C. C. posiate — £<c« ogni glovad! mattina.
Fosamazna itevilka 30 stot,, stare 50 stot
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111 ; te» lefon št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po--na, oglasi denarnih zavodom . po 1.50 L. za 1 mm \ )lpeu. — Mali oglasi po 50 t. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 15.
V G
—. -m*	e
LETO I.
Tedenski koledar.
5. junija, petek : Ciril in Metod, apo* stola slovanskih narodov. — 6., sobota: Izaija, prerok; Bogomila; Domino k a (Nedeljka).	7., nedelja: 7. pobin«
kostna nedelja. Vilibald, škof; Pulhe* rij a. — 8., ponedeljek: Evgenij III., papež; Elizabeta, kraljica. — 9., torek; Nikolaj in tovariši, mučenci; Ana to* lija, devica. — 10., sreda: Amalija, de; vica; Veronika; Felicita. — 11., četr* tek: Pij L, papež; Olga; Sidronij, mu* čenec.
V soboto dne 6. junija je mlaj ; vre* me lepo.
Novice.
Novi prefekti,
tudi goriški in tržaški, nastopijo svoja mesta 15. ali 16. t. m. Prej bodo spre* jeti še od načelnika vlade, ki jim bo dal točne smernice glede delovanja v posameznih pokrajinah.
Knezonadškof na potovanju.
Goriški vladika dr. F. B. Sedej je v soboto odpotoval v Trbiž na po.šet k novoimenovanemu monsignorju de* kanu I. Krautu. Tam je pričel tudi z birmovanjem, ki ga bo s Trbiža pri* peljalo v Bovec in Kobarid.
Glavni tajnik
fašistovske stranke Avgust Turati je obiskal pretekli teden Julijsko K ra* j ino in imel več shodov v Trstu in na Reki ter zletel nato na zrakoplovu v Zader. Tu je bil višek svečanosti. Glavni tajnik je imel nagovor na za* drsko prebivalstvo ter se zahvalil za sprejem. »Treba je iti na Reko in priti semkaj,« — je rekel — »da razumeš solzno in žalostno resničnost mirov* ne pogodbe, ki je mi nismo podpisali.« Tu v srcu Dalmacije je nekaj, kar kr* va vi kakor odrezano meso in vpije s prebodenim srcem. Sicer pa mi ne zahtevamo mnogo: nas vznemirja sa* mo to, da imajo nekateri poln želodec, dočim primanjkuje nam, kar je po* ‘trebilo. Tega ne moremo trpeti. Mi smo mlad narod z zdravim želodcem in bi prav lahko tudi večje kose pre* bavili. Imejte zaupanje v svoje goreče stremljenje, toda zavedajte se, da je vaša usoda usoda trpljenja in bolečin. Rodite ponosni na to svojo politično žaloigro. Rpčem vam, da mož, ki da* nes vlada s trdno in vneto roko Ita* liji, gleda na vas in na vaše potrebe z razumevanjem in z živim Italijan* skim ter fašistovskim čutom.
Množice so Turatijeve besede spre* jele z velikim navdušenjem, godbe so zaigrale fašistovske himne.
Velikodušen dar.
Načelnik vlade Mussolini je naka* zal reški mestni občini 150.000 lir v dobrodelne namene.
Za dvorec goriške prefekture.
Dvorec goriške prefekture so že pred meseci povsem prenovili in ga opremili z novim pohištvom. Stroški za prenovo so znašali 246.000 lir; pre* vzela jih je goriška deželna uprava. Za pohištvo pa je plačala državna uprava 195.000 lir. Goriška dežela ima zdaj dostojno bivališče za prefekturo.
Tretji kraljevič.
V soboto 29. junija zjutraj, na pni z* nik sv. Petra in Pavla, je Belgrajčane zbudil grom topov in zvonenje, ki je naznanjalo, da je rojen tretji sin kra* lja Aleksandra. Kraljica Marija ga je povila na Bledu. To je prvi jugoslo* vanski kraljevič, ki ni bil rojen v Beo* gradu. Pri svečanem krstnem slavju je botra, angleškega kralja, zastopal nje* gov drugorodni sin princ jorški. Kra* ijevič je dobil ime Ivan, in sicer v pri* znanje Slovencem, ki imajo med svo* j imi najodličnejšimi možmi mnogo Ivanov kakor Ivana Cankarja, dr j a Janeza Kreka in druge.
Življenje in smrt v Trstu.
Meseca junija je bilo v Trstu 295 živo* in 8 mrtvorojenih, 209 slučajev smrti in 176 porok. Rojstev je bilo v juniju ravno toliko ko v maju. število smrti pa je padlo za 73, gotovo posle* dica ugodnejših vremenskih prilik. Število porok se je v primeri z majem zvišalo za 35 parov.
Dva politična umora.
Iz bolgarskega glavnega mesta So* fije poročajo zopet o dveh političnih umorih. Zadnjo sredo 26. junija zve* čer proti deveti uri sta se sprehajala po eni najlepših sofijskih ulic dva ma* kedonstvujušča, ubežnika iz Skoplja v Jugoslaviji. V hipu ju obkolijo 3 ne* znanci in začnejo na nju divje streljati ter nadaljujejo s streljanjem, ko že ležita na tleh; vendar se je napadal* ceni v splošni zmedi posrečilo zbežati. Sodi se, da je bil umor izvršen iz po* litičnega maščevanja in da ga je pov* zročila kaka umorjenima nasprotna skupina med makedonstvujočimi. Uboga Bolgarija! Kdaj bodo prene* hali zaslepljeni bratomorni boji?
Rešeni.
Zadnjič smo poročali o letalski ne* sreči, kateri so zapadli 4 španski letal* ci, ki so hoteli preleteti Atlantski oce* an. Vsa večdnevna iskanja ponesre* čenega letala so ostala brezuspešna in ves svet je že obupal nad usodo drznih letalcev. Po osmih dneh je pa angleška ladja »Eagle«, ki je bila od angleške vlade poslana na iskanje po* ncsrečencev, našla letalce sredi viso* kega morja, ko so jim po 8 dnevnih bojih z valovi in viharji že pešale mo* či, in jih z letalom vred rešila. Veselje nad rešitvijo pogumnih letalcev je bilo zlasti v Španiji nepopisno.
Vojni prostovoljci.
Na praznik sv. Petra je prišla v Go* rico skupina vojnih prostovoljcev iz Tridenta. Goriški vojni prostovoljci s kapitanom Grazianijem na čelu so jih svečano sprejeli. Popoldne so na Kalvariji odkrili spominske stebre v čast tam padlim prostovoljcem. Gost* je so potem še obiskali kraško in soško bojišče, kjer so odkrili vrsto spomin* kov na grobeh padlih tovarišev, ter se podali nato v Trst.
Nemški tisk
v Jugoslaviji je precej močno razvit. Okoli 450.000 Nemcev ima 14 časopi* sov, in sicer 1 velik dnevnik, 6 tedni* kov, 2 lista po 3 krat na teden, tri, ki izhajajo po dvakrat in 2 mesdčnika. Razen tega imajo še celo vrsto knji* ževnih založb ter par strokovnih li* stov. Taki so seznami Nemcev samih.
Pod krivo palico
je dobro, je dejal srednjeveški rek, hoteč izraziti misel, da je bilo pod via* do cerkvenih knezov ki imajo zakriv* ljcne škofove palice, življenje boljše nego pot svetnimi knezi. Tega mne* nja so pa še danes vsi oni tisoči, ki so vložili prošnje za sprejem v urad* niške, vojaške, poselske in druge službe v Vatikanskem mestu. Toliko je teh prošenj, da je vatikanski guver* ner nabil razglas, da v novi državi ni* kogar več ne potrebujejo.
Po 15 letih.
Zopet poročajo listi o bivšem av* sirijskem vojaku, ki se je sedaj po 15 letih vrnil iz ruskega ujetništva. Gre za Štefana Vujina, ki se je pred dnevi nepričakovano vrnil k svoji družini v Sento v Vojvodini. Vujin trdi, da je v Rusiji še 40 do 50 tisoč ujetnikov, ki se ne m tire j o vrniti domov, ker je vož* nja draga in je težko dobiti potni list; on je porabil za potovanje okrog 3000 lir.
Umestna strogost.
Pred tržaškim sodiščem so stali pred nekaj dnevi: dva zdravnika, dr. De Senibus in dr. Dose, in tri ženske. Zdravnika in dve ženski so bili obto* ženi, da so sodelovali pri umetnem splavu tretje ženske. Dr. De Senibus in ena ženska, babica, sta bila obsoje* na vsak na tri leta in 1 mesec težke je* če, drugi trije so dobili vsak po 1 leto in 2 meseca.
- Letina v Jugoslaviji.
Po poročilih listov kaže letošnja le* fina v Jugoslaviji prav dobro. Glede količine obeta biti ena najobilnejših. Stanje rži, pšenice in ječmena je v vsej državi zelo ugodno. Tudi koruzna polja so prav lepa. Radi vremenskih neprilik kakovost pridelkov ne bo po* vsem prvovrstna.
Župnijski izpit
je napravil g. Božo Kjačič, kurat na Srpenici. Čestitamo! |\jQVI list
1929 C1M/ 49
Za borih 60 lir.
V	noči od 30. junija so vdrli sve« drovci v papirno trgovino E. Pristerja v ulici Cesare Battisti v Trstu, kjer so slutili bogat plen. Navrtali so železno blagajno, pa niso mogli do denarja. Potem so obiskali sosedho brivnico, v kateri so dobili 60 lir. Težko delo, ki je bilo slabo poplačano.
Dr. Gregor Žerjav umrl.
V	četrtek 27. junija je v Poljčah na Gorenjskem umrl voditelj samo« stojnih demokratov Slovenije dr. Gre* gor Žerjav. Žerjav je bil zelo nadarjen in energičen politik, ki je igral vo« dilno vlogo v slovenskem javnem živ« ljenju. Rodil se je leta 1882. v Ložu na Notranjskem, dovršil pravne štu« di j e ter se v mladih letih naselil v Trstu in potem v Gorici kot odvet« niški pripravnik. Že kot visokošolec je načeloval narodno « radikalnemu gibