( ^ A
informativni	\JzJglasilo	ravenskih železa '
Leto XXXV	Ravne	na	Koroškem,	april	1998	št.	4
Novi predsednik uprave Slovenskih železarn
dr. MATIC TASIČ pravi:
“VERJAMEM V USPEŠNO SANACIJO.”
Na novinarski konferenci na Ravnah v sredini marca je dr. Matic Tasič spregovoril o nadaljnjem poteku sanacije Slovenskih železarn, ki mora biti končana do leta 2000.
Država je za ozdravitev SŽ namenila še 14 milijard SIT: 4 mia kot prevzem obveznosti, 4 mia v obliki poroštev in 6 mia za dokapitalizacijo.
(Nadaljevanje na 2. str.)
v Sloveniji!
Na slovesnosti na Ravnah 18. marca so laboratoriju podelili akreditacijski listini nizozemskega in slovenskega akreditacijskega organa.
Prvi certifikat je vodji laboratorija Mirku Pikalu, dipl. inž. izročil Andre Barel iz nizozemskega akreditacijskega organa RvA (Raad voor Accreditatie) iz Utrechta. Ravenski kalibraeijski laboratorij je zdaj del mreže mednarodno priznanih laboratorijev nizozemske kalibracijske službe NKO.
(Nadaljevanje na strani 3.)
Kalibraeijski laboratorij v Strojih in tehnološki opremi je prvi akreditirani industrijski laboratorij za dimenzijske meritve
Matic Tasič jc dr. znanosti (leta 1993 je na Ekonomsko - poslovni fakulteti v Mariboru obranil doktorsko disertacijo Sodelovanje razvoja, raziskav in mednarodnega marketinga - kot faktor uvajanja inovativnega poslovanja v slovenskem industrijskem podjetju; še pred tem pa je leta 1985 na VEKŠ-u v Mariboru zagovarjal magisterij Narodnogospodarski in podjetniški vidik lesnopredelovalne industrije Slovenije). Po študiju (po osnovni izobrazbi je dipl. fizik) je najprej delal na ravenski gimnaziji, potem pa od leta 1987 v Železarni Ravne v Službi za inovacije. V letih 1990 -1995 je bil predsednik izvršnega sveta SO Ravne na Koroškem, potem finančni direktor in pozneje član uprave Metala Ravne. Namestnik predsednika uprave koncerna Slovenske železarne je postal novembra lani, 12. marca letos pa jc NS SŽ zamenjal dotedanjega predsednika uprave SŽ Igorja Umka in na njegovo mesto postavil Matica Tasiča (formalno sicer od 1. 4. 1998, a mu je Umek po zamenjavi takoj predal vsa pooblastila).
Po Tasičevih besedah bo delitev teh sredstev naslednja: kar 7,7 milijarde SIT bo šlo za sanacijo Jekla Štore oziroma za poravnavanje njegovih dolgov iz preteklosti, Metal Ravne bo za stabilizacijo proizvodnje in za najnujnejše naložbe (predvsem za kovaško stiskalnico, ki bo stala okrog 1,5 mia SIT) dobil 2,5 milijarde SIT državnega denarja, prav toliko pa za enak namen tudi Acroni z Jesenic. Za dokapitalizacijo podjetja STO je namenjena poldruga milijarda SIT in za dokapitalizacijo Jekla Store še okoli 150 milijonov SIT, manjši znesek pa še za pomoč štorskim Valjem. Skratka -železarske družbe so na podlagi natančnih projektov ocenile, da potrebujejo okrog 15 mia SIT, parlament pa je odobril za 14 mia SIT pomoči (kar je za sanacijo t. i. jedra družb SŽ dovolj) ter 700 mio SIT za socialne programe in pokrivanje obveznosti družb v stečaju.
Ker bo po Tasičevih ocenah pritisk sanacije največji v letošnjem letu, bodo v koncernu večino denarja skušali aktivirati že v prihodnjih mesecih, predvsem s pomočjo premostitvenih kreditov. V tem trenutku pa seje sprostilo že za nekaj več kot 1,3 mia SIT. Za Jeklo Štore koncern intenzivno išče strateškega partnerja, o končni obliki povezovanja z njim pa bo odločil lastnik podjetja.
Sanacija sistema SŽ naj bi se torej zaključila v treh letih - s pozitivnim poslovanjem. Odločilno vlogo za njeno uspešnost imajo predvsem sindikati, vodstvene ekipe in strokovni kader v posameznih podjetjih. Predvsem pa je, po Tasičevih besedah, pomembna vloga sindikata pri aktiviranju zaposlenih - vsakdo lahko po svojih močeh prispeva k sanaciji SŽ!
Novi predsednik uprave SŽ si bo prizadeval tudi za spremenjeno vlogo koncerna v Ljubljani - ta naj bi postal še boljši servis podjetjem - pomagal naj bi jim predvsem pri skupni nabavi (zaradi večjih naročil
bodo stroški vhodnih surovin nižji), finančni strategiji, skrbel bo za zunanjetrgovinsko mrežo ipd. Tasič načrtuje tudi znižanje sedanje dvoodstotne provizije za delovanje koncerna - kolikšna bo, zdaj še ni jasno. Namenjena bo za plače v njem zaposlenih in za druge stroške koncerna, funkcioniranje zunanjetrgovinske mreže in za pokrivanje kreditov (oziroma obresti), ki jih je v preteklosti najel koncern ter jih dal podjetjem, ki so pozneje šla v stečaj. Število zaposlenih na sedežu podjetja (39) se ne bo povečevalo, njihovo delo pa bo novi prvi mož SŽ racionaliziral.
O številu presežnih delavcev, ki kroži v javnosti, je dr. Tasič dejal, da Strategija razvoja SŽ do leta 2005, ki je ugotovila 2.500 presežkov, ni bila zasnovana na pravilnih osnovah. Čeprav bodo v prihodnjih letih v podjetjih koncema poskušali ohraniti naj večje možno število produktivnih delovnih mest, bo presežnih delavcev okoli 500. V SŽ je zdaj zaposlenih okrog 6.700 ljudi.
Med prvimi Tasičevimi potezami je tudi prekinitev suspenza panožne kolektivne pogodbe, za katerega se je odločil njegov predhodnik. Tudi v sanacijskem programu je cena dela izračunana na podlagi panožne kolektivne pogodbe!
Novi predsednik uprave koncerna mora za N_S SŽ pripraviti svoje videnje strategije vodenja SŽ. O morebitnih kadrovskih zamenjavah v vrhovih železarskih družb Tasič na novinarski konferenci ni bil pripravljen govoriti, poudaril pa je, da je za sanacijo treba storiti vse, kar je nujno. Sem sodi tudi t. i. homogeniziranje vodstvenih ekip, saj “smo vsi na isti ladji”.
Dr. Matic Tasič je še poudaril, da svojo novo delovno zadolžitev jemlje predvsem kot strokovno funkcijo, čeprav je priznal, da tudi brez pomoči politike sanacije SŽ ne bi bilo.
Andreja Čibron - Kodrin
PODELITEV
AKREDITACIJSKIH LISTIN
Kalibracijskemu laboratoriju STO
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Svečanost ob podelitvi akreditacij (akreditacija je formalno priznanje tehnične usposobljenosti laboratorija za opravljanje specifičnih vrst preskusov ali kalibracij) je z nagovorom začel direktor podjetja STO dr. Milan Švajger. Pozdravil je vse prisotne in še posebej goste z Ministrstva za znanost in tehnologijo RS, iz Urada za standardizacijo in meroslovje RS, s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo ter iz slovenskega in nizozemskega akrcditacijskcga organa. Sledili so pozdravni nagovori predsednika uprave Slovenskih železarn dr. Matica Tasiča, dr. Miloša Tomca (MZT) in dr. Sama Kopača (USM - SA), ki je pozneje tudi podelil slovensko akreditacijsko listino. Po njegovih besedah je ta dogodek pomemben tako za laboratorij kot za nacionalno metrološko službo, pomeni pa tudi povečevanje konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva in prilagajanje zahtevam Evropske zveze.
Dr. Janko Drnovšek (Fakulteta za elektrotehniko) je nato spregovoril o razvoju meroslovja v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Andrc Barel (RvA) je predstavil kriterije za pridobitev akreditacije po zahtevah EN 45001 in potek postopka ocenjevanja v ravenskem laboratoriju. Le - temu so ocenjevalci akreditacijo potrdili 17. 12. 1997.
AKREDITACIJA JE REZULTAT VEČLETNIH PRIPRAV IN VELIKA OBVEZNOST
Kot je povedal vodja laboratorija dipl. inž. Mirko Pikalo, so v laboratoriju zelo zadovoljni, ker so pridobili akreditacijo - še zlasti zato, ker ima matično podjetje težave v poslovanju. Cilja pa ne bi mogli uresničiti brez pomoči države (MZT oziroma Urada za standardizacijo in meroslovje RS), ki je ravenski laboratorij vključila v program razvoja meroslovne infrastrukture v Sloveniji.
V laboratoriju, ki je del OE Defektoskopski in metrološki laboratorij (le-ta posluje kot samostojna organizacijska enota podjetja STO) in šteje 9 zaposlenih, upajo, da jim bo s tem certifikatom uspelo povrniti kraju in tovarni vsaj del ugleda, ki sta ga nekoč že uživala, ter v svoje vrste pritegniti mlade strokovnjake.
Po Pikalovem mnenju so bili glavni motivi za pridobitev akreditacije: spodbuda s strani USM, vedno večje potrebe podjetij po kalibracijah meril dolžine, za lastne potrebe prevelike zmogljivosti merilnice, edina možna pot za obstoj in nadaljnji razvoj laboratorija itd.
Čeprav so se v podjetju zavedali tudi slabih strani (dolga pot do certifikata, potrebna so velika finančna sredstva, slab vtis ob morebitnem prenehanju akreditacije), so si zanjo vseeno močno prizadevali, saj pomeni tudi prednost (povečano zaupanje strank v rezultate kalibracij, certifikati veljajo doma in v tujini itd.).
Vodja laboratorija je v nadaljevanju svojega nastopa podrobno povzel zgodovino razvoja kalibracijskega
Drugi certifikat jc laboratoriju podelil slovenski akrcditacijski organ USM-SA (Slovenska akreditacija).
Laboratorij je tako vključen v meroslovni sistem Slovenije, zadovoljeval pa bo potrebe slovenske industrije po akreditiranih kalibracijah meril dolžine.
laboratorija za dolžino ter natančno opisal, kako je potekala pot do akreditacije - od leta 1984 do letos.
Kakšne prednosti pomeni akreditacija za laboratorij? Med dragim lahko laboratorij odslej izdaja mednarodno priznane certifikate o kalibraciji in pod določenimi pogoji uporablja logotip akrediterja. Večje so tudi možnosti za uspešno kandidiranje na natečajih za sofinanciranje nabave merilne opreme v okvira razvojnih programov v državi, za prodor na avstrijsko tržišče, za uspešno prodajo storitev laboratorija tudi na domačem trgu ipd.
Po storitvah laboratorija največ povprašujejo uspešna podjetja iz kovinskopredelovalne in elektroindustrije, pa tudi z drugih področij industrije, gradbeništva in storitev, podjetja, ki pretežno izvažajo, oziroma tista, ki že imajo ali pa si prizadevajo pridobiti certifikat za sistem kakovosti. Medtem ko so leta 1990 v laboratoriju svoje storitve prodajali le desetim naročnikom, seje zdaj njihovo število povzpelo že na 200 - 250. Tudi število pregledanih meril seje s 1.800 v letu 1990 dvignilo na okrog 11.000 v letu 1997. Letna realizacija Kalibracijskega laboratorija zdaj znaša 500.000 DEM, kar je sicer dovolj za pokrivanje stroškov, ne zadošča pa za naložbe.
V laboratoriju pa imajo tudi vizijo nadaljnjega razvoja. Vedo, daje dolžina najpogosteje merjena fizikalna veličina v proizvodnem strojništvu, dimenzije izdelkov pa so najpogosteje preverjane značilnosti izdelkov, vse ožje izdelovalne tolerance pa zahtevajo zelo točne meritve in torej redno kalibracijo meril... V prihodnje se bo povečalo povpraševanje po kalibracijah zahtevnih meril, težišče kalibracij bo na navojnih kalibrih, merilnih ploščah in koordinatnih merilnih napravah, laboratorij pa bo moral zagotavljati tudi servis merilnih naprav itd.
Andreja Čibron - Kodrin, foto: Samo Šteharnik
Kakšna je v resnici
bila zgodba o združenih sredstvih, TRO-ju in Metalu
Na novinarski konferenci 20. marca je glavni direktor Metala Brane Žerdoner, dipl. soc. -
zaradi različnih informacij, ki so se pred časom pojavljale v javnosti - pojasnil, kaj seje v zadnjih 20 letih dogajalo s sredstvi, ki so jih nekdanji tozdi Železarne Ravne (med njimi tudi TRO Prevalje) združevali v interni banki Slovenskih železarn, in razložil, zakaj je leta 1996 TRO odpisal terjatev do Metala. Pa pojdimo lepo po vrsti.
Leta 1975 so nekdanji tozdi Železarne Ravne začeli združevati sredstva v sozdu SŽ oziroma njegovi interni banki, in sicer za investicijske projekte. To je trajalo do konca leta 1989. Tudi TRO Prevalje je takrat bil tozd ŽR, ki pa seje od nje odcepil leta 1989.
Kaj pa se je v naslednjih letih dogajalo z denarjem, ki se ga je nabralo za 40 mio DEM?
Polovico (21 mio DEM) ga je bilo “izgubljenega” ob podpisu pogodbe o podržavljanju Slovenskih železarn leta 1991. Spremenil se je v kapital SŽ oziroma države (brezplačen prenos), kar pomeni, da je takratna Železarna Ravne izgubila polovico svoje terjatve do koncema SŽ. Druga polovica združenih sredstev pa se je najprej spremenila v dolgoročni depozit in pozneje (leta 1993) v dolgoročno naložbo v Podjetje za financiranje jeklarstva (PFJ) v okviru SŽ Ljubljana, ki je bilo pravni naslednik interne banke. To pa je bila naložba v podjetje, ki je, odkar je bilo ustanovljeno, “mrtvo”, in od njega ni bilo nobenih učinkov.
Leta 1995 je UO SŽ sprejel sklep o prenosu omenjene naložbe iz PFJ Ljubljana na jeseniška podjetja: Acroni, Fiprom in Seiko, saj je bila večina združevanega denaija porabljena za tamkajšnje naložbe. Takratno vodstvo Metala je istočasno s podjetjem TRO podpisalo pogodbo, s katero seje Metal obvezal, da bo TRO-ju omenjena sredstva vrnil, in sicer pod naslednjimi pogoji: “Določila te pogodbe so enaka določilom pogodbe, sklenjene med Metalom Ravne in podjetji na lokaciji Železarne Jesenice (Acroni, Fiprom,
Seiko), in če se bodo spremenila določila tiste pogodbe, se bodo spremenila tudi določila te pogodbe.”
To je bil tudi okvir za pogovore Metala Ravne z vodstvom TRO-ja, ki se je v kratkem času večkrat zamenjalo. V vodstvu Metala so tudi ugotovili, da je leta 1996 dražba Seiko prenehala poslovati (naložba torej ni izterljiva), v stečaj je šel v začetku marca tudi Fiprom (terjatev v podjetju, kije v stečaju), z Acronijem Jesenice pa je moral Metal podpisati pogodbo o 50-odstotnem odpisu naložbe oziroma terjatve, drugo polovico pa je koncem namenil za financiranje prestavitve vakuumske naprave z Jesenic v Jeklo Štore, ki je bilo takrat del Metala Ravne. Tako se je “zgodba” o 40 mio DEM, ki jih je Železarna Ravne v letih 1975 - 1989 združevala v interni banki, končala.
Ker je bil že leta 1996 kot ena od možnosti za razplet razmer v TRO omenjen tudi stečaj, so si v Metalu prizadevali, da bi zadevo čim prej uredili, saj bi bilo nesmiselno, da bi pozneje stečajni upravitelj od Metala teijal nekaj, kar je to podjetje tako ali tako “izgubilo”. Zaradi vseh naštetih dejstev je vodstvo TRO-ja naložbo odpisalo. Že prej pa so od teijatev odstopila tudi vsa podjetja, ki so v preteklosti kot tozdi združevala investicijska sredstva.
Celotno dogajanje pa lahko po Žerdonerjevih besedah osvetlimo še z naložbene plati: nerealno bi bilo, da bi TRO svojo sanacijo gradil na naložbi v podjetja, ki niso oziroma ne poslujejo pozitivno. Je pa Metal pripravljen s prevaljskim podjetjem še naprej poslovati - je namreč edini dobavitelj v Evropi, ki mu lahko dobavi tako malo količino orodnega jekla iz proizvodnje. Vsi dragi dobavitelji imajo zaradi posrednikov vsaj za 30 do 45 odst. višje cene. Konec koncev je Metal izrazil tudi pripravljenost, da prevaljskemu podjetju dobavlja vložek s 60-dnevnim plačilnim rokom brez posebnega zavarovanja plačila, s čimer je želel po svojih močeh pomagati pri nadaljevanju proizvodnje v t. i. novem TRO-ju.
Direktor Metala je na koncu pojasnjevanja dogodkov, ki so stari več kot dvajset let, tudi opozoril, da v odnosih s podjetjem TRO ni bilo nobenega izsiljevanja ali grobosti.
i!
a
METAL RAVNE
Dober začetek novega poslovnega leta
Januarja in februarja so v Metalu Ravne prodali 12.158 Ion jekla in jeklenih izdelkov, kar je za 23 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. Dvomesečni iztržek je znašal 24.145.000 DEM in je bil za 22 odst. večji od lanskega, je povedal glavni direktor Metala Brane Žerdoner, dipl. soc.
Z obsegom in s strukturo prodajnega programa so v podjetju zadovoljni. V primerjavi z letom 1997 seje povečala tudi prodaja orodnega jekla - Metal tako postaja drugi naj večji proizvajalec orodnega jekla v Evropi, takoj za podjetjem Bohler Udeholm.
Trend proizvodnje in prodaje v začetku letošnjega leta je skladen tudi s sanacijskim načrtom, in se bo - tako je zdaj glede na naročila že mogoče reči -nadaljeval vsaj do konca prvega polletja. V Metalu so se z upravo koncerna Slovenske železarne pred kratkim tudi dogovorili o razrešitvi večjega dela dolgov, ki so nastali v Jeklu Štore. Začetek leta je za podjetje torej obetaven, vendar pa so makroekonomski pogoji gospodarjenja vsako leto slabši.
Metal izvozi od 75 do 80 odst. proizvodnje, zato ga zaostajanje tečaja marke za domačo valuto zelo prizadene. Vsi slovenski vložki ali inputi (npr. cena dela in električne energije) se dražijo. V podjetju so izračunali, da so v letih 1993 - 1997 zaradi razkoraka med inflacijo (bila je 68-odstotna) in rastjo tečaja marke (bila je 46-odstotna) “izgubili” 19 mio DEM. (Če bi k temu prišteli še vse višje cene energentov, bi se ta številka povečala še za 2 mio DEM.) V istem obdobju je Metal od države dobil 22,5 mio DEM pomoči, posredno pa še 28 mio DEM (v obliki obveznic, ki sojih dobile banke)!
V januarju letos se je električna energija spet podražila, kar tudi zmanjšuje konkurenčno sposobnost podjetja. Dejstvo je, da industrija v Sloveniji v povprečju plačuje eno od najvišjih cen električne energije v Evropi. Medtem ko smo na Ravnah leta 1994 v povprečju plačevali 6,2 pfeniga za kWh
električne energije, se je lani le-ta podražila na 8,3, letošnjega januarja pa na 12 pfenigov.
V podjetju se zato bojijo, da jim posledic neugodnih razmer v okolju (cena energentov, tečaj marke) - kljub lastnemu prizadevanju za zniževanje stroškov in za širitev trga - ne bo uspelo premagati. Zdi se, kot da en del države podpira sanacijo železarn, drugi pa jo istočasno zavira. Metal pa nima veliko izbire, saj je slovenski trg za njegovo proizvodnjo premajhen, zato vse stavi na izvoz.
LETOS ŠE
MINIMALNA IZGUBA
Letos naj bi v Metalu Ravne prodali 65.300 ton jekla za 142 mio DEM. Izboljšali naj bi se tudi poslovni rezultati; načrtujejo pozitiven denarni tok, 1-odstotno izgubo iz prodaje v poslovnem delu oziroma še dodatno 5-odstotno izgubo v finančnem delu bilance. Podjetje bo predvidoma letos še poslovalo z izgubo (765 mio SIT), ki pa bo manjša od amortizacije (780 mio SIT).
Kot je	predvideno,	bo Metal dobil 2,5 mia	SIT
državnih	sredstev	za dokapitalizacijo.	Po
Žerdonerjevih besedah jih bo polovico porabil za investicije, preostanek pa za zmanjšanje zadolženosti. Večina naložbenega	denarja je predvidena	za
postavitev kovaške stiskalnice, manjši del pa še za vlaganja v agregate za toplotno obdelavo, s čimer naj bi se zmanjšali stroški proizvodnje. V Metalu so namreč pripravili kar 30 predlogov za posodobitev proizvodnih naprav. Čeprav so v podjetju zadovoljni z višino dodeljenih sredstev, pa je vprašanje, kdaj jih bo le-to res	dobilo -	verjetno šele jeseni oziroma
prihodnje leto, kar pomeni, da se prenova agregatov iz letošnjega pomika v leto 1999.
OSKRBA Z ENERGIJO v februarju
Dobava primarnih energentov je bila februarja v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti.
Odstopanje porabe zemeljskega plina, kije eden glavnih primarnih energentov, od mesečnega plana je podano za posamezne družbe v naslednji tabeli:
Skupna poraba plina je bila presežena glede na plan za 4 odstotke.
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 12 m’ in od zunanjih dobaviteljev 14 m3 odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 26 m3. Za sežig smo skupno zbrali 45,8 m3 odpadnega olja, in sicer: 14,8 m’ od družb Železarne Ravne, 5,4 m’ od zunanjih dobaviteljev in 25,6 m3 s cepljenjem emulzij.
Proizvodna problematika
• Pri mešalni postaji ZPZ smo popravili napako na cevovodu pitne vode.
• Zaradi vzdrževalnih del na cevovodu kompri-miranega zraka na trasi pri ETS je bila približno 30 minut motena oskrba z njim v halah Strojev,
Jeklovleka in Vzmeti.
• Oskrba porabnikov zaradi redukcij dobave, okvar ali strojeloma ni bila motena.
Druga večja dela
• 6. 2. 1998 smo začeli z gradbenimi deli za postavitev zračnega vijačnega kompresorja Atlas Copco -tip GA 250. Montaža strojnih inštalacij seje začela 16. 2.
1998, zagon pa je bil zadnji teden v marcu.
• Odpravili smo vzrok za izpust kondenzata iz omrežja komprimiranega zraka na trasi pri ETS.
• Popravili smo cevovod pitne vode (DN 100) od krajevnega vodovoda pri OTK do hale Nožev. Zamenjali smo približno 3 m cevi.
Stroški za zemeljski plin
V februarju smo pogodbeno dnevno količino plina prekoračili samo enkrat. Ker je za izračun dodatnega plačila odločilna druga največja dnevna prekoračitev, smo bili oproščeni tega plačila.
Če bi kurili samo zemeljski plin, bi pogodbeno dnevno količino prekoračili 6-krat, zaradi dodatnega plačila pa bi imeli za 3.572.981 SIT več stroškov. Kombinirana uporaba energentov (zemeljski plin, kurilno olje in tekoči naftni plin) seje spet potrdila, saj smo na ta način prihranili 1.535.407 SIT.
Z računalniškim vodenjem konice smo se v tem mesecu še bolj približali najnižjim možnim stroškom za energente.
• Tabela stroškov
- Dejanski strošek, ki smo ga imeli v februaiju.
- Strošek, ki bi ga imeli v primeru uporabe samo ZP (piekor. dnev. in mes.).
Gorivo	Strošek (SIT)
ZP+KO+TNP	110.141.411
Samo ZP	111.676.818
DRUŽBA	PLAN PORABE (Sni3)	PORABA (Srn3)	INDEKS (%)
ENERGETIKA Ravne, d. o. o.	1.682.800	1.289.203	76,6
SŽ - METAL Ravne, d. o. o.	2.291.300	2.816.258	122,9
SZ - STO Ravne, d. o. o.	72.900	91.398	125,4
ARMATURE MUTA Ravne, d. o. o.	36.200	51.261	141,6
SKUPAJ	4.083.200	4.248.120	104,0
• Grafični prikaz dejanskih in možnih stroškov za energente
112.000.000
111.500.000
^ 111.000.000
t 110.500.000 Cft
"" 110.000.000
109.500.000 109.000.000
Miran Fužir, dipl. inž.
				
				
				
				
				
				
ZP+K.O+TNP	Samo	ZP
Vrsta goriva
Piše: Mirko Vošner, dipl. inž., direktor BVD - Ravne, d. o. o.
VARNOST PRI DELU
V LETU 1997
Z varnostjo pri delu pogosto definiramo samo nesreče pri delu in njihove posledice. V zadnjih letih, zlasti od začetka 90-tih let, ko je prišlo do znanih družbcno-ckonomskih sprememb, postaja varnost pri delu predvsem ekonomska kategorija. Med vodilnimi delavci podjetij je vse izrazitejši interes za dvig ravni varnosti pri delu zaradi nevarnosti posledic morebitne neurejenosti področja varstva pri delu. To so nesreče pri delu, strojclomi oziroma večje havarijc, izguba delovnih dni zaradi bolniške ter vse bolj zahtevna in dosledna inšpekcija dela, ki je z novim Zakonom o inšpekciji dela dobila velike pristojnosti ukrepanja zoper kršitelje predpisov. Neurejeno stanje na področju varstva pri delu povzroči povečanje stroškov poslovanja, ki so praviloma višji, kot če vlagamo v pravočasno odpravljanje posameznih nevarnosti pri delu.
Podjetja na območju Železarne Ravne niso nikakršna izjema, rekli bi lahko celo, da je večina od njih posebej izpostavljena, saj so delovne razmere v metalurgiji (Metal) in v predelavi (STO, Noži, Armature...) zelo zahtevne z vidika zagotavljanja zadostne ravni varnosti pri delu.
MANJ NESREČ PRI DELI) KOT PREJŠNJA LETA
Če želimo oceniti varnost pri delu v določenem obdobju na območju Železarne Ravne, se ni mogoče izogniti nekaterim statističnim kazalcem, med katerimi sta predvsem pomembna število nesreč in število izgubljenih dni zaradi poškodb pri delu. Nesreč je bilo lani v Metalu (op. p.: zaradi primerljivosti z letom 1996 je vključeno tudi Jeklo Štore) 163, zaradi njih je bilo izgubljenih 4.262 dni. V primerjavi z letom 1996 je bilo nesreč pri delu v Metalu za 4 odst. manj, vendar je bilo zaradi njih za 89 dni oziroma 2 odst. več izgubljenih dni. V STO pa je bilo v lanskem letu bistveno manj nesreč, in sicer kar za 28 odst., hkrati
pa je bilo kar za 41 odst. oziroma za 483 dni manjše število izgubljenih dni, kar je eden izmed spodbudnih kazalcev varstva pri delu. Sicer pa je bilo v železarskih družbah vseh registriranih nesreč pri delu 273, kar je 58 primerov manj kot leto poprej.
Zelo pomemben podatek s področja nesreč pri delu je tudi število težkih poškodb. Odkar vodimo (od leta 1951) posebno evidenco o njih, smo jih zdaleč najmanj zabeležili lani, in sicer po eno v Nožih in STO.
V primeijavi z letom 1996 je bilo lani bistveno manj izgubljenih dni zaradi poškodb pri delu, in sicer kar za 32 odst. oziroma 2.183 dni. To pomeni, da je bilo v letu 1996	zaradi poškodb	na
delovnem mestu v povprečju vsak dan odsotnih 34, v letu 1997 pa le 27 delavcev. Zato so bili tudi stroški nadomestil plač zaradi poškodb pri	delu v	letu 1997
bistveno nižji kot leta 1996. Prav tako je bilo manjše število poškodb na poti na delo oziroma z dela -evidentirali smo jih 16 (leta 1996 je bilo kar 41 tovrstnih poškodb).
Kaj vse je vplivalo na zmanjšanje števila poškodb na delu ter na bistveno manjše število izgubljenih dni zaradi nesreč pri delu? Gotovo moramo vzroke iskati predvsem v doslednejšem izvajanju varstvenih ukrepov, zlasti na področju zagotavljanja varnosti sredstev za delo, v večji delovni disciplini idr. Vendar ne moremo mimo dejstva, da so imeli v lanskem letu vsaj v dveh družbah (Jeklolivama in Jeklo Štore) zaradi znanih poslovnih dogodkov manjše število dejanskih efektivnih dni kot leto poprej, kar je vplivalo tudi na manjše število poškodb pri delu.
Pri raziskavah nesreč pri delu in njihovih vzrokov ugotavljamo	še	vedno izstopajoč subjektivni	faktor,	in
sicer	“nesmotern	in nezanesljiv	postopek	dela”,	na
katerega razen s povečanjem delovne discipline ne moremo neposredno vplivati. Pri tem je treba pojasniti, da je omenjena klasifikacija, ki jo uporablja Inšpektorat za delo RS, le eden izmed pristopov in kriterijev za ugotavljanje vzrokov nesreč pri delu. Vendar lahko z veliko mero gotovosti trdimo, da je pri nesrečah pri delu še vedno pogost vzrok podcenjevanje nevarnosti pri delu in pogosta samoiniciativna racionalizacija dela delavca tudi na račun lastne varnosti.
Zaradi poškodb na delu je bilo v letu 1997 vloženih 138 odškodninskih zahtevkov, od katerih jih je bilo največ v družbi Metal, in sicer kar 55, v STO jih je bilo 31, Nožih 10 itd.
Omenim naj tudi ravnanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je začel vlagati zahteve za pojasnila posameznih primerov poškodb pri delu, v katerih je podan sum večje malomarnosti oziroma opustitve ukrepov varstva pri delu - tako s strani delodajalca kot delojemalca. Pričakujemo lahko, da se bo ta trend nadaljeval, saj bodo zavarovalnice zahtevale povračilo stroškov za tiste nesreče pri delu, za katere bo ugotovljena neposredna odgovornost za nastalo poškodbo - iili na strani podjetja ali delavca. To z drugimi besedami pomeni odpravljanje načela solidarnosti
in povečanje odgovornosti tistih, ki so dolžni izvajati ukrepe za zagotovitev varnosti pri delu.
V letu 1997 smo storili bistven premik na področju pregledov sredstev za delo. V podjetju BVD - RAVNE, d. o. o. smo v začetku lanskega leta pridobili licenco od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS za opravljanje najzahtevnejših nalog s področja varstva pri delu, med katere sodijo tudi varnostni pregledi sredstev za delo z izdajo javnih listin. Na tem t. i. tehničnem področju varstva pri delu smo na območju Železarne Ravne opravili kar 254 pregledov različnih sredstev za delo. Pri pregledih smo ugotovili precejšnje število pomanjkljivosti in napak, ki so jih v podjetjih v večini primerov odpravili in tako so bili izpolnjeni pogoji za izdajo listine o varnosti sredstva za delo. Pri tem je treba opozoriti tudi na nekajletni zastoj pri večjih vlaganjih v posodobitev proizvodnje z zamenjavo iztrošenih sredstev za delo, kar posebej občutijo vzdrževalci pri zagotavljanju nemotenega dela.
Na področju izobraževanja delavcev iz varstva pri delu smo v skladu s 24. in 25. členom Zakona o varstvu pri delu izvedli vrsto tečajev in preizkusov znanja iz varstva pri delu. Uspešno sta tovrstno periodično izobraževanje v družbah Železarne Ravne opravila kar 1102 delavca. Za večino od njih je Gasilski zavod Ravne organiziral posebno praktično usposabljanje s področja spoznavanja tehnike gašenja in uporabe ročnih gasilnih aparatov. S tem smo tudi zadostili odločbi Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami RS, da s področja požarnega varstva praktično usposobimo določeno število zaposlenih. To je zlasti pomembno pri pravilnem ukrepanju, kadar začne goreti!
ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ZAPOSLENIH JE DOBRO POSKRBLJENO
Posebno področje varnosti pri delu je zdravstveno varstvo zaposlenih delavcev. Na območju Železarne Ravne so podjetja v skladu s 33. členom Zakona o varstvu pri delu zagotovila neprekinjeno nudenje prve pomoči v primerih nesreč in nenadnih obolenj pri delu.
Op. p.: Armature* (vključeni delavci iz obrata minilivame in modelne).
Lani je prvo pomoč iskalo 6.463 delavcev, ki so bili deležni kar 9.918 različnih zdravstvenih storitev. Samo bežen pregled omenjenih številk pokaže, kakšen pomen ima zagotavljanje ustrezne ravni prve pomoči v bližini delovnega mesta. Temu daje poudarek tudi medicinska doktrina, saj je znano, da pravočasna in pravilna prva
pomoč v veliki meri zmanjša ali celo prepreči hude posledice, ki nastanejo zaradi poškodb ali nenadnih obolenj.
Na področju preventivnega zdravstvenega varstva delavcev smo na redne periodične zdravstvene preglede napotili 255 delavcev, od tega največ iz Metala (146), STO (45), Energetike (14), Šerpe (10) itd. Naj opozorim, da je vse večji odstotek delavcev, ki jim po opravljenem periodičnem zdravstvenem pregledu določijo omejitve pri delu. Zelo kritični pa smo lahko do tistih delavcev z zdravstvenimi omejitvami, ki - pri svojem delu kljub opozorilom - sredstev in opreme za osebno varstvo ne uporabljajo dosledno. Zato bomo v tem letu tovrstni problematiki - skupaj z vodji in delovodji -posvetili posebno pozornost - tudi z radikalnimi ukrepi.
Velja omeniti, da so v postaji prve pomoči soorganizirali redne krvodajalske akcije, ki se jih je v lanskem letu udeležilo 878 delavcev, in sicer iz Metala (379), STO (320), Armatur* (87), Šerpe (36), Nožev (20) itd.
Lani smo za večino družb na območju Železarne Ravne izvajali t. i. laično kontrolo bolniškega reda zaposlenih delavcev. Opravili smo 196 kontrol, pri katerih smo v 27 primerih ugotovili kršitev (delavca iz neupravičenih razlogov ni bilo doma ali pa je opravljal pridobitno delo). Največ kontrol smo opravili za Metal (111, od tega 15 kršitev), STO (22 kontrol in 2 kršitvi), Nože (26	kontrol in kar 5 kršitev)	itd. Zoper kršitelje
bolniškega	reda so bili sproženi	tudi	disciplinski	postopki.
Ob tem	lahko zaključimo,	da	imamo	ob sicer
opravičenem bolniškem staležu še najmanj 15 do 20-odstotni stalež, ki ga delavci povsem neupravičeno izrabljajo ter s tem dodatno obremenjujejo delodajalca tako z organizacijskega kot s finančnega vidika.
VARSTVO PRI DELL JE TUDI EKONOMSKA KATEGORIJA
Varstvo pri delu postaja	tudi	pri nas	vse bolj
ekonomska kategorija, ki se da bolj ali manj ovrednotiti s finančnimi sredstvi - predvsem na strani izdatkov oziroma stroškov. Posamezni stroški se lahko dovolj natančno ugotovijo, kot so izplačila denarnih nadomestil za čas odsotnosti z dela zaradi poškodb na delu, plačila
zavarovalnih premij, stroški nabave osebnih zaščitnih sredstev, stroški zdravstvenih pregledov idr. Po mnenju številnih strokovnjakov s področja varstva pri delu, ki se ukvarjajo z njegovo ekonomiko, pa je vsaj še 4-krat več posrednih stroškov, ki se bodisi prepletajo z drugimi stroški ali pa so povsem prikrili. Nesporno je, da so v gospodarsko razvitih ekonomijah ocenili, da je koristno vlagati v preventivne ukrepe varstva	pri delu. Poleg	varovanja delavcev pred
potencialnimi nevarnostmi na delu prihaja v ospredje poslovne politike podjetij tudi obvladovanje in zniževanje stroškov na tem področju. Za dosego teh ciljev pa moramo odgovorno spoštovati in izvajati ukrepe varstva pri delu.
	Število iskalcev	prve pomoči v letu		1997
	število	število	napoteni v	
podjetje	poškodb	obolenj	ZD Ravne	rešilni prevoz
METAL	684	1.846	120	39
STO	467	933	82	11
ARMATURE*	297	587	31	7
NOZI	63	104	18	5
ŠERPA	80	164	20	-
ENERGETIKA	72	163	4	2
VOGARD	38	445	5	3
VZMETI	85	17	-	-
Eurest RAVNE -
novosti v besedi in sliki
Ko je leta 1996 t. i. družbeno prehrano na območju Železarne Ravne prevzel Eurest, je najprej razširil ponudbo (zdaj je dopoldan in popoldan na izbiro 5 menujev, ponoči pa topel in mrzel obrok ter enolončnica), v zadnjem času pa so v podjetju večjo skrb posvetili celostni podobi.
Kot je povedala
Alenka Sart
{vodenje Euresta Ravneje prevzela letošnjega marca), je nedavna anketa med železarji pokazala, da so le-ti zadovoljni z Eurestovim delom.
V podjetju predvidevajo, da bodo vse načrtovane naložbe
(slaščičarna, picerija in beli salon) uspeli
dokončati še letos. Tudi izdajo hrane na magnetno kartico za tiste, ki med delom ne malicajo, so v Eurestu pred kratkim uredili tako, da nanjo ni več pripomb.
Eurest
*
Kaj so skuhali kuharji in kuharice Euresta, zaposleni izvemo z jedilnika, za lažjo odločitev pa so dnevni menuji tudi na ogled na razstavni mizici.
*
Na magnetne kartice za izdajo malic smo se - zaradi enostavnega poslovanja z njimi -že navadili.
Odkar za prehrano v železarni skrbi Eurest, so jedilnice in bifeji polepšali svojo podobo (prti, zavese, rože itd.), zato tudi hrana bolj tekne.
Fotoporočilo pripravila A. Č.
SKRAJNI ČAS ZA CEPLJENJE -
VEČLETNA ZAŠČITA PROTI KLOPNEMU MENINGITISU
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema. Poteka v dveh fazah: prva se začne sedem dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol), sledi PROSTI INTERVAL (nekaj dni do tri tedne), nato se začne druga faza: visoka temperatura, močan glavobol, lahko celo nezavest. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, manjša sposobnost koncentracije, pareze (delna negibnost) pa tudi ohromelost. Redko je to smrtna bolezen (umre 1-2 odst. obolelih odraslih).
V Sloveniji je razširjen klop iz vrst Xodes Ricinus. Ugriz klopa je nevaren za človeka, saj le-ta lahko prenaša nekatere bolezni; pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in boreliozo lyme. Povzročitelj bolezni sc lahko prek larv (prva razvojna stopnja v razvoju klopov), nimf (ličinke) in spolno zrelih klopov prenese na človeka ali žival. Vsak klop ni okužen. Klopi živijo v gozdni podrasti, v grmovju in v vlažnih mešanih gozdovih, v travi ali celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je veliko klopov, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 m.
Človek dobi klopa, ko oplazi grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Poišče primemo nežno mesto: na kožo pa se pritrdi tako, da porine svoj rilec globoko vanjo. Vbod ne povzroči bolečine, zato klopov pogosto ne opazimo, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) z bakterijami borelioze, vbrizga s slino, medtem ko sesa kri, povzročitelja v kožo gostitelja. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj -asimptomatsko. Le osebe, ki so prebolele bolezen ali pa je pri njih potekala okužba brez vidnih bolezenskih znakov, so zaščitene pred boleznijo.
CEPLJENJE je najučinkovitejši način zavarovanja pred boleznijo. Bazično cepljenje sestoji iz treh odmerkov (doz) cepiva: 1. doza je priporočljiva še v hladnih zimskih mesecih, 2. doza sledi 14 dni do 3 mesece (najbolje en mesec) po prvi dozi, tako da oseba lahko prejme vsaj dve dozi cepiva do tedaj, ko se klopi pojavijo, po 3. dozo je treba priti 6 do 12 mesecev po prejeti drugi dozi. Vsakih 5 let je potrebno poživitveno cepljenje z eno dozo cepiva.
Cepivo je varno, učinkovito in ga cepljeni dobro prenašajo. Z njim se ne prenaša nobena bolezen. Ne cepimo pa bolnikov z akutnimi nalezljivimi boleznimi. Relativna kontraindikacija je tudi preobčutljivost na sestavine cepiva in piščančje beljakovine. Po cepljenju se lahko pojavijo prehodne lokalne (rdečina in oteklina) in splošne reakcije. Spodnja starostna meja za cepljenje je eno leto, zgornje starostne meje pa ni,
ZAŠČITNI UKREPI PRED VBODOM KLOPA IN NJEGOVA ODSTRANITEV Na sprehodih in izletih v naravo se zaščitimo z oblačili, ki pokrijejo čim več kože (dolge hlače, škornji). Primerna zaščita so tudi sredstva, ki odganjajo
klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo; če so pralna, jih operemo. Če pri pregledu opazimo klopa, ga čim prej in previdno odstranimo. To storimo tako, da nanj za nekaj minut nanesemo plast kreme, bencina, olja, alkohola ipd. Klopov prijem popusti, zato ga s pinceto zlahka odstranimo. Klopa ne odstranjujemo na silo, v telesu lahko namreč ostanejo njegovi odtrgani deli, kar povzroči gnojenje. Čim hitreje klopa opazimo in ga pravilno odstranimo, manjšajo možnost okužbe.
V Sloveniji so okuženi klopi predvsem na Gorenjskem in Štajerskem, nekoliko manj pa na Notranjskem in na novomeškem območju. V zadnjem času opažamo okužbe tudi na območjih, ki v preteklosti niso veljala kot posebno okužena. Zato ni mogoče točno začrtati okuženega območja niti omejiti cepljenja le na te predele.
Klopi prezimijo v listju. Ko se temperatura tal poveča, postanejo aktivni - v odvisnosti od klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad dejavnost klopov povečata. Nevarnost okužbe traja že od februarja pa vse do novembra. V Sloveniji je že več let obvezno cepljenje vseh oseb, ki so pri delu ali terenskih vajah izpostavljene možnosti okužbe. Za ljudi, ki bivajo na okuženih območjih ali pa nameravajo na njih preživeti krajši čas (počitnice), paje cepljenje zelo priporočljivo. Vsi, ki se cepijo na lastno željo, so samoplačniki.
BORELIOZA LYME je druga nevarna bolezen, ki jo prenašajo klopi. Proti boreliozi cepiva še ni. Razširjenost borelioze ni omejena na predele, okužene ' s klopnim meningoencefalitisom, ampak so s povzročitelji te bolezni okuženi klopi po celi Sloveniji. Tudi, če nas zabode klop, v katerem so borelije, je možnost za nastanek bolezni razmeroma majhna. Do prenosa bakterij iz klopa pride praviloma šele potem, ko je klop prisesan 48 ur ali več. Vsaj prvih 24 ur je razmeroma varnih. Če odstranimo klopa v tem času, je možnost prenosa bolezni zanemarljiva.
Bolezenska slika borelioze je naslednja: Običajno bolezen poteka v treh obdobjih. Začne se z značilnimi spremembami na koži, kjer na mestu vboda klopa po treh do 32 dneh nastane neboleča rdečina, ki se počasi razširi po koži. Sprva je enakomerna, nato pa začne njen osrednji del bledeti, tako da se razvije obročast izpuščaj, ki se postopno veča (po tem bolezen najbolj zanesljivo spoznamo). Rdečina, ki se pojavi na mestu vboda klopa v prvih 24 urah in traja le nekaj ur do nekaj dni, je posledica alergične ali toksične reakcije in ni znak borelijske okužbe. Običajno je kožna sprememba ena sama, lahko pa jih je tudi več na različnih delih telesa. Rdečina lahko izgine tudi brez zdravljenja, vendar lahko v tem primera okužba prodira dalje. Nekateri bolniki so s tem ozdravljeni, pri nekaterih pa se bolezen pritaji. V dragem in tretjem obdobju po bolezni, lahko tudi več mesecev ali let po okužbi, se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov - okvare živčevja, srca, prizadetost mišic, sklepov, kožne spremembe in okvare oči. Vse omenjene okvare ogrozijo življenje zelo redko, povzročijo pa lahko hude težave, ki močno otežujejo vsakdanje življenje in pri nekaterih povzročijo trajno invalidnost. Ti bolniki so pogosto utrujeni, slabo se počutijo, imajo bolečine, so nervozni, slabo spijo, včasih so celo psihično spremenjeni.
Bolezen lahko povsem pozdravimo s kuro primerno izbranega antibiotika, še posebej, če jo začnemo zdraviti dovolj zgodaj, pozneje paje potrebno trajnejše simptomatsko zdravljenje. Izbiro prepustimo zdravniku, saj je danes znano, da so borelije na določene antibiotike bolj občutljive.
BVD - Ravne, d. o. o.
PRVO SREČANJE VSEH ZAPOSLENIH V KEMIJI ŽELEZARNE RAVNE
“V mnogih, ki so bili kdajkoli zaposleni v kemijskem laboratoriju Železarne Ravne, seje porodila želja po srečanju. To željo je vredno uresničiti: kaže na to, da niti generacijske razlike niti časovne razdalje niti življenjske razmere in naše medsebojne oddaljenosti ne morejo potisniti v pozabo tistega časa, ki smo ga skupaj preživeli v laboratoriju - ob delu, premagovanju vseh mogočih težav, v skupnem veselju, pa tudi v bridkih urah življenja - ko je vsakdo prispeval svojvdelež v pisani mozaik življenja laboratorija in naše Tabrike’,” so v vabilo zapisali organizatorji srečanja Anica Drctnik - Sctina, Lenka Pušnik in Franci Kamnik.
Želja seje uresničila: v petek, 27. marca, so se nekdanji sodelavci ponovno srečali, tokrat v ravenski Nami (nekateri pa so si predtem ogledali tudi kemijski laboratorij). Prišlo j ih je 67 (več kot 20 prijavljenih je ostalo doma zaradi gripe).
Ob prijetnem sporedu (pele so Zdovčeve dečve, na citre je igral prof. Stanko Lodrant, dipl. inž. Mitja Šipek pa je prebral kratko zgodbo) in ob pozdravnem nagovora sedanje vodje kemijskega laboratorija Jerice Jamer, dipl. inž. (kot predstavnik vodstva Metala seje srečanja udeležil vodja Kakovosti dipl. inž. Borat Umaut) ter ob obujanju spominov so udeleženci srečanja preživeli lep popoldan in večer.
Organizatoiji srečanja (poleg omenjenih še Jožko Kert, inž. in Alenka Ajd, dipl. inž.) so vse prisotne presenetili še s priložnostnim almanahom (redakcija in oblikovanje sta delo našega uredništva). Vsi ostali pa boste o zgodovini laboratorija več izvedeli v majski številki Koroškega fužinarja.
A. Č., foto: Ocepek
ca NOVE KNJIGE V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI dr. Franca Sušnika
Artenjak, J.: Poslovna statistika - Maribor: EPF, 1997 Atlas sanjskih krajev.-Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997 Aypar, C.: Problemi s kožo, uspešnost zdravljenja -Zteče: M & B co., 1997
Benedik-Novak, M.: Vse o dojenju. - Ljubljana: Sanjska knjigi, 1997 Bcsek,T.: Slovenski Excel 7.0.-Ljubljana: I lousingDcsign, 1997 Bežne grešne misli.-Ljubljana: DZS, 1997 Brassington, F.: Principlesofmarketing. -Longman: Pitman, 1997 Butina, M. : O slikarstvu. -Ljubljana: Debora, 1997 Butina, M.: Prvine likovne prakse. - Ljubljana: Debora, 1997 Butina, M.: Uvod v likovno oblikovanje. - Ljubljana: Debora, 1997 Črnivec, B.: Skrivnosti nedotaknjenih strmin : 101 nasvet za smučanje zunaj smučišč. - Ljubljana: samozaložba, 1997 Dogša,I..: Droge?Ne, hvala!.-Ljubljana:ZRSŠ, 1997 Duval, M. : Abeceda numerologije.-Ljubljana :Tomark, 1997 Etika in morala v sodobni družbi : zbornik. - Ljubljana : Anthropos, 1997
Fcrlila, B.: Antarktika: pivi Slovenec na južnem tečaju. - Radovljica: Didakta, 1997
Foglc, B.: Enciklopedija psov.-Ljubljana: Slovenska knjiga, 1997 Gale, J. : Boks. - Maribor: Ma-tisk, 1997 Gookin, D. : Woid 97 za Windovvs za telebane. - Ljubljana : Pasadena, 1997
Hagman, A : Kozmetika : teorija, nega in ličenje.-Ljubljana : TZS, 1997
Harrer, H.: Sedem let v Tibetu. - Ljubljana: DZS, 1997 Hessayon, D. G.: Sobne rastline. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997 Kovšca, P.: Namizni tenis za začetnike. - Ljubljana : Namiznoteniška zveza Slovenije, 1997
Kuhar, B..: Kam na dobro kosi lo?. - Ljubljana: Slon, 1997 Levine, J. R.: Internet za telebane. - Ljubljana: Pasadena, 1997 Malus, M.: Veliki kitajski lioraskop za vse čase - Ljubljana: Delo, 1997 Mielke, U.: Če z otrokom ni lahko. - Radovl jica: Didakta, 1997 Mikulart, M. : Preprečujmo kriminal skupaj. - Ljubljana : Mihelač, 1997
Modrej,Z.:Tvoje odločitve.-Ljubljana: samozal., 1997 Pavčnik, M.: Teorija prava. - Ljubljana: CZ, 1997 Roger, V.: Žarečina. - Sloven j Gradec: samozal., 1998 Stermec-Perovec, A. : Gola in sama — Ravne na Koroškem : samozaložba, 1997
Šuler, A. : Elektronska pošta in program Eudora 3. - Nova Gorica: Flamingo, 1997
Travner, A.: Društva : nova zakonodaja.-Velenje: Pozoj, 1997 Welwood,J. : Ljubezen in prebujenje.-Ljubljana: Tangram, 1997
Izbor: Daija Molnar
K
U
U
R
A
• Kulturno društvo Lešc (oziroma njegova gledališka skupina) seje marca občinstvu v različnih krajih predstavilo z grotesko Trupla v kleti. Avtor le-te je Rudi Mlinar, režiral pa jo je Franc Gutman.
Devet igralcev je premierno nastopilo 6. 3. v OŠ Leše, predstave pa so imeli še 7. 3. v Gasilskem domu na Prevaljah, 8. 3. v gostišču Brigita v Strojnski Reki ter v OŠ Strojna in 31. 3. v Kulturnem domu na Ravnah.
• V organizaciji Občine Ravne - Prevalje in podjetja Arhitektura, d. o. o. iz Ljubljane so 9. 3. v Likovnem salonu na ravenskem gradu odprli razstavo Poljana! Poljana. Poljana? (Včeraj, danes, jutri). Na ogled je bila do 20.3.
•	Ob 30-letnici Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem seje zvrstilo več prireditev.
Proslava je bila 11. 3. v Kulturnem domu, nastopili pa so: otroci, mladostniki in odrasli iz CUDV, otroci z OŠ Čina ter umetnika Stanko Arnold in Maks Strmčnik. Častna gostja prireditve je bila Štelka Kučan, slavnostni govornik pa minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Anton Rop. Predsednik republike je CIJDV Črna ob jubileju odlikoval s častnim znakom svobode RS, na svečanosti pa so podelili tudi plakete in priznanja CUDV za leto 1998.
V Črni so pripravili tudi dve razstavi, in sicer razstavo izdelkov gojencev CUDV ter razstavo portretov avtorja Toma Jeseničnika na temo Drugačni.
• Kulturno	društvo
Mohorjan	Prevalje je 12. 3.
pripravilo koncert v Družbenem domu. Sodelovala sta Komorni mešani zbor Škofijske klasične gimnazije	z dirigentom prof.
Damijanom Močnikom (Zbor je že s prvimi nastopi potrdil svojo kakovost, na mednarodnem tekmovanju	v Celju je osvojil
bronasto plaketo, na slovenski reviji mladinskih zborov v Zagorju pa je bil proglašen za najboljšega debitanta.) in Orkester Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava z dirigentom Andrejem Goričaijem.
(Od leta 1996 v tej glasbeni šoli 25 pedagogov poučuje 14 inštrumentov predmetov.)
• Druga predstava v okviru gledališkega abonmaja (pa tudi za izven) v organizaciji Zveze kulturnih društev Mežiške doline je bila 13. 3. v Kulturnem domu na Ravnah. Nastopilo je Hvarsko ljudsko gledališče z Hvara s predstavo Ribarjenje in ribiška prepričevanja - avtorja Petra Hektoroviča in v režiji Marina Ceriča.
• Dramska skupina OŠ Prežihovega Voranca z Raven je 18. 3. v Kulturnem domu odigrala igrico Radovana Gobca Kresniček. Režija je bila v rokah Eveline Krivec in Ane Atelšek.
•	31.	pevsko srečanje Od Pliberka do Traberka
je končano. 6. 3. je bil še koncert v Kulturnem domu v
Kotljah, 7. 3. Pri Florjanu v Vogrčah in 14. 3. Pri Kovaču na Obirskem. Sklepni koncert je potekal 21. 3. v športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem. Nastopili so: MoPZ Šcntanclski pavri, MoPZ DU Prevalje, MoPZ Mežiški knapi, McPZ DU Prevalje, MoPZ Foltcj Hartman iz Pliberka, MePZ Strojnska Reka in Šentanel, Koroški kvintet Prevalje, Kotuljski oktet, nonet Črnjanski pobi, McPZ Markovič Kristl -Mato iz Črne, MoPZ Kralj Matjaž iz Libuč, McPZ župnije Ravne, Vokalni kvintet Ajda Prevalje, Dravograjski oktet Kograd IGEM, ŽePZ Karantanija Prevalje, Vokalni oktet TRO Prevalje, McPZ Podjuna Pliberk in MoPZ Vres Prevalje.
• Tretja predstava s sporeda lutkovnega abonmaja v sezoni 1997/98 je bila 27. 3. v Kulturnem domu v Čmi, Narodnem domu v Mežici in v Gasilskem domu na Prevaljah, 28.3. pa v Kulturnem domu na Ravnah. Z igrico Morjankn ali pravljica o ljubezni je gostovalo Mavrično gledališče Janc Stržinar iz Ljubljane. Organizator lutkovnega abonmaja je ZKD Mežiške doline.
• Tretji koncert s sporeda glasbenega abonmaja, ki ga pripravljata Pihalni orkester železarjev Ravne in Glasbena šola Ravne, je bil 21. 3. v Veliki dvorani Glasbenega doma na Ravnah. Tokratni glasbeni gostje so bili člani zasedbe Ali Caponc Štrajh Trio, ki so s koketirajočim in sproščenim nastopom (v njem je sodeloval tudi domačin Sandi Kotnik s tubo) dodobra navdušili in
Na slovesnosti ob podelitvi akrcditacijskih listin Kalibracijskemu laboratoriju v STO so nastopili harmonikarji ravenske glasbene šole.
in 7 stranskih
ogreli občinstvo. Ali Capone Štrajh Trio sestavljajo naslednji vrhunski glasbeniki: Vasilij Mlejnikov - violina, Bojan Cvetrežnik - viola, Igor Mitrovič - čelo. Trio je ustanovil komponist Gregor Strniša.
Trio je v petih letih svojega obstoja igral na mnogih prireditvah. Njihova glasba je polna asociacij, spogledovanja s kičem, melanholije in melodramatičnosti. Vsa glasba je napisana posebej za ta trio, kar je redkost v domači glasbeni ustvarjalnosti.
• Živimo v hiši jezika je naslov pesniške zbirke Tatjane Strmčnik. Na prireditvi v Koroški osrednji knjižnici jo je 27. 3. predstavil Marjan Pungartnik. Predstavitev sta organizirali ZKD Mežiške doline in KOK dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem.
ŠPORT
ALPSKO SMUČANJE Na Soriški planini je bila 6. marca državna tekma v veleslalomu za cicibane. Pri fantih je zmagal Miha Kirner z Bleda, 5. je bil Matic Jelen iz Črne, 16. Tadej Pečnik in 17. Matevž Zavolovšek (oba Fužinar). Med deklicami je v bila najboljša Ljubljančanka Maja Vesel, 14. je bila Spela Sklepič, 18. pa Tjaša Potočnik (obe Fužinar). 8. marca je na Peci v organizaciji SK Fužinar potekalo regijsko tekmovanje v slalomu. Pri cicibanih je zmagal Ravenčan Tadej Pečnik, Zavolovšek je bil 3., Kiselak pa 13. Med cicibankami je bila najboljša Potočnikova pred Sklcpičevo.
Naslednja tekma v veleslalomu za prveastvo vzhodne regije Slovenije je bila 14. marca na Golteh. Zmagal je Denis Srebot iz Celja. Drugo mesto si je med cicibani prismučal Tadej Pečnik, 3. je bil Matic Jelen, 5. Matevž Zavolovšek in 15. David Kiselak. Med cicibankami je progo najhitreje presmučala Tina Erbelinc iz Trbovelj, Potočnikova je bila 7., Sklepičeva pa 8. V nedeljo, 15. marca, je na tekmi za pokal Radenske v veleslalomu na Golteh osvojil odlično 2. mesto Fužinarjev smučarski up Tadej Pečnik, 12. je bil Jelen, 14. Zavolovšek. Med deklicami se je Sklepičeva uvrstila na 16. mesto.
Na slalomski tekmi vzhodne regije 21. marca na Rogli sta znova zmagala Trbovcljčanka Eberlinčeva in Srebot iz Celja (8. Sklepičeva, 11. Zavolovšek).
Odlična črnjanska smučarka Tina Maze, ki je prepričljivo zmagala na letošnjem pokalu Loke na Soriški planini v slalomu in veleslalomu med starejšimi deklicami, je zadnje dni marca dosegla znova imeniten dvojni uspeh. V kategoriji starejših deklic je slavila zmagi v slalomu in veleslalomu za lovoriko Pinocchio v italijanskem Abetoneju. Boštjan Delalut iz Črne je bil v veleslalomu deveti. Med 36 državami je slovenska ekipa zasedla 3. mesto za Avstrijo in Italijo.
KEGLJANJE V začetku aprila je bilo končano prvenstvo v drugih in tretjih ligah. Koroške ekipe so bile neuspešne. Kegljači Fužinarja in kegljavkc Korotana so izpadli iz druge lige, v tretji ligi pa so Slovenjgradčani pristali na drugem, Prevaljčani pa na 4. mestu. Pri kegljačih je v drugi ligi 1. mesto pripadlo Litiji, v tretji ligi pa Kovinotehni iz Celja.
Končano je prvenstvo koroške medobčinske lige za moške ekipe. Med sedmimi ekipami so drugič zapored osvojili naslov kegljači Armatur Muta, sledijo ŠTG Ravne, Energetika Ravne, Monter Dravograd, Koratur Prevalje itd. Med posamezniki so bili pri registriranih kegljačih najboljši Ivo Borovnik (Hrabri) pred Ferdom Paradižem (Armature) in Darkom Lasnikom (ŠTG), med neregistriranimi pa Dani	Krcmzcr	(Armature)	pred
Zdravkom Štavdckeijem (Energetika) in Nadijem Lasnikom (ŠTG).
NAMIZNI TENIS	Na Ravnah smo revnejši še
za eno športno panogo,	ki se je	v preteklih	letih
ponašala z bogato tradicijo in vrhunskimi rezultati. Finančna in zlasti kadrovska kriza, ki se je odražala v pomanjkanju kakovostnih	igralcev,	vodstvenega	in
strokovnega kadra, je že nekaj let zapovrstjo pestila NTK Fužinar Interdiskont, nazadnje pa dobila epilog ob koncu letošnje tekmovalne sezone.
Ženska ekipa, ki je eno sezono nastopala v najvišji državni ligi, se je uvrstila na zadnje - 8. mesto v rednem delu tekmovanja. V jesenskem delu prvenstva so naše igralke zmagale le enkrat, spomladi pa niso osvojile niti točke. Nastopile bodo le še v končnici državnega prvenstva, toda s pomlajeno vrsto brez Karmen Steblovnik in Petre Mlakar. Tako bodo igrale Stropnikova, Drelnikova, Podslenškova in Šetinova, ki
bodo v sezoni 1998/99 nastopale tudi v nižji - II. ligi. Klub pa je žal dokončno ostal brez moške ekipe, ki je po končanem drugoligaškem tekmovanju iz lige izstopila.
ODBOJKA Odbojkarji Fužinarja, ki so enega od ciljev (zmaga v pokalnem tekmovanju) že dosegli, se prav te dni v finalu končnice državnega prvenstva potegujejo še za naslov prvaka. Njihov nasprotnik je Salonit Anhovo, štirikratni državni prvak in ekipa, ki je v rednem delu prvenstva 1. A lige brez poraza osvojila 1. mesto pred Ravenčani. Naši odbojkarji so osvojili 2. mesto v ligi, potem ko so dvakrat ostali praznih rok v srečanjih s Kanalci, enkrat pa izgubili v Mariboru. O končnem razpletu letošnjega državnega prvcastva pa v naslednji številki.
Od treh koroških moških ekip, ki so v minuli sezoni nastopale v 2. ligi, so se v kvalifikacije za uvrstitev v novoustanovljeno 2. ligo, ki bo štela 12 članov, uvrstili odbojkarji Vuzenice in druge ekipe Fužinarja, medtem ko so odbojkarji Mislinje izpadli v 3. ligo.
PIvVVANJE Na državnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice, ki je bilo 14. marca v Kranju, se je od plavalcev Fužinarja odlikoval predvsem Aleš Logar, ki je v prsnem slogu osvojil dve srebrni odličji, enkrat pa je bil četrti. Med mlajšimi letniki sta se izkazala Fužinarjeva plavalna upa Damir Dugonjič, ki je trikrat zmagal v prsnem plavanju, ter Tjaša Borko, ki je osvojila tri prva in tri druga mesta med plavalkami letnika 1989.
Na Velikonočnem mitingu najmlajših plavalcev in plavalk v Celju, ki je bil 4. aprila, je Aleš Logar osvojil 1. mesto med mlajšimi dečki v disciplini 50 m prsno.
NOGOMET Nogometašem Korotana v 1. slovenski ligi ne gre vse po načrtih. V šestih tekmah spomladanskega dela prvenstva so si priigrali le pet točk. Zmagali so v Vevčah in dosegli le dva neodločena izida na Prevaljah proti Primorju in Potrošniku iz Beltincev. V tekmah proti Mariborčanom, Rudarju Velenje in HIT Gorica v gosteh so ostali praznih rok.
Še slabše se godi Dravograjčanom v 2. ligi, saj njihovi strelci v uvodnih štirih tekmah drugega dela prveastva niso uspeli zatresti nasprotnikove mreže. Tako so nogometaši trenerja Marjana Pušnika osvojili le eno točko v prvi tekmi s Trboveljčani, nato pa izgubili z Dravo s Ptuja in Triglavom iz Kranja doma ter v Kopru.	4
PD PREVALJE
Odlična ocena za vse odseke
Člani Planinskega društva Prevalje so se 14. marca zbrali na občnem zboru in ocenili društveno delo v preteklem letu.
Kot je povedal predsednik Ivan Komprej, je PD lani združevalo 1.779 članov. “Dva tisoč članov do leta 2000” pa je želja odbornikov, ki se bo - ob ponovnem povečevanju števila članov - morebiti celo uresničila. Kar vsak četrti Prevaljčan oziroma
Nogometašem Fužinaija se v prvenstvu 4. lige pozna, da imajo precejšnje težave z igralskim kadrom in se bodo	morali v	nadaljevanju precej truditi za	obstanek v
ligi.	V prvih	štirih	tekmah spomladanskega dela
prveastva so osvojili le tri točke, potem ko so doma premagali Mejnik iz Svečine, izgubili pa so v Zlatoličju, v Pesnici in doma proti Brunšviku.
KARATE Na turniiju v Litiji 4. aprila so med 200 karateisti iz 19 klubov Slovenije, Italije in Avstrije tekmovalci in tekmovalke TKK Ravne dosegli v disciplini kata	naslednje	boljše	uvrstitve: cicibanke:	1. Sladana
Marjanovič: mlajši dečki: 7. Andraž Kotnik; mlajše deklice: 8. Nika Gregor; starejši dečki: 4. Samo Vrhnjak, 5. Bojan Petrič, 7. David Sisernik; starejše deklice: 2. Maja	Peter; kadeti: 5.	Jani Krebs; mladinci:	2. Florijan
Reiter; mladinke: 2. Nina Zadravec in člani: 1. Bojan Breznik, 5. Miran Jelenko.
LOKOSTRELSTVO V Ilirski Bistrici je 4. aprila potekal mednarodni turnir v lokostrelstvu v disciplini arrovvhead. Pri članih je v coumpoundu zmagal Kranjčan Sitar, tekmovalci LD Koroške pa so se uvrstili takole: 4. Jože Ravnjak, 13. Darjan Čekon in 22. Maks Grašič.
Ivo Mlakar
Prevaljčanka je namreč član PD, kar društvo po številčnosti uvršča na prvo mesto na Koroškem in na peto mesto v Sloveniji. Lani so ponovno podelili priznanja za 25-letno (22) in 40-letno zvestobo PD (28), prvič pa tudi za 50 let članstva (plakete je dobilo 36 planincev).
Kaj je vzrok za množičnost članstva v PD? Je to tradicija, saj bo PD prihodnje leto praznovalo 80-letnico? Odgovor se skriva tudi v sistematični vzgoji podmladka (mentorice v vrtcih in OŠ - ob pomoči planinskih vodnikov - prirejajo izlete) ter v pestri paleti dejavnosti različnih odsekov. Lani je PD oziroma njegovih 10 registriranih vodnikov pripravilo 21 izletov, ki se jih je udeležilo 650 planincev. (Zaradi nevarnega vzpona pa je UO lani ukinil tradicionalni nočni zimski pohod na Uršljo goro.) V koči na Gori so letošnjega januarja potekala že 25. kulturna srečanja, tokrat z MoPZ Vres in oktetom TRO, posvečena 100-letnici rojstva dr. Franca Sušnika. Društveno postojanko je sicer lani obiskalo rekordnih 12.826 obiskovalcev, ki pa, po ugotovitvah gospodarskega odseka, v njej kljub zadostnemu številu postelj vse redkeje prespijo, pa tudi enolončnic si ne privoščijo več, saj hrano prinesejo s seboj. Kdor pa se lani ni uspel povzpeti na Uršljo goro, je lahko septembra v okviru Jesenskih srečanj občudoval razstavo uršlje-gorskih razglednic iz zbirke dr. Franca Verovnika. Najstarejša ohranjena je iz leta 1897. Poleg prizadevnih članov gospodarskega odseka (oskrbovanje koče, vzdrževalna dela, čiščenje dražnikov na cesti, priprava kurjave itd.) so marljivi tudi markacisti, ki so v svoje vrste lani pritegnili še tri planince, ki so se že udeležili tečaja za označevanje planinskih poti.
Poleti bomo obiskovalci na vrhu Uršlje gore okolico spoznavali tudi s pomočjo razgledne table, ki jo bo postavil markacijski odsek.
A.Č.
KADROVSKA GIBANJA
28. 2. 1998 je bilo v družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 3.087 delavcev (21 več kot prejšnji mesec).
V vseh ostalili podjetjih, za katera v tej rubriki spremljamo kadrovska gibanja (Transkor, Šerpa, Vogard, I unest in Vzmeti ter Gasilski zavod), je februatja delalo 421 ljudi.
DRUŽBA	ŠTEVILO	ZAPOSLENIH
METAL	1.168
STO	865
NOŽI	185
ARMATURE MUTA	350
OPREMA	153
STAN. PODJETJE	19
LOGISTIČNI CENTER	166
ZIP CENTER	39
ENERGETIKA RAVNE	107
VIP	35
TRANSKOR	62
ŠERPA	125
VOGARD	80
EUREST	61
VZMETI	75
GASILSKI ZAVOD	18
FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja
V železarskih družbah so februarja našteli 63 sklenitev delovnega razmerja: 35 presežnih delavcev je bilo zaradi težav z zagotavljanjem denarja za nadomestila njihovih plač iz Logističnega centra premeščenih nazaj v matično podjetje VIP, v Strojih in tehnološki opremi je delovno razmerje sklenilo 19 delavcev, v Mctalu 5, v Opremi 2 in v Logističnem centru 1.
Če analiziramo sklenjena delovna razmerja, ugotovimo, da jih je 22 za določen čas, 5 je mest za pripravnike, 36 pa je bilo prerazporeditev.
Med drugimi podjetji so na novo zaposlovali v Vogardu (za določen čas so zaposlili 2 delavca) in v Šerpi (prav tako so za določen čas omogočili delo enemu iskalcu zaposlitve).
Prekinitve delovnega razmerja
Statistični podatki povedo, da so februarja v ravenskih železarskih družbah zabeležili 42 prekinitev delovnega razmerja.
Vzroki so naslednji: razporeditev znotraj koncerna (36), invalidska upokojitev (3), potek delovnega razmerja za določen čas (1), trajni presežek - odprta brezposelnost (1) in sporazumna prekinitev delovnega razmerja (I).
Po številu prekinjenih delovnih razmerij prednjači Logistični center (35), sledijo pa Metal (4), Stroji in tehnološka oprema (2) in Armature Muta (1).
Od drugih podjetij so še v Vogardu in Eurestu ostali brez (skupaj) dveh sodelavcev - v prvem podjetju je delavec odšel sporazumno, v drugem podjetju pa je bil po pripravništvu premeščen v Eurest Muta.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V MARCU
• 16. 3. 1998 ob 12.55 so gasilci prejeli sporočilo, da sta zagorela suha trava in les na Metalovem odlagališču industrijskih odpadkov ob lesnem skladišču. Obstajala je nevarnost za vžig skladišča. Požar so pogasili poklicni gasilci.
Gasilska enota je posredovala še:
19. 3. 1998 pri dimniškem požaru v Dobji vasi, 21. 3. 1998 pri prometni nesreči v Dobji vasi,
31. 3. 1998 skupaj s PGD Mežiške doline pri gašenju travniškega in gozdnega požara na Lešah.
Gasilski zavod Ravne Direktor: Branko Čas, dipl. inž.
ZAHVALE
Ob izgubi naše ljube mame, tašče, babice in prababice Stanislave Mlatej se srčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrazili besede sožalja in nas tolažili v bolečini.
Hvala vsem.
Hčerke z družinami
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Neže Jelen - Kumrove mame
iskrena hvala znancem, prijateljem, sosedom in sodelavcem iz Transkorja, Vzmeti, Športnega zavoda Ravne - Prevalje, SV-830bmP Dravograd in MNZS za podarjeno cvetje in sveče.
Hvala dr. Džordževičevi, patronažni sestri Marjetki, g. župniku, pevcem, pihalni godbi in pogrebni službi Primožič.
Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Vinka Ladineka se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter ostalim, ki ste bili z nami v trenutkih neizmerne bolečine, in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in drugo pomoč, izrazili ustna ali pisna sožalja ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. Primožiču za pogrebne storitve ter besede slovesa. Hvala tudi g. župniku za lep cerkveni obred, Pihalnemu orkestru ravenskih železaijev, posebej hvala Šentanelskim pavrom za odpete žalostinke in nazadnje se za pomoč zahvaljujemo še članom odbora SLS.
Žalujoči: žena Ana, sinovi: Vinko z družino, Beno ter Rajko in ostalo sorodstvo
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Cibron - Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije so prispevali uredništvo, Foto Ocepek in Samo Šteharnik. Tel.: 0602 21 - 131, urednica 6305, tajništvo 6753. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo sc po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
Nagradna križanka št. 34
Nagradna križanka št. 33 - rešitev vodoravno: slon,
BELGIJA, IONI, LAVATER, NV, ZLO, BILO, IRA, OKO, ISO, CAMAR,
SENOVO, ANEKDOTA, NIT, RO, SAKO, CO, TRI, DAN, SEAN, LOKAL,
EBEN, AKABA, KOBILA, KA, AN, BAJER.
Izžrebani reševalci, ki prejmejo nagrade podjetja EUREST (podružnica Ravne), so: • VERA MEH, Stražišče 3, Ravne na Koroškem • PETRA PEČOVNIK, SŽ- ARMATURE MUTA, d. o. o. • NEJC VALTL,
Ob Suhi 45, Ravne na Koroškem.
Nagradna križanka št. 34: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 30.4. 1998 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o.,
Uredništvo Informativnega fližinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila prejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
Na tri reševalce nagradne križanke tokrat čakajo darilni paketi v vrednosti: 5.000,4.000 in 3.000 SIT. Podarja jih podjetje SŽ - Noži Ravne, d. o. o.
	FABRIKA	DRŽAVA NA APENINSKEM POLOTOKU	PRIPADNIK GOTOV	ETBIN KRISTAN	VODNA ŽIVAL	IKO	KNJIGA ZEMLJE- VIDOV	KOKETI- RANJE	GRŠKA ČRKA P	DRŽAVA V AZIJI	GLASBILO S STRUNAMI	STAROŽI- DOVSKI VLADAR
VRSTA DIVJE MAČKE						ČRNI KONTI- NENT						
KOPNO (MNOŽ.) V MORJU						VRSTA PROJEKCIJE ALEKSAN- DER VALIČ						
ENOTA ZA MOC V ELEKTROTEHNIKI				INDONE- ZIJSKI OTOK					OČE			
				GOSTINSKI LOKAL					SNAŽILKA			
ALUMI- NIJ			J. DEŽELA V NEMČUI LAHKOŽIVA ŽENSKA (FRANC.)									EMIL ČEFERIN
GORSTVO V BOLGARIJI			L		VRSTA KONJSKE- GA TEKA	100				IZRAZ PRI KARTAH		
						1. IN 17. ČRKA				GORSKI VRHOVI		
PTICA SEVERNIH MORIJ. ALK			O				CITRO- ENOV AVTO	OTOK V JADRANU RADIJ				
GERMAN- SKI OREL			R	NAPRAVA PEVEC ROBIČ							ZOLAJEV ROMAN	IME SKLADATELJA IIAČA FURJANA
IF	ŠIROK PAS PRI KIMONU	BITJE V SHOLASTIČNI FILOZOFIJI RIBJA KOST	E			ŽENSKO IME ORGAN VOHA					N	
KONICE, BODICE			T		NIKELJ PRITRDIL- NICA			JAPONSKI BOG Z LISIČJO GLAVO OSOVINA			A	
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (MARl.ON)			A				ŠOLSKI RED				N	
IVAN TAVČAR			FRANCOSKA TERORISTIČNA ORG A-NJZACUA				AVTOM. OZNAKA SARAJEVA			AMERI- CIJ	A	
IME IN PRIIMEK ........
PODJETJE OZ. NASLOV