Stran 136_________ANGELČEK                    Leto 26
J. E. Bogomil
Dva muzikanta.
|^||§3] jB čiteljev Julček in njegov Murko sta neloč-ifffSji&jj ij ljiva tovariša. Če srečaš, Julčka na cesti, FfTiif tnoraš že vedeti, da Murko ni daleč. In če tc sreča Murko, kmalu boš srečal tudi Julčka, čc-prav ga ondaj še nikjer ne vidiš.
Letos se je pa Julček začel učiti muzike, ali lepo po slovensko povedano: glasbe. Murko mora biti pa seveda spet pri njem, da mu ni preveč dolg-čas: Julčku namreč in Murku.
Mogočno sede Julček k pianinu in prične s svojo va}o. Murko pa ga pazljivo posluša. A taka godba ni za njegova ušesa. Pes je pes!
»U-u-u, u-u-u-u,« začne zavijati, kakor bi ga klalo v trebuhu.
Julček jc nevoljen. Zakaj bi Murko renčal nad njegovo umetnostjo? Res da je šele začetnik in da začetnik šc ni pravi umctnik, ali za Murka je kmalu kaj dobro ... Tako pa tuli!
Ko le ne odjenja, sc pa tudi Julček odločno razsrdi. Z vso močjo in z vso jezo udari po tipkah, da kar ušesa pretrese.
»U-u-u!« še huje zattdi Murko in se skrivi ka-kor da je udarila njegova zadnja.
Odpro se vrata.
»Julček! — Julček!«
»Kaj pa, ata?«
»Za danes je dosti!«
Pa še nekaj vcč so mu povedali ata. Zakaj, ko je prišcl na cesto, je bilo njegovo desno uho malo rdeče. Preveč jc razbijal in Murka nalašč dražil.
Julček se je moral poslej sam učiti glasbe. Murko je pa tisti čas godel v kuhinji. Ko je pa vaja minila, sta bila pa spet dobra prijatclja na dvorišču in na vrtu.
Dva muzikanta.