9.	tv. Kraljičin -nečak. Zgodovinska
povest iz JapnsU**---------- jo
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Bdeča in bela vrtnica, povest J0
12.	zv. Itdrejsfea brata. Črtica is mis-
J13. ^Bbi fa	* . . ..........30
„ PoW is. sgodovfee kanadske ^ J0
15.	zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska, povest....................... .25
16.	zv. ZlatokopL Povest...........90 1
17.	zv. Prvič med Indijanci ali voi- ] nja v Nikaraguo ............. JO 1
18.	zv. Preganjanje Indijskih misje. narjev........a.............. JO j
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30 I
Tisoč in ena noč, trdo vezana.......90 j
Tatic, Bevk, trd. vez...............75 j
Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75 j
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Tri novele, tr. v..................90 i
broa. .........................70
Tunel, trda vez.....................1.00
Turki pred Dunajem ........... .60 f
Trenutki oddiha...................40 ;
Vesele povesti...............30 ']
Vera (Waldova) broš...... .35 '
Višnjeva repatica 'JLevslik) v-r 1.—\ Vrtnar, Rabin dranath Ta^rcr*
bro*..........................60 |
Irdo vezano................75 f
Volk spokornik in druge povesti z?
mladino .................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi ... .30
7oduik svojemu narodu .........25
Zgodba Napol, huzarja vez...... 2._
Zmisel smrti ................... go
Zadnji dnevi nesrečnega kralja	.60
Zadnja pravda, trdo vezana.......75 J
Zadna pravda ...................50
Zmaj iz Bosne....................so
Zlatarjevo Zlato ............... 1.00
Za miljoni,	, ........ gg
Ženini naše Koprnele ........... .35
Zmote in konec gospodične Pavle .35
"*<rod o vinske anekdot! ........... .30
Zločin v Orsevalu 216 str........ 1._
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo ... .35
2.	zv. Hudo brezdno..............35
3.	zv. Vesele povesti..............35
4.	zv. Povesti in slike .......... 35 t
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakda ;
kruh ...................... .65
Zbrani spisi za mladino (Gangl) :
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pot
sti ..........................50
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pe
mi ..........................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 po->--
sti ..........................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. po
sti ...........................50*
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat .. .50
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povf v .50
Umetniške knjige s slikami za mla. o:
Pepelka; pravljica s slikami ... 1.60 Bdeča kapica; pravljica s slikami 1.00
Sneguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami .. 1.00
\
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic.................75
Knjige za slikanje dopisnic, pope. 3-z barvami in navodilom:
Mlada greda .................... ;l _
Mladi umetnik ................ 1.20
Otroški vrtec .................. 1.20
Za kratek čas ................. 1.20
Zaklad za otroka...............2,20
IGRE:
Beneški trgovec. Igrokaz ▼ 5 dej • .00 Burke in šaljivi prizori, e~c 7
več dejank..................8(
Dolina solz. 3. enodejanke: Dv^ , .
tova. Dedščina. Trpini..... 1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanji: .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična k : - -
dija v 5 dejanjih. Trdo ver :; 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s pc : 1
v 4 dejanjih ............ .50
Eda, drama v štirih dejanjih ... .30
Hlapec Jernej, v 9 slikah.........50
Mati, Meško, tri dejanja...... .70
Marta, Semenj v Richmondu 4 č
nja ........................30
Starinarica Veseloigra v 1 dej	.30
Ob vojski.,Igrokaz v štirih slik .30 Sovražnik žensk, enodejanka, .. .35 Tončkove sanje na Miklavžev vccc Mladinska igra s petjem v 3 dej;:-i .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s pr -
igro (Čapek) vez............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana . .75 Ujetnik carevine, veseloigra v
janjih .................... .30
Veronika Deseniška, trda vez. . 1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 •
njih ...................... .35
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj ...	.70
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj ...............60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja.........., .60
Naročilom je priložiti denar, bodisi t gotovini. Money Order ali poštr* namkti po 1 ali 2 centa. Ce poiljete got o vi no, re-kotnaedirajte pismo*
Ne naročajte knjig, katerih ni v '.eniktf. Knjige pošiljamo poštnino prosto.
UUJ $ NARODA"
SLOVZNIC PUBLISHING CO. 92 OortUndt 8t* < Hew W
30 1
1

KRIŽEV POT N0V0R0- j JENČKA !
1
~— i 1
Te dni jr pariška policija odkrila strahovit zločin. V pariškem ! rr lin«'<tjii >e je zadetkom novem-!
ra {»»javila brezposelna delavka ■ifane S i pel. Živela je v zakoniki nkujmosti z nekim delomržniin mont -rji-m •]u Girardom. za 10 •t starejšim <>.i nje. Čivfo pred •rodom sta bila dopotovala v i' h i/. naj«'la sobico in čakala na
•	vorojfMrka. Par <lni nato je /.«'-t:a porodila	moškepa -pola.' K< ^fa oba. ni"/ in žena mrzel a
•	in in .jr zla-rti mož živel od tega.! :tr j.' njegova ljubica zaslužila.1
>ta mislila Jia zaslužek. Prišla ^ta
a p< klensko mi- -1. izrabljati ne-,
kom.ij porojeno dete. —
1 nn.j l»i odhajala na prometna'
;:/i>'*a >reilišea 1'ariza, razkazo-,
pn-antom	oblečenega
•. . i '•i-vir-ka in prosila ubogajme. —
»katera dobrosrčna duša -o
•	«i o>ila. ko .je vi«lela bedo mla-" /<-ne i:i -lišala lena k «-r'a> zw> j
i. >'-ejra «l<-r«-ta. Ta brezdušna o-; ie tako (ln|gf> evetela. da je par, I živeti prav udobno in »la ^ta iliiv" zapravljala z miloščinami i brani denar po najo<1 mlnejšin >kili beznicah. Tu jn je poli- ( z>l<\lila. ker je hotela z obe-
•	irediti Ntare dolgove. .Mater zguali iz Pariza za dobo treh i K-r »<• ni hotela odstraniti tn
'.-ri/.a, ker bi >icer o>tala brez' ! te v. je menjala /. ljubimcem : večer prenoeiše" in med tem • •m |w»diievi in zvee<T pr«»>ja-! v. iwdolžuim n«>vorojenekom i
•	iariških b»lvarjih. Xeki večer je brezdušna mati -»}>et nabrala .
v«»tier» (JO frankov. Z Ijubimeem
.je nap)ti'a pozno ponoči v ne-' a beznieo in tamkaj popivala do ' ; eh ^jtttra.i. Nato sla zapustila ;:Uaj«Mio ozrjičje in -topila na n. da ]>«>iščeta jirenočišče. Ko " storila nekaj korakov. -:a za i ila. da jima otr<?k umrl. —-
-nviiu! -ta truplo prenašala do • i: ira jutra p<» pariških ulicah. ( •■jribaj »"•. lca'.co l»i	iznebila.
očpo -ta ^poznala, da je naj- , je. ak«> prijavita otrokovo -mre
•	i;-!ji in :iao tam izjK>ve>?a po ;
•	viei. da sta brezdušno izrab-;ala novorojenčka in nedolžno 'i
tje pognala v smrt. Policija je veda par pridržala v zaporih. ^ "a iški sodniki ]>a bodo -torili
•	to. ;;ko ju temeljito kaznuje- • 1 in - tem morda poboljšajo.
I;
Voraaanje odplačevanja dolgov v senatu.
j.
WAslIIX(JTOX. D. ('.. 17. dee. r.ii:<n je uravnave evropskih vo.inih dolgov je vzbudilo včeraj
•	zveznem -enatr prave ji t vihar.
•	ui -'• ;! -e j" nam -eč dvigni- :
1 ob»«»;:»». da ni uravnava dolga ■ Italijo in tudi Belgijo nič dru-a kot i-o-ku- Wall Streeta. da : •p; ri ameriški narod. K t • * u 111 j.- še. prišlo -varilo -t- j, ' rja Smoota z 1'taha. da mo-/ ■ Kranveija ali poravnati <vo.ie ; • Igo ve ali pa propasti. SmiM.r. predseilnik -enatnega !;a:ičm <ra odseka, je nič hudega meneč, -tavil predlog, naj - -nat ikoj »»dobri dogovore glede od-'ačanja dolirov. katere je vlada Združenih držav v preteklem po-' 'ju sklenila /. Belgijo. Italijo.' K>ton-ko. Rnmrtnsko in C'ehoslo-' .'ško. Tedaj pa izbruhnil v dvorani vihar, na katerega ni bi« i
•	iti malo pr'pravljen.
Xajprvo je prišel -.mator Reed. J demokrat iz Mi-souri. ki se je bo- j ril že proti pouojem. dovoljenim Angliji za odplačanje dolga, ter zahteval energično, naj pr<Ms<V kongres vprašanje tuje propagande. koje namen je it pl i vati na od-nošaje* niecl Združenimi držav:-.» mi in drugimi deželami. Ta predlog je bi? le s težavo poražen.
Konečno pa je izjavil senator Smoot naravnost:
— Francija nam je odkrito izjavila. da nam ni nič dolžna. Dostavil pa je: — Fraiwija pa se bo morala odliočiti za refundiranje hi če tega ne bo storila, da bo pričel francoski frarik padati prav tako- kot je padala Vicmška marka. ] To pa ne. -bo do<bix> niti w* to- de-že<k>, niti xa celi »vet.	i
j Knjigarna "Glas Naroda':
MOLIT VENIKI:
j Duša popolna .........-......... 1.— ^
Marija Varhinja:	.	j
v platuo vezano ..............* .80
v iiuo platno ................ 1.00 J
■ i
v usnje vezano ..............1.50 J
v fino u>nje vezano............1.70
Eajski glasovi:
v platno vezauo .............. 1.00 ,
* J v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje vezano.......... 1.70 '
Skrbi za dušo:	11
v platno vezano ............'.. .80 '
v usnje vezano.............. 1.65 '
v lino usnje vezano .......... 1.80 ;
j
Sveta Ura z debelimi črkami:	]
v platno vezano...............90 ]
v fino platno vez..............1.50; J
v fino usnje vez..............1.60i-
Nebesa Naš Dom:	j
v Usnje vezano................1.50
i v fino usnje vr/ano .......... 1.80i'
Kvišku srca, mala: ^ v fino usnje vez...............i.2o '
i ' f1 ANGLEŠKI MOLITVENIKI:	<
(ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:.
v barvaste platnice vezano	.30 j
Child's Prayerbook:	J
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v u^nje vezano .............. .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano.... 1.20
f
(ZA ODRASLE.)	(
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50	<
Catholic Pocket Manual:	(
v fino usnje vezano..........1.30	(
Ave Maria:	^
v fino usnje vezano..........1.40	,
POUČNE KNJIGE:	J
':bccsdnik, slovenski .............
Dva sestavljena plesa: četvorka in	•
beseda spisano in narisano.....35 \
Dcznači \-rt. trdo vez............. l.__]
Uci-iac. z i vin ozd ravnik ........... 1.25 ]
Domači zdravnik po Knajpn ..... 1.25
Govedoreja	.75 \
Gc ^podinjstvo .................. ].__:
Ju2os!a>nja. Mcl.k 1 zvezek ...... 1.50 t
2. zvezek 1—2 snonič	l.so l
Kubična, računica, — po meterski	i
meri ........................gr, f
'Katekizem, vezan .................r,c t
Kratka srbska gramatika ........ (
Knjiga o lepem vedenju,	^
Trdo vezano ................ 1.00 ^
Kako se postane ameriški državljan .15 <
Knjiga o dostojnem vedenju........50 |
Ljubavna in snubilna pisma.......r>0 ]
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 -i
Največji spisovnik ljubavuih pisem .80
Nauk pomagati živini ............ .60 ]
Najboljša slov. kuharica, M8 str. 4.00 ^
Naše gobe, s >lika mi: ............ 1.40 :
Navodila za spoznavanje užitnih in
strupenih gob; .............. 1.05
Navcdila za hišo in dom; trdo vez. .00
broširano .....................7.",
Naša zdravila .....................50 ,
Nemška slovnica ...............60 !
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
2 del.........................30
Pravila za oliko.................. .65
Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75
Praktični sadjar trd. vez. ........ 3.00 '
Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 '
Računar v kronski in dinarski ve-	j
!javi ........................60
Sadno vino .......................30
Srbska začetnica '.................40
Slike iz živalstva, trdo vezana.....90
Slovenska narodna mladina, obse-
402 str................. liso
I Slovenska slovnica za sredne šole,
(Breznik) ................ 1._
i Slovensko-italjanski in Italj.-slov.
slovar ...................... 1.00
Slovensko-nemški in nemško-sloven-
ski slovar.....................
brošurana .................. 1.20
Spolna nevarnost .................25
Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo
trdo vezana .................... 3.00
Umni čebelar ...................
Umni kmetovalec ali splošni poduk,
kako obdelovati in izboljšati polje .3© Volilna knjižica .................. J50
Veliki slovenski spisomik runih
pisem. Trdo vezano..........1.80
Vinarstvo ...................... 2._
Veliki Vsevedeš .................
Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50
(Zdravilna zelišča .................40
j Zbirka lepih zgledov, duhovnikom t i porabo v terkri in ion, 11 rres-' «ov skupaj ..................U0
Zgodovina S. H. 8., MeUk
1.	zvezek .....................45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........70
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Aškerčevi zbrani spisi:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........1.25 j
broš..........................80
Četrti zbornik trd. v.............1.—
Peti zbornik, broš..................90
Primož Trubar trd. v.............1.—
Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda vez.................. 1.—
Andrej Hofei ....................50
Boy, roman trd. ves...............80;
Beneška vedeževalka.............35
Belgrajski biser ................ .35
Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.001
Bisernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez...............90
Brez zarje, broširana .............SO;
Bele noči (Dostojevski) t. v........75j
Balkanska Turška vojska .......... .80 j
Balkanska vojska, s slikami.......50 i
Surska vojska ................... .40
Bilke (Marija Kmetova) .......... .25
Cankarjeva dela;/
Grešnik Xenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............50
Podobe iz sanj t. v...............1._
broširano ...................75
Romantične duše trda vez.....90
Zbornik trd. v...............1^0
Mimo življenja t. v........... 1._
broširano ...................80
Cvetke ........................... 55
Cerkniško jezero in okolica, s slika- I
mi, trdo vezana .............. 1.40
Cigranova osveta ..................35
Čns je zlato ....................77" 30
Cvetina Borograjska...............50
Četrtek t. v......................90
Dolenec, izbrani spisi.............60
Doli z orožjem....................601
Dve sliki — Njiva. Starka — (Meško) ........................ .60
Dolga roka .......................60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil. Marinka in škra-
tsljčki........................40
Elizabeta .........................35 j
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 \
Fran Baron Trenk................35!
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ......................50
Gozdarjev sin ...................30
Grczdovnik (2 zvezka) ............1.201
Godčevski katekizem ............. .261
Glolem, roman......................,70
Gruda umira, trda vez.............1.40 j
Gusarji ........................90!
Hadži Murat, trda vez.............80 \
Hedvika .........................3z
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Iz modernega sveta, trda vez.....1.40
Jutri (Strug) trd. v................75
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseli 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00
Sosedov sin, bros..................40
5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet-skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v.................1.—
broširano ...................75
H. zvezek: Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75
"Karmen, trd d vez..................40
broširano .....................30
Krivec, roman. tTd vez............75
Kazaki. povest iz Bnskega.........70
Krize v pot, trdo vezan ............ 1.—
Kuhinia pri kraljici «r. nožici, francoski roman ...................40
Ludovika Beozija ................ JJ5
Levstikovi zbrani spisi:
3.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač............. .70
2.	zv. Otročje igre v p ^sencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
3.	zv. Povesti in potopisi.......70
4.	zv. Kritike in znanstvene raz-pr&v6«	«70
5.	zv. Donesjci k slovenskemu jezikoslovju ....................70
Zbrani spisi trd. vez...............90
Poezije trd. vez...................90
Ljudska knjižnica:
1.	in 2. zvez. Znamenje itirih
trdo vezaua.................. 1.00
2.	cv. Darovana. Zgodovinka
pOV6St ••••••••••••••• •«•••# «00
3.	tv. JernaS Zmago**©. — Med plazovi .•«»•.»•<*•»..«••••»••• -50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnje kmečka vojska___ .75
7. zv. Prihajač............... .60
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
10.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj).................. .60
11.	zv. Kako sem se jaz likal, * (Brcneelj) ....................60
12.	zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano .......... .60
14.	z v. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60
15.	zv. Juan Miseria. Povest is španskega življenja...........60
16.	zv. He v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60
Milčinskijevi spisi:
Igračke, trda vez...............1.—
broš..........................80
Tolvaj Mata j, trd. v..............90
Mali lord, trdo vezan.............80
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti
Trdo vezano ................ 1.00
• Mimo življenja, broširana.........80
j Mimo ciljev, tr. vez...............60
Mladih zanikernežov lastni životopis .75
;Mrtvo mesto ..................... .70
Mrtvi Gostač .................... .35
Materina žrtev ................... .80
Musolino .........................40
Mali Klatež ......................70
Mesija ......................... .30
Mirko Poštenjakovič...............30
Mož z raztrgano dušo. Drama na mor«
ju. (Meško) .................. 1.—
I Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska ......... .35
Narod ki izmira...................40
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
I Naša Vas, II. del, 9 pov............90
Nova Erotika, trd. vez..............70
Naša leta, ti da vez ...............80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih ................50
Naseljenci ...................... .30
Na Preriji .......................30
Nfbilist ....... ............... .40
! Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih ponodov bivše-pra slovenskega polka.......... 1J50
Narodna biblioteka:"*
Kranjska čebelica .................90
V gorskem zakotju...............35
i Za kruhom .....................35
[Črtice iz življenja na kmetih.......35
I Berač ...........................35
Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35
j Boj s prirodo, Treskova Urška.....35
1 General Lavdon .................35
j Spisje ...........................35
I Beatin dnevnik -v..................60
j Grška Mytologija ................ 1.00
! Svitoslav .......................35
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine .........35
Božja kazen .....................3h
Emanek, lovčev sin ...............35
Napoleon I.................. ... .75
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
PastirJSVa nevesta, Lrdo vezana .. .80
Pesmi v prozi, trdo ves. .......... .70
Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht).......25
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35
Pariški zlatar.....................35
Pingvinski otok tr. v............. .90
Pod svobodnim solncem 1. z v.....1.00
Plebanuš Joanes tr. vez. ..........1._
Pod krivo jelko. Povest is časov Roko vn j ačev na Kranjskem..... .60
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Maj ar............... .30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35
Po strani klobuk, trdo vez..........90
Požigalec .......................28
Praprečanove zgodbe ............. 55
Patria, povesti is irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drogi Svetniki v gramofona............. .25
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.60
Pol litra vipavca.................. .30
; Ptice selivke, trda ves............. .75
Pikova dama (Pnfldn) ...........30
Pred nevihto .................... J5
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
j - 1. zvezek .....................40
2. zvezek .....................40
Rablji, trda ves...................Tfc
Razkrinkani Habsburžam (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem . .......30
Rinaldo Rinaldini .............. jfO
Slovenski fcdjivec ................ .40
Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70
Suneski invalid.................... M
Skozi Hroo Indijo ................ jso
| Sanjska knjiga Arabska ........... 1.5C
I Sanjska knjiga, nova~velika....... JO
Spake, humoreske, trda ves ________ JO
Strahote vojne ................... jo
Sveta nod. zanimive pripovedke ... JO
8trup iz Judeje.................. .75
Spomini jugoolov. dobrovoljca —
1 1914—1918 -................ 1 —
Stritarjeva Anthologija trda vez .. M { Sfrto Seito. povest iz Abrneev..... JO
^ ft***). ..........>tM
abpek, aamotarhi <¥■■■■ ITS) m JQ
- ,
N
GLAS NARODA. 21. DEC. 1925'


Rojaki v Little Falls, N. Y*, podpirajte podjetja, ki oglašujejo v našem listu
Kupujte svoja božična darila v
THE BIG GROGAN STORE
Little Falls
&
Herkimer
Vesele Božične praznike!
Naši ravnatelji in uradniki prisrčno vabijo vsakega moškega, zimsko in otroka v našem mestu, da pride k nam ter se pridruži
BOŽIČNEM KLUBU.
THE HERKIMER COUNTY TRUST COMPANY
Klub jc sedaj otvarjen.	/
Pridite in vprašajte za pojasnila.
Rogers Ash Inc
ZAV AitO V ALNIC A IN' ZEMLJIŠKA PISARNA;
Kadar hočete kupiti lii<o.' pridite ter ^e oglasite pri nas v Burrell poslopju, — Little Falls, N. Y.
V zalogi imam
DOCK ASH PEČI
Prodajam vsakevre^"* i^LSPARSKA DELA
W. H. Avery
105 W. Main St.
Allen & Bowers OBLEKE ZA MOŠKE iN FANTE
XaJ'-Cr. /:•:> nt of t* dobili :<t
srn . < < u r:
STANDARD PLUMBING & HEATING COMPANY
40 W. Main Street	Tel. 479
KLEEN AVTOMATIČNI GRELCI IN RADIJATORJI
M. CLAUSE
POPOLNA ZALOGA HIŠNE UPRAVE
622 East Main Street	Little Falls, N. Y.
L H. GODIN
Obleke za moške in fante
Little Falls National Bank
Plačuje	obresti na
uloge.
NASTS' loan office
Little Falls. N. Y.
ALLEN & BOWERS
obleke za moške in fante.
Največ, kar morete dobiti za svoj denar.
Ako hočete kupiti dobra moška, ženska ali otročja OBUVALA obrnite se na:
P. Slavik Shoe Store
PECI,-—Kuhinske peči in grelci.—Zidane peči.
JOHN WALDVOGEL & SON
">JG M din Strrct.
I AT T LE FALLS. X. V.
•ti
o'rourhe & hurleyj ;j MALONE & O'POT C i s T A Z n K A V I L A j i(j Izbirna plumbarja. ZDRAVNIŠKI RECEPTI | ll!
N. ANN STREET
J
PETZOLD & WHITCOMB
Naslednika MELVIN &. MARTIN
LINfOLN	FORD
FORD&ON
V .s I <1eli in potrebščine 7.;s	I »io<la jamo Ford# in jih
. avtomobile.	LITTLE FALLS. N. Y.	popravljamo.
J. R. TAYLOR & COMPANY*
•THE WINCHESTER STORE *
PUŠKE IX MUXIC1JA. — PYREX IX ALUMINUM RuliA
SPLOŠNA ZALOGA ŽEUEZNINE 543 E. Main Street	LITTLE FALLS. N» Y.
JOSEPH FURLANj
259 FLINT AVENUE
SLOVENSKA MESNICA in GROCERUA
Predaja r»a vse kra'e dor-.a sušeno meso in klobase.
W. F. COURTNEY
1ZGOTOVLJENA OBLEKA IN PERILC
555—cdS Main Siraat	L tti2 FdV.z, X. Y
Mi innmo e'avno	uporabnih »lai^v
1 'opr;ivlj;uno ur** in ]K>inerjam<> očala.
JOHN' E. LEWIS
r</.s" Z LAI Alt in OPT J K 550 Main Street	_ittle Palls. N. Y.
HOZICX K HA Z(i LEDXIC E
in rsakocrsl ni da tori.
B. £. Chapman
Little Falls, N. Y.
! Willcox Watts & Co.
ZAVAROVALNICA
Telephone 119
16-18 W. Main St., Little Falls
pa s roje nOZK'XE DAltOVE
pojdite /."
G. A. Op^el's Sinovi
ZLATARJI in OPTIKI
POSTAVITE SE 7 t IH>7.I<
ZA MOŠKE IN FA\TE OBLEKE IN S;
ZA EOŽIC
PO :\IZi .1-1 CENAH ii H
M. L. GOLDSTGNE
*1 VVe~t Main Street
L tre Fr.li-. N.
NASH & AJAX
AVTOMOBILI
VELIKA 17 HE It A It A ULJ EMU K Ali.
VSAKOVItSTXE .1VTOMOUILSKE POTItEBŠČlXE.
ADAMS - NASH MOTOR SALES INC.
Little Falls. N. Y.
SM ALLEN'S
Nasproti City Hall, SO. WM. St.
SUKNJE in OBLEKE
1*0 JAKO XIZK1$H CEXAH Z A ŽENSKI-: i.\ UTfiOKE
I'90DAJ,\L.\".\ OBLEK. < »P.L'TVK in
imi'llEGA BL.AOA Kupite svoje božične darove pri meni.
Stefan Zeman
vogal E. Jefferson St., Litt'e Fal;s. N. Y.
. torskimi cilji s pomočjo misijonarjev. trgovcev in političnih a-gcntov.\je ostalo vedno trd oreh. Previdna in zunanjemu svetu vedno prijazna siainska politiki) ter izborilo narodno gospodarstvo ter-kulturna samozavest je ohranila kraljevino zra.ven Japonske in Kitajske kot tretjo neodvisno rti žavo na daljncip Vzhodu Azije, kljub vsem angleško - francoskim
i
STAFFORDS
IMtODAJALNA UBKOO K V
J 72 E. Main Street
I'otiTl/tii'inf — oljroOl — I'pnevmatika (
Vesele praznike želi —
Frank Masie, zastopnik "G. N."
mahiuacijam in aspiraeijam. k I !sc. vršile desetletja z namenom' I podjarmljenja in v škodo miro-
[ i jubncgif siam>kega naroda. -
IZ SLOVENIJE !
_
- »
TUEEK PRED TRŽAŠKIM SODIŠČEM.
27-lctai Turek M. Karaga. rojen v Smirai. se je potikal dalje časa po razni]) italijanskih mestih. Bil j«* v Milanu, v Turimi in dr ugodi. slednjič je prišel v Trsi. V Turiim je bil obsojen parkra: in trikrat izlivam iz Italije. Itai.'-jauska oblasit j«* bila tako prijaw-ua. da je hotela Turka K a rasa na prt i ti •Jugoslaviji. Orožniki «-o gn pripeljali do meje in poKTlT odpustili. Turek pa >c je vrnil v Tr-t. Utrdil je okoli in so preživljal z berače njem. sledili«* je hotel prisiljen od lakote, priti do denarja. da potolaži svoj želodec. Pri pošti je zagrabil neki gospe ročno torbico. toda gospa je pričela kri-jčati, Turek je vrgel torbico na tla. zliežal. bil pa kmalu aretiran. Pred sodnikom je jokal in rekel, da so hotel polastiti forliice sa-[1110 radi tega. ker je bil zelo Ta-
i'een. Sodnik mit je očital, da je bil že večkrat kaznovan, kar je j priznal. Na vprašam je. zakaj s-j je vedno vračal, ko je izgnan iz ' Italije, je odgovori! tole: Prav-' /a prav se nisem mjt^pr povrnil.^ ampak sem vedno ostal. Orožnik; >o me pripeljali do meje in rekli: ■ Korakaj naprej pet mimiit. pa t hoš v Jugoslaviji!" Na meji. keT nisem imel nobenih listin. so mr
-	jugoslovanski orožniki pognali
*	nazaj. Tako sem povrnil v Po-
•	j stojno in v Trst. Hotel sera <e vr-
-	niti v Srnirno. kjer imam ženo in
-	otroke. Mislil'sem. da se mi posreči vtihotapiti na kak paru-
-	brod za Levaaito. .pa zaman. Na
-	turškem konzulatu sem prosil
-	podpore, pa so me spodili. če>š. da , nisem turški i>odanik. marveč gr.
-	ški. Na grškem konznlafta me ni p j hotel nihče spoznati za grškega -[podanika. Potem .se je zgodilo to. i j kar veste. Turek je bil obsojen na
mesecev zapora in tako za ivekaj i časa preskrbljen. Poten; *e zaPne njegovo trpljenje - od kraja, ako r Krta čas ne drwjone, Team pravza-
Zanimivosti u Siam*.
Inženir Ferdo Lupša.
katerimi raj^mlagan?.
Ob smrti vladarjev m- kaj radi, spominjamo zgodovine. Sedaj, ko se je razširilo poročilo o smrti -iainvkega kralja Rama VI.J mislim, da bo zanimalo širšo jav-no>t slišati nekatere odlomke iz zgodovino države "belega slona" l* * i thai-naroda.
llama VI. je bil sin i zbornega in med -vojim narodom izredno priljubljenega kralja Chatalong-korna. ki je umrl dne 23. oktobra PJ10. Nikdar ne tbom pozalbil žalnih manifestacij in ceremonij |w> bruhmano - budtlhiskeni obredu ob smrti in štiri mesece pozneje ob priliki sežiganja njegovega trupla. katerim sem prisostvoval na kraljevskem dvoru. Rama VI. je rojen 1861. Ravno srda j se je si-funski narod pripravljal na to. da proglasi petaiajstJetnico nje<go-vega vladanja z veliko dvomesečno razstavo, ki se ima otvoriti v Baiigkoku movca jamiarja 1926.
Ta za nas eksotični monarh :n nositelj zlate in z dragulji okrašene kri ne "mongkut". je bil izvrsten organizator in je nadaljeval spretno zaprčeto delo svojih prednikov v dobrobit svojega naroda. Pravočasno je spoznal francosko - angleške izkor išče vab* ambicije. Svojo znanstveno Izobrazbo je kot prestolonaslednik dobil na univerzah ter je po dovršenih Študijah prepotoval vsr pomemftme evropske deežle. Tudi vsi njegovi »bratje ^o dobili v posameznih evropskih državah svojo izobrazbo. Tako je bivši njegov ixrestrflonastednik prine .Pitsann lok študiral v Rusiji in poročil jc po.te»i neko Jfrrdnjo. profesorje vo hčerko. Ta princ je pred fjve m a letom« v Sragaporu ne nad o ma bv nkwterijorzne smrti umrl. — Hite«	ten. Airfnt totfk
izobrazbo v Nemčiji itd. V Nemčiji je študiralo posebno veliko siamske inteligence.
Dina-tija. kateri pripada Rama VI. se v sianiski zgodovini imenuje pravilno Chakkri po njenem ustanovitelju generalu in vojskovodji Chao Pbrava Chakkri. ki je 1772. strmoglavil s prestola kralja Phraya Tak Sin. to je tistega si-aniskega junaka, ki je osvobodi! siumski .narod burmunskega nasilja. v katerega je padel leta 1765. Chakkri je obenem ustanovitelj današnjega glavnega mesta Bangkok (ki .se imenuje Krug Thep v siamskem jeziku). Leta 1916 je u-mrli kralj spremenil prvotno di-nastično ime Chakkri v Ramadhi-ln»di. >voje ime pa v Rajna VI.. kot se-ti monarh vladajoče dinastije.
Zgodovina siamske ga naroda -ega nazaj v dobo preti Kri-tom. vmdar je še |wveej nejasna. Prav gotovo pa je. <la je ob prihodu bitddhizma že bil brahmanizem dobro ukoreninjen. Bnddhizem je 11 o- p *1 ob času vlade indijskega kralja. Asoka v drugem stoletju preti Kristom. Po morju sta t z Lanka (Ceylon) dospela prva buddhiška duhovna Saiut Some in Uttara v deželo ob siamskem morskem zalivju. Takrat se je (nahajalo na današnjem siamskem ozem-lju nekaj dobro organiziranih kraljevin. Najimenitnejše kraljestvo iz prve dobe po Krirtu pa se je razvilo v centralnem in severnem delu današnjega siamske ga ozemlja z rezidencama Srv Saha-iialav in Srv Snkhodav. Ustanovitev prvega spada v dobo tristo let pred Krimom. V tem kraljem tvu se je pričelo nekako ujedinje-nje ]>«*inrTttb m sorodni^ plemm, thai in iae. Tokmljertrr? je b«o
>
Ija Arunavati Ruanga v 13. sto-a aj mogočnejše ob času vlade kra-letju. Ta kralj živi še danes v pravljicah siamskega naroda kot Phra Ruang. Njegov duh baje še danes uravnava usodo naroda. —
Siamska zgodovina govori tudi mnogo o kraljestvu Vishnuloka s ^icer kratko življenjsko dobo v 12. stoletju.
Važno epizodo označuje tako-zvana Ayudhia perijoda z rezidenco Maha Xakol. Tukaj je vladalo |K)tem 34 kraljev iz treh dinastij. Sledila je poteui ustanovitev Bangkoka v kraljevsko rezidenco iu nastop današnje dinastije.
To je v kratkih potezah ogrodje zgodovine eksotičnega naroda.
0	»katerem uam je splošno znanih nekaj pokvarjenih imen.
Mnogobrojni arheološki |weo-stanki. ki se najdejo po v^ej državi. so prava slrka siamske zgo»lo-vine ob reki Menam in vseli njenih <lotokih. kjer tvori prijazni thai narod in njemu sorodna azijska plemena sredi bogate in bujne tropične narave jKvmemben faktor v naravnih panoramah. Z občudovanjem sem v sencah divji* palm. bambusovilu-gTjSeav, velikanskih tamarind, buddhistom svetfti :< boo-drcves" itd. o priliki znanstvenih ekspedieij leta 191+ — 1917 motril in študii^al umotvore nekdanjih generacij. To so svetj«-ča templjev, phrachedij. pdira-phrangi i. dr. z vsemi svojimi ar hitektoraskimi okraski in feja'n-cami. ki so povzete iz narave. — Gigantične razvaline mest iz do be vseh starih vladavin spominja jo in bodo -pominjale vsakogar ki jih ima priliko videti, o vzviše nem stanju narodne in originalni osrečujoče kulture, ki si jo slika nio vedno v ]>opolnoma napačn luči. m katere še ne zastrupljaj«
1	egoist ični principi donešene ii vsiljene evropske civilizacije.
I Prizadevanje zapadnih narodoi
iSiam obrtedjrti » srojimt eitilin
DEALNA ŽENA IN IDEALEN i
MOŽ	|
-
Nedavno je francoska filmska J
< vija naprosila slavne filmske
imetnike, tla opišejo idealno ženo
u idealnega moža. kakor si jih
svoji fantaziji pretlstvljajo. —
)d številnih deloma neznanih ".M
•ovorov. ki jili j<- priobčila ta re-;
ija. s<( ti-le najbolj zanimivi.
Na vprašanje o idealni žf.ii o<l-
rovaija znani filmski iirraiee An-
onio Moreno: Idealna ž<*na mora
meti svobodne pojme o življenju.
iazprdaga naj z dobro vzgojo. —
dožu bodi učena in dobra tlruži-
a. Ljubim žene. ki ^o mnogo ]>o-'
ovale in ki znajo razgovarjati.;
'leveč mlade me ne privlačujejo.
d en.! u a žena boli tudi dobra lit-|
na gospodarica in zvesta mati.
Cratko reč'no naj ima vs>
te-; i. ki jiit sniat.r;un >::i p.otreb-
le j»vi pravi ženi.
("f invav Tearle je drugega mi-j
j» iija. On pravi: Idealno ženo oz j
anjnjejo fi besede; delikatnost. •
»Irmt nito.-t in ugoden pogovor. J
— L"u'»ini žene. ki i'i>o vi dno do-1 ... ; m« in ki >i /najo utreti pot do ka
ijere. —
Onjmo še tretjega igralca Mil-ona SiKa. ki pravi: Ni važno, ali .• plavka. črnka, mala ali vitka ena. Glavno je. da je lepa. Poleg enote je glavna lastnost idealne :ene šaj*mantnost. kar se ne da na-ičiti. Radi tega šarmatitna žena »a.;!>< lj privlačuje.
Poglejmo ve-daj. kako je /. id---ilnim možem. Hetty ('omp-isn. o,l-ična igralka in žuna režiserja, je 'noti igralk najboljše ol-rovru-i-a : Trle-na oblika idealnega m<»-'a ine ne zanima. Ne ''enim čb>ve-<a po njegovih telesnih lastnostih lego jra uvažujem no njegovih v.nili vrlinah. Kaj lni more narva tijegovrh oči ali ias. ako je »icer brezbarven in slabič. Ide-ilen mož mora biti značaj, poln »bčutka prava in človečnosti, človek iucijative. Ce ni ženijalen. na.i je talentiran. Ljubim prirodo in šport, radi tega smatram, da mn-ra tinti idealen mož ljubiti prirodo i'U šport. Ljubim književnost in glasbo, smatram torej, da lahko najde mož v teh stvareh svoj najgloblji užitek. Le medsebojno razumevanje ustvarja prijazno domačijo, idealen mož. ki je prešiti jen z demokratskim duhom, mr-zi tonogrudnost. Končno mora u-videfi. da ima i žena svoje pogre-ške. Mora me ljubiti radi vseh mojih dobrih in slabih lastnosti, s katerimi rajqx>l»gair,	.
SKRIVNOSTI INDIJSKEGA FAKIRJA
Ni davno <e je pojavil v I'ari/u fakir Ta lira i«'y. da dokaže u'-e-njakoan. da indijski fakirji \ šarlatani i;> da ji* fakirstvo \ la. ki je pa /;:]>adni učenjaki ne razumejo. Tahra Rev potuje p» K v- j i < p.i od mesta d • mesta in kažen čenjakom svoje čudovite m..ni:>u laeije. V Parizu je ua-"opil > Velikem gb-dališču. ki je !>:!<• nebi?-- : polno občinstva. Na odra je bilti 1 kon:i»ija. (d»stoje:"a iz osiuili zdrav, nikov. ki stir >iro kontrolirali \fakirjeve ek^perimciite. Na zaht - . o zdravnikov si je zabodel fakir noy. v čelo in ko >-i ženice za'-ele zttkrivati oči. moški pa kričati nanj naj nikar n • tlela tega. -i j<* čisto mirno piebodel /. nožem. lice. p-u-inil i dalo % prsa in si napo-'.'d preli.e.lel tiid: . 11 n. Prisotni zdravniki -o tak >j pre e! * } I i rane. ko bila i»oda:a >e v njih. in izo'ovili. da je fak • j zagovoril svojo kri. zakaj i< ran; ni pritekla niti kaplja k •• '. Ko j je fakir potegnil bodalo i/, rane. j -e je brazgotina tako' zaee!i!;» |
Tab-a liev zna ei'r:T: tudi ti:je j misli. Najbolj pa je občinstvo] čudilo, ko je navzočnosti komisije umrl in zopet oživel. N'a otier -o prinesli kr^to :n vrečo p-'ska. Kakor j.- najprej sed -1 iu ostal ne kaj č;»-a zamišljen na Meh. Po^-m je vstal. s., prijel za glavo in padel nazaj v naročje -v.jih p .n -e-nikov. Zdravniki s(> ._r;l. nat.t-ično preiskali in ugotovili, d t «.;• _rovo <ree ne bije. Tudi diha! ni v-č. --Kr^io so nato odprli ter j > natančno pr«-iska!i. Bila je povs m pra zna. ** Mrtveca** -o položili v krsto. l"-,ta in no, ^o mu zamaš li vato. ki r so hoteli zdravniki preprečiti dihanje. Fakirja s<» naru | zasuli s peskom. Jal"o da bi -e p znala na površini vsaka najmanjša kr«. tu ja. Kr-to so nato zaprl' in zasuli n peskom tako. da m videla iz njeiga. Tako je ležal — '"mrtvi" fakir dvajset minut. < •' 20 mimit krsto odkopali in f»d jirli. Fakir je ležal v nji. Zdravniki so ga zopet natančno prei-kal: in ugotovili, da mu srce počasi bije. Čez hip je Tahra Bey v<tal ir se opotekal z zatisujenimi očmi po odru k mui. Pri mizi se jp zopet zavedel. ^Zdravniška komisija se ni mogla dovolj načuditi temu zanimivemu eksperiuM'iit.ii s smrtjo Tahra Bey je star 28 let. Rojen je bil v Egiptu. Ž/' v zgodnji mladosti se je pečal s čarovnijo. Po-zneje je študiral medicino v Carigradu. kjer j<» tudi promoviral. Živel je vedno življenje asketa
,X. h .	V.. ^ : r
3:1 vir Sardenko:
SVETA KOČ
1'ri vzela .si i:fi sp;-t s-ree. >e ~e» • j - tvojih	š e p e:.
: • -	! vo_j;h mir oči.
še t» i ve n lahnih kri] polet.
A ti • i drag ko; dame dni. Na >avi p -se	šunivla :
stnneč oil Jlj \j - i r::-] ].-lsJal In - ; je za t.- "M niela.
V. š rodu? kraj j - v duši p-ej r>dni tava! v. miv-iriini o«lm'*vi: neveste, nageljne, noči — — i tiliirili -o	-p^vi.
A ti bu 'iš mi !ep.Ši spev. X« ve ta-višja pred očmi. čistejv evet. mil \;ša noč. 0 s ve: a ::<>'•. to Vs - ti — ti1
Sež;g?ijc tri^pel v Berlinu narašča.
!. a: • s k o let., je •■!•» t 1 -n-lih
t.sel, (w; I d-folksn :• i<<..»;T ": • r» M t • -' ;!!! p< k • a t- • ' I. !}"{ • (stof-kov pr j«. l»i*o s- žganih v na-torijih. Tak » •• tor j s.. Jjii p«, smrti s»'>^;'ti v-a k ■"••'ii i*, r': 1 Preti pet i mi leti — ji- poduzil kr.-mato ija šele v«:ik de-eti B -"inee. Mestna upniva h"če opus-'*" ve«* pokopališč, katerih j • ^."j. in zgra-'ii; zunaj nie-ta	< «_-••" -nna
tem. da b«> p ",rr -bov v kr« • -r; • i;,> kmn' ? več k•:• pi fna n« k« palučih.
Umetnik v stradanju zdivjal.
Francoski um tnik v stra 1 'liju. Wo'ly. j- v/*rajal v svoji s--.kleni celi--! v poslopju '"Petit Par'stena** že 11 dni brez jedi. | ija '•«> in spanja. \* noč* na s,>1»mo i je začel divjati in -e ni več pomiril. OtMali -o [rlt v bolnieo.
Milijonska tatvina.
Neztusni vlomilci s<> vdrli v •_rrad San Luean ido Barranda na Španskem t' r ^o odnesli iz stanovanja prine.a Alfonza Orleanskega razne dragocenosti v vrednosti 2 milijov pezet.
Ni'pre-tano se |x»sti. čpš. da bi bilo lahko zanj fatalno, če bi se do sitega najedel, kadar dela svoje eksperimente. Pred no se tla živ pokopati. se jw>sti vee dni zapored. Seksualnega življenja sploh nc pozna. Samo enkrat v življenju je občeval z žensko in poslal oče dekleta, ki podeduje po njegovi smrti vse očetove skrivnosti. Te skrivnosti preidejo veduo od očeta na sina.	' /
-	•	■	-	/	r" ... f -fjhfiiii
* .	j..:-.- &



-—

' " « » .......!
T7T

ti LAS NARODA, 21. DEC. 192$. :
GOSPODAR PLAVŽEV.
Francoski spisal Georges O Imet.
Za 44Glas Naroda" priredil O. P.

»Nadaljevanje, i
Komaj tri mesece po i>oroki je veljal že kot ločen od svoje žene. vsaj v kolikor je to dovoljevala navideznost. Tem bolj' uheio p<4 je dvoril lepi kontesi Canallieilles, Irki z modrimi očmi, ki so bile zagonetne ifi globoke kot morje.	x
Vojvod in ja pa je koketirala s svoje strani z nekako pol ducatom mladih elegant o v, ki so se nahajali vedno v njeni družbi. To majhno falango je imenovala svojo •*vprego*;« katero je vodila z varno ro\vo. brez vsake nevarnosti, da prevrne voz, kajti praznost njenih občutkov ter mrzlimi njenega temperamenta sta jo varovala pred vsakim presenečenjem.
(Jlede Moulineta je -sporočila, da se peča izza časa, ko se je iz-u'bil hčerke, z vjpokoleteeiini načrti. Najel je svojega lastnega tajnika ter se zap.ra v-aki dan po več tir v neko lepo ssofoo. katero je nazval "knjižnico'*, čeprav ni vse.bovala aiiti ene majhne knjižice. .\a \ likanski pisalni mizi je ležala razprava o narodni ekonomiji ii: njegova hčerka je trdi a, da ^i vsaki dan od treh do petih po i^ol-.lr.e itn tej lazpravi s pav>:em mirno vestjo. Baronica je zatrjevali. t:a e mora prejšnji trgovski sodnik pripravljati na kandidatu-: >, k;»jii naši so ga v družbi Ijoidi zelo dvoonljive zunanjosti, ki ni-o mojrli hiti n*č drugega kot žuraalssti.
Napravi je tndi več potovanj v .J ura-po go rje. V svojem volilnem okraju je dal zgraditi brezkonfesijsko šolo. a dai na ta-juiem t opraviti tudi cerkev.,^ levo roko je objemal radjkalee. z desno pa • i' je prilizoval konservativcem. Čokoladni t-voraičar je bil rojen diplomacijo in politiko.
Dejan ki pa je čutil gospod Moulinct, da se ga je nekako pozno lotilo častihlepje. Mislil >i je. da bo lahko vodul zadeve drugih prav tako sijajno kot je svoje la-lne t<-r se vpraševal, če j? v }>o-sLuiski zbornici kak mož. 'ki bi mogel podpreti svoje politično stali-etv z tako ogromnim premoženjem kot je bi!o njegovo. Primati si je moral, da nii nobenega iii poleni ko je izročil svojo hčerko "nuj-boljSemu mižii, ki je bil na trgu", si je mislil, da >.i lahko tudi on j uvo.šči mandat.
Nekaj ča«a je omahoval med poslansko zbornico in senatom. !>e-.»atoi ! Ta na-lov se mu je zdel skrajno majestetieen. Oboževal je to /.n-;top«tvo. ki je obstajajo nekoč i/, najboljših mož dežele. Konečno i a tudi ni zvenel .-iabo naslov "po lanee". če človek vse natančno pouii«-i. In zbornica je biia tlo->:i bolj/živahna in bučna.
•S svojim nosom Je tudi kmalu izvohal, da bo našel tam dosti 'JU d i sieduje viv.e in mu bo lahko posrečilo ]>ostati odličen mož. Piičel je- t' rej izvajati svoj -trat.»girni načrt, trdno od'ocen. da se m bo bal u:kakih žrtev, dokler ne bodo njegova prizadevanja
V i.anu nu. da stori prve korake. je 'odpotoval v Varenne. Njegov volilni okraj je mejil na lk.«ancon in Pont-Avesnes m ker je iiobio poznal up! i v. katerega j - imel go.<}>od Derbtav v deželi, je oklenil pridobiti -i njegovo prijateljstvo. Obiskal je gospodarja p!uvžc\ in prebrisan kot li-ica je igral odkritosrčnega, malce omejenega človeka. Niti besedice ni e:linil o svojih načrtih ter .objavil
. zijo. Posrečilo se mu je prepri-
E. M. Pierazzi.
Dvigujem signal.
Železniški inženir Peter Monal-di je bil Tihizno zaljubljen v Ado Gualdi in ko se mu je nekega- dne posrečilo. da .se je zaročil s to nm-hasto lepctieo. ni bilo njegove sreče ne kociea ne kraja. Ti dnevi so ga navdajali z brez kraj no srečo in so mu vlivali rzvan redno silo. tako da je delal več nego kadarkoli prej, samo da bi mogel zadovoljiti svojemu lepemu zahtevku svoje lepe zaix>eenke. Ali njeni zahtevki niso bili v razmerju z njeno ljubeznijo. Hotela je od Mo-naldija vse, ona pa mu je jedva naklonila kak nasmeh; nekoliko-krat 11111 je odkrito izjavila, da mora biti zadovoljen že sar.no s tem, da je pristala <ua to. da bo njegova zaročenka. Peter Monaldi je upal na boljšo srečo, ko postane s'ednjie mož krasne lepotice.
Ali ni postal.	j
Nekega dne se je vse spreme-| nilo. Na brutalen način je izjavi-; la Ada Petru Monaldi ju, da ga' ne more več trpeti. da ji ne ugaja več. da ni dovolj bogat za njo in da bi bilo potrebno, da si poišče kako drugo žensko, a ko se misli oženiti. In pokazala nv.i je narav-. no4t vrata in vrgla za njim cvetje.! ki ji ga je tisto jutro poslal. j
Peter Monaldi je mislil, da je to nekakšna najnovejša kapriea in da bo dva ali tri dni po tem vse zopet po starem. Ali zajeeal je od bolesti. ko je že čez nekoliko dni slišal, da s:e je Ada Gualdi zaročila z bogatini in lepim kapela nom Pipo de Renzi.	,
— Sumljiv se mi -zdi ta Monal-, di. — je rekel čez nekaj časa eden njegovih prijateljev. — Odkar ga je Ada zapustila, se je tako spremenil, da mislim, da se mu bo •koro zmešalo. Zelo rad je imel Ado.
Ko. sta novoporočenca Pi|>o de Renzi in Ada takoj po poroki šla na železniško postajo, se je utrga i nad mestom oblak. Zaradi silne vode so morali vozovi ostati nekaj časa na p-o.ita ji.
!n novoporočenca in vsi oni. ki so prišli, da se poslovijo od njih.
bili veselo razpoloženi. Na ra čuu poročnega potovanja je pad lo mnogo šal. Pipo de Renzi je bil izredno eleganten v svoji potniški obleki — zaradi pota v inozemstvo ni smel obleči uniforme. Ada, v zavesti svoje lepote in e-legaiiee. je bila vedra in je želela da jo vsi vidijo. Z vsakomur se jo razgovarjala, za vsakega je imela ljubeznivo besedo ali nasmeh. . . Oblak je preletel njeno lice samo, ko je zapazila na peronu silhueto Petra Monaldi ja. Iu ni ji bilo lažje niti, ko je videla, da je Petei Monaldi zapustil peron.
—	Ali se skoro odpeljemo— je vprašala. — Rada bi, da bi čin: prej šli.
—	Se deset minut, — je odgo varil pofstajenačehiik z (diskretnim nasmehom. — Voda je pokvarila neke prehode, popravljajo jih. Treba je. da se preiščejo tudi mostovi. . . Bodite mirni; poslali mjio, da pregleda, tudi glavnega inženirja, gospoda Petra Monal dija.
K sreči ni Ada Ln nihče,od njih ki so prišli, da se poslovijo od nje, slišal tega imena. Dež je 2 vso silo udarjal ob stekleno ]>c-ronsko streli o.
♦Šofer Petra Monaldija se je ču dil. zakaj mu uka^mje gospod, naj vozi z vratolomno brzino. Dež je še vedno lil kakor iz škafa. ees*ta je bila razrjta in preplavljena 2 vodo. Vendar je Monaldi velel naj dirj£. leti. . .
Peter Monaldi je bil kakor \ vročici. Ada Gualdi je postala danes žrtia drugega, človeka. Ada, katero* on toliko ljubit! Pripravljata se, tla odi>otuj«ita sedaj v svet in tla se v kakem kotičku naužijeta ljubezni. Kaj, Pipo d* Renzi. da se dotakne fiue Ade! — Kaj naj ipak pripade drugemu to kpr je on tako željno pričakoval:
V glavi so se mu porajale čud ne misli ati vse močneje je stopa la v ospredje misel, da mora pre prečiti «rečo Pipa de Renzi, k gotovo .že zdaj uživa v tem, "kai ima priti. . .
in
pot. ali je pa potrebno, da prideta tudi 11a cilj
Avtomobil a? je nazadnje ustavil. Monaldi je zaeul šuni vode in človeške glasove. Bili so na u-bali močno narastle reke. preko katere se je vzpenjal železniški most. Peter Mc:.ialdi je pogledal: Voda. motna, skoro črna. je beano udarjala o»b stebre iti obalo. . .
Monaldi je potlačil klobuk na glavo, obkkel plašč in stopil iz avtomobila. Z železniškega nasipa mu je prihajala nasproti množica ljudi, delavci in nadzorniki na progi. Čeprav vsi v dežnih plaščih. so bili vsi mokri do kože. .— Go.-pod Monaldi! — je javil eden od prožnih nadzornikov. — Pregledali srno vse d-ele proge in kar je bilo pokvarjene, smo popravili. samo en prehod je treba še zavarovati; čim bo to delo gotovo, naznanimo, da je proga prosta, in brzovlak. ki čaka, se lahko odpelje.
— A most? — vpraša Monaldi.
--Ur bi voda ne rastla, bi bilo
dobro. Ali voda še vedno raste in s tem tudi nevarnost. Zato je potrebno, da vozi vlak preko mosta s čim najmonjšo brzino.
—	Ali ste ukrenili vse potrebno.' — je vprašal Monaldi. k j
je nenadoma domislil, da Ada ii: njrn ženin ne smeta živa preko tega mostu.	—
—	Da, spustili smo na oni krivini signal in brzovlak .se bo izstavil. Tedaj^ bomo pojasnili strojevodji položaj.
—	Pra,v dobro; Hvala! — je odgovoril Peter Monaldi, ki je žv
klonil. da prepreči srečo novopo-ročeniiua. . .
—	- Preho.l je gotov: naznanjeno je. da se brzovlak lahko spusti.
—	je naznanil eden delavcev prav v trenotku. ko je Peter Monaldi pomislil; kaj pa. če bi se dvignil signal in bi brzovlak z vso svojo brzino pridrdral na most 7
—	Ilvala. hvala! — je odvrnil Monaldi. Potem kakor da je bi' na čistem s svojim načrtom. ,Zdai hočem biti na mestu, kjer je treba tla se voz ustavi.
j ln z naglimi.koraki je žeHi krivini. kjer se je nahajal signal. — Poleg velikega signala je stal prožni čuvaj. Nemo je pozdravi: iiKŽ.nirja in pokazal z roko. da Je i vse v redu. Monaldi je stopil prav k signalu in njegov pogled je padel na ročke, s pomočjo katerih se signal premika. E11 sam okret in signal bi se dvignil, vlak pa bi zdirjal s polno brzino. . . j Da. strmoglavili bi potem vsi v reko. trpeli bi tudi nedolžni, — je pomislil Monaldi. Ali je pa kdo mislil name? In ali morem jaz preživeti to bolečino?*Ne. naj bo konec z menoj in ž njimi!
Prožni čuvaj si je zaklonil oči da bi čim bolje videl v dolino. Lz katere se je culo grmenje Ln bobnenje. . . Peter Monaldi je izvle-jkel iz notranjega žepa revolver -ter ga vtaknil v žep dežnega plašča.
— Prihaja. — je zaklical skozi jdež prožni čuvaj. Iz daljave se je čuro ropotauje vlaka, ki je dirjal z največjo brzino.
<-'uvaj je gledal v smeri vlaka.
Niti zapazil ni, da je Peter Monaldi z energično kretnjo dvignil j signal. Šele. ko je zdirjal vlak z jbli^kovito brzino mimo signala, se i je prožni čuvaj, kakor iz uma, 0-i krenil. Prevzela ga je groza, ko tje videl, da je signal dvignjen, j Poleg signala je stal inženir Mo-jiialdi in smehljajoč se. je sprem* ,ljal s pogledom vlak, ki je.*z vratolomno brzino dirjal proti mostu»
Ne vedoč, kaj naj stori, je tinti čuvaj pogledal v smeri vlaka. .
»Se deset sekund, pa bo na mo stu. . . Evo. lokomotiva je že na mostu.
V tem trenotku je odjeknil rtv volverski strel Inženir je izpalil kroglo « svoje oko. Njegovo telo je topo pljusnilo v vodo in bla-. to. . .
Brzovlak je med tem z^lrvel pre-
•	ko mosta. V toplem in udobnem - kupeju prvega razreda sta bila i sama Ada in Pipo de Renzi. Prav
•	ko sta imela most 2a seboj, je Pi-_ PP. Pb^el Ado in pritisnil prvt po-
HjuB'iu* ujenajSt«, . V
ITALIJA POD MUSSOLINI-JEM
(Xadal jeva »i je z 3. strani.)
I »osebnih, koštablerjev v kapitali-tičnem interesu.
Vse kaže, da si je črne srajce izmislil Mussolini sam, mogoče kot znamenje onega anarhizma, proti kateremu se je nekoč nagibal. Za temi rekruti so prihajali v stranko, ki je bila obsežna in bučna, obupam elementi rastoče reakcije; — sinovi bogatih mn2 '^ivši čaviniiki. profesijonalei na robu svojih k&rijer ter bogati ve-j le posestnik i vseh pokrajin, ob Po.' To>;kani in celo na^jugu. kjer pa niso bili komunisti sovražniki veleposestnikov, temveč katoliški kmetje ljudske .strancke Don Luigr Stnirzo-ja, kajti ta stranka se je zavzemala za zaplenitev velepo-sestev.
Vsak teh elementov je pustil po-/meje sled v izvanredni zmedi fa- <■ šistovske "teorije, ko so imeli boOj ilozofično razpoloženi dovolj ča-sa, 'da -skušajo sestaviti teorijo ec- I 'ega gibanja. Ta zadnji val je pri- t nesel velike prispevke s »stranlkine z bJflgajne. Mussolmi sani se j-' iz- e raizi' na skrivnosten način. — r fašizem je v glavnem poljedelski pojav. — Junker ji so tudi takoj dobili svoj delež v notranjih svetili' ' stranke. Prvotno irobč^ni soeija- * listi pa so imeli še nadalje večino. c katere niso nikdar izgubili. Za ' trenutek so bila vsa nasilja in vsa * sovraštva posvečena enemu cilju. 7 uničenju socijalistov Turatti-Ja, I Serra-ti-ja in Graziadei-ja.	j
Pozneje 'bom pokazal, kako je ? bil pretiran fa.fistovs'ki del«l". pri ( -tem. in kako velik, čeprav manj 1 bueen. je bil delež podjetnikov -amill. 8koz:i celo leto 1921 so bi- s li fašisti kavalerija zmagoslavnega sistema, ki je vznemirjala ar mado delavcev. CVlili šest mesecev 0 bili fašisti gospodarji cest.
Fašistovška stranka. Fašizem je postal tedaj stran-p ka. Mussolini se je obrnil od m-i tine piketiranija in razgrajanja . ter se je posvetil rasnemu vpra-!1 ^aaiju programa. Ni še zap^iSl. da | e ni le število, temveč tudi .zna-!' «"-aj njegovih pristašev jzprenve- j nil. To je dovedlo do njegovih ' vanrednili izjav maja meseca 1921-j Postal je član parlamenta z drn-|: gimi svoje sfoupine. Leta. 1919 m!' v nato sledečih letili je imel Mus-| olini ^narodne*' 'konferenee, na 1 katerih se je sestavilo neke vrste i program.	i
To je bil povsem naravno izrecno .soeijalistični dokument, ter c«*- • lo odločno republikanski. Ta pro- j gram je hotel sedaj obesiti nove-j mu fašizmu. Fašistom je ukazal.! naj se ne udeleže otvoritvene seje parlamenta, in sicer, ker jim njih republikanski principi prepovedujejo posfaišati govor "kralja rn?. prestol. Velika masa njegovih novih pristašev, .ki je postala že večina. pa je trpko protestirala. — Veleposestniki in monarhHien: dijaki so izvedeli za to klavzcfle v svoje največje presenečenje mi razočarani je.
Prvi instinkt- Mussolinija je bi" prisiliti jih "k pokorščini. Dne 2. maja je objavil čiamek z naslovom : — Odkrite besede reknutom — v katerem je rekel naslednje: Novi rekruti. ki so prišli v dobri ali -lati veri. da polože svoje jajce v gorko gnezdo italijanskega fašizma, ne pozmajo ikot je pu-oobioma jamo zgodovine fašizma Ničesar ne vedo o treh velikih po krajinskili zborovanjih, na kale rib je dal fašizem značaj iu 1 dealen program. Ne bom dovolil da bi sc fašizem, katerega sem li-
Hretanje parniko* - Shipping Ne«**
22. dectmbra:
Rochambeau, Ha.Tr«.
21. d«c*mbra:
Paris. Havre; Cleveland, Hun-burg ;
28.	decembra: Majestic. Cherbourg.
29.	decembra:
Berlin, Cherbourg, Bremen.
31. decembra:
Westphalia, Hamburg.
2. januarja:
Olympic, Cherbourg.	,
6.	januarja:
De GRia.se, Havre.
7.	januarja:
Albert Ballin, Hamburg.
9. Januarja:
lleviathan, Cherbourg; Bt-rcngarla Cherbouig; La. Savoie, Havre.
12. januarja:
Muenchen. Cherbourg, Bremen.
14. januarja:
Thurhigia, Hamburg. 16. januarja:
Paris, Havre; Majestic, Cherbourg
20.	januarja:
Pres. Harding, Bremen.
21.	januarja:
Oeutschland. Hamburg.
Bremen. Bremen.
Cherbourg;
23. januarja:
Andania, Cherbourg. 27. januarja:
Suffren, Havre. . » •
29.	Januarja:
Martha. Washington. Tist.
30.	Januarja:
Aqultania, Havre.
6. februarja:
eHymi i--, e'berl.fturs: vc'.t, Brtnicji.
10.	februarja: Lu Savoie, Havre.
11.	februarja:
Westphalia, Hamburg.
13. februarja:
I "aris. Havre ritUlmrEh. e'h.
France,
*i«s. litx.se-
America. Bremen; x»urg, Bremen.
16.	februarja:
Berlin, Cchrbourg, Bremen.
17.	februarja-
All ert Ba'.Iin, Hamburg.
20. februarja:
A<iuitan'.a. Chcrbt<*irg; Pres. Hording, L'remen.
24.	februarja:
L»e eJrasse. Havre.
25.	februarja: Thuringia, Hamburg.
februarja:
C»1ytni»ie, Cherbourg.
POZOR Č1TATELJ1!
sta 110 vil ja.z, potvorilo m ponaredilo, napravilo iz njega nekaj popolnoma drugačnega kot je. ter j ga celo izpremenito v monarhi- j zem 111 celo dinastieizem s trdnega republi'kanizina, kar je in mora ostati. Dva dni pozneje je yisal: Italija, to je ime, veliko, -svetlo ime. v katerem bi se morali na.i-ti vsi fašisti. Nihče ne more trdi*i. da mora biti stvar Italije neobhodno obsojena s stvarjo monarhije, kot trdijo nacijonalisti. a.'.i z u^-odo repiablikc, kot trdijo republikanci.
Par tednov ipo tem naravnost smešnem preobratu, ni pridig«? Mu olini več starega fašizma, temveč novi fašizem, h kateremu so ga i spreobrnili njegovi pristaši.
Pozneje se bomo lotili te glavne točke fašistovskega veroizpo vedovanja. Sedaj znači la korak ' da je Mussolini v polni meri ; sprejel -vojo usodo. Od t:>daj na-j prej da'ira njegov zmaga-lav*i pohod na inef-to. i/, katerega kontrolira danes u<odo štiridesetih i milijonov Ijiuli.
j 7. denarjem Lombardije v žepu i je odkorakal Muss(dini v Rim j kjer >e je polastil vsled tajnega I dogovora s Facto vrhovne oblatiti. Povsem naravno je moral eb-| s taja t i tak dogovor. Ali ste že kt-jdaj čuli o mrziipatorju. ki bi na ; gradil svojega poraženega na l-prolnika? Možje Factove vlade I ki so navidez proglasili proti 11J«-, mu vojno pravo, sede sedaj v ita 1 lijanskem senatu vsletl njegovi i nominacije in na temelju njego ; v ega privoljenja.
Poznejšo uporabo sile od stra ;ni Mussolinija je pa treba razlo žiti na drobno, doeini je v surovi! obrisih ta uporaba skrajno pri prosta.
Prvič: Lotil se je normalizacije po-.kusa. ki je trajal do januarja 1925, da se sklene spravo s stari mi s-trankami, ki naj bi ga priznale kot legitimnega načelnika.
Drugič: Matteottijev umor je o j nemogoči! ta načrt. Tretjič: S popolnim zatiranjem je zdrobil a*so organizirano o po zieijo.
Koncem te dobe se jc pričel nje gov boj proti nemirnim elemen tom v njegovi lastni stranki. Ita 'ja živi danes v molku, katereg? imemijejo njegovi profesijonaln propagandist i — mir.
POZOR ROJAKI!
Naš potovalni zasiopnik Mr JOHN ŽUST bo obiskal roiak« po nekat-erih naselbinah v Penn . sj-lvaniji. Kdor hoče obnoviti na ročnino, lahko to pri njem stori _Uprava "Glas Naroda"
• voj prihod v Varei?:ie za jmleino •
f-.iti eelo Claire, da je bolj naiven kot hudoben in da je bil v zadevi hčerkine poroke nevedni izvrševalec intrig Athenais.
(»h istem času je ustanovil Moulinet v Besanconu listič, koj<'ga '.jmt.li j., bil j od p rat i njegovo kandidaturo. Od njega plačani urednik je bil eden onih individuov, dvomljive zunamjosti, katere se je v zadnjem času pogosto zapazilo v njegovoi dnužbi. Ta urednik mu } . d'(»/il celo vrsto političnih prepričanj, da izbira in Moulinet . ;/l>r«l zmerno republikansko prepričaaije. ki omahuje, med des-!••«. In Wvico. temno /a prenapete, a dosti .svetlo za omahljivce. pri-ii -:io tako^kot bi bilo besedilo mar-cijeze z melodijo kraljeve ko-račnte. V bistvu ga je malo brigala barva njegove kandidatur,- in avn.. važnost je i>olagal na svoj žakelj deaiarja ter imel tudi po-. <du>.iii prav.
< astihlepni načrti gospoda Mouiinet so zelo jezili vojvodo de . :_nv. Sk lnji je menil, da ne sme imeti njegov tast nobenega ilru-
1 onidvka kot uživati lepo premoženje, katero si je pridobil '« i'd t< ga je pričel govoriti ž njim v tonu nesramne zaupljivosti, 'vatt rtgi se je j onavadi poslužil v svojih pogovorih s tastom.
-— K.ij pa vam pade v glavo, da se hočete spustiti sedaj celo v ; ~»Ii*;ko? —mu je rekel.Ali ne mislite, da se vodi naše javne za-di-iv £e itak <lo^ti slabo! Č udna strast, ki žene mirne ljude k temu. da ir.kajo svoj nos v to zmedo! Ali ue veste, da so volilci dobii ne-unin:. da vas res ^/.volijo ?	t
-- Moj dragi vojvoda, to ravno hočem.
—	Bo. te že videli, kaj vas bo stala ta šala.
—	Kaj briga to vas?
—	Do-rti me briga. Vzel stiu vašo edino hčerko in sedaj ji lio-<' te tlas t i sestro.
—	Kakšno sestro.'
—	Da. sestro, politiko. Ta sestra pa bo dobila dosti otrok, a \ se va?.e agente, pomočnike, protektorje, branilce in voiilce in v.si vas bodo napumpali. da boste čm. Kdo ve. kam vas bo to še dovedlo . . .
Mou'inet je napravil maje štet ieno kretnjo, se ponosno vzravnal ter rekel:
—	Dragi zet. moja sredstva mi dovoljujejo, da zadostim vsem svojim muham. Star sem šele šestdes;et let ter bi si lahko drža! plesalko.
—	No. tega bi vam ne zameril. — je vzkliknil vojvoda. — kajti to je norost, katero razumem. Majhna nožiea. kratko krilo, erne oči to mi ugaja. To se vsaj izplača. Dvoriti dami politiki ter jo za kladati z denarjem, ne tega pa ne. Resne skrbi mi povzročate, go JH»od Moulinet. Pustite rajše. da vas predstavim kaki plesalki.
—- Wo žai mi je, moj dragi vojvoda, imam moralične principi je. Rajie se oklenem politike ...
—	To bo re^ krasno! bi ee vas ImhIo izvolili, ali boste tudi govorili?
—	Lahko mogoče . . .
—	To bo krasrao! Prišel bom. da vas eujem in pripeljal l>om s m boj svoje prijatelje. Za botžjo voljo, samo ne skušajte j>os-tati mi-nirter. kajti x takem slučaju bi me kompromitirali . . .
A Moulinet se je malo brigal za jxwogljivo^ti svojega zeta, pač pa neumorno zasledoval izvedbo svojih načrtov. V pričetku spomladi s« je nastanil v VarejMie. ter se pričel redno baviti s kandidaturo.
Markiza ee > ,*kono v isJtern času vrnila v Beaulicu in tudi Su-zauo je privedel Filip domov.
■ ' ■ 1, " * - - • i--*"
■. m- ' ■
BLlcVZNIKOVE PRATIKE so nam pošle, zato prosimo rojake, naj jih ne naročajo več.
Naročite SLOVENSKO-AME-RIKANSKI KOLEDAR, ki je ja-ko zanimiv ter stane 50 centov.
Krog Božiča dobi vsak naročnik krasen stenski Kol&lar brezplačno. Uredništvo Gla« Naroda.
Kako se potuje v stan kraj in nazaj v Ameriko
Kdor }* munenjan potov »n ittrl kraj J«- potrebno, d* J« a« tančno penčen o potnih listih, prt Ua«Cl ln druiclu »t v aren
Pojasnila, ki um JIH samota«, dati valed n&de ilultfuleluc lzkuwy» Vam bodo cotoro v korist; tudi pn poročamo >ed.uo ie prvovrittue pa?-nlka, ki imajo kabla* radi t III. raarcdu.
Glasa« Mft aa«eisuAk« ^oatavt
ki Je stopila v veljavo s l. IuiIJam L924. samarejo tra<i! nfdrSavlJ« v dobiti dovoljenja ostati ▼ domoTla eno leto in ako potrebno rud) deij coaaderna dovoljenja Ixdaja geu-ralni naaeinljki komisar t Wasb lUgioii, D. G. Pro&ojo za tako d< v olj eu Je se labko napravi tudi New Toikn pred odpotovanjem u as pofflje prosilcu » stari kraj gis vnn nanoveJSa odredb«.
KAKO DOBITI SVOJCU IZ 8TARSQA KRAJA
Kdor ieli dobiti sorodnim al svojca ls staregs kraja, naj aasfl prej piše aa pojasnila. Ts J n goals vije bo prlpoSCenlb t prihodnji! treh letih, od 1_ Julija 1924 naprv vsako leto po §71 priseljencev
Amerlikl državljani pa aamoza; dobiti sem fene ln otroke do 18 J* U brea, ds bl bUi Stetl v kvoto T rojene ovebe se tndi ne Wejejr-kvoto., 8tarifi in otroci od 18. 21. leta ameriikih driavljanov p Imajo prednost v kvoti. Ptfit* t-, pojaanlla.
Prodajamo vosu« liste aa vat J»M
ge; tndi preko Trata aamoreja 7v Coslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortland* It., lf«w Yw'»
Pozor rtfjaki!
V zalogi imuno
SVETO PISMO
(•tare in nove zaveze) Knjig« je krasno trdo vezana ler slane $3.00.
Slovenic Publishing Company
. 92 Ctvtturil Stmt v -	Hew York, H. T.


Prav vsakdo—
kdor kaj Ucs) Kdor kaj ponuja; kdtr kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; praf rsakdo priznava, da imajr čudovit iup«k—>
MALI OOUUU f "O las V11 • 11

Pozor čitatelji.
Oposorlte trgovca ta s brtnlk«, pri katerih kupa jote ali naročat« in st« s ajih postrežbo sadovoljni da oglašujejo v listu "Gls* Karoda". ■ tem boste vstregM vsem.
Uprava "Glas Haroda'
ROJAKI, NAROČAJTE 8B NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI m ^VENSKI ^ D^VNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.


«»«>'4 » aua


.. Ste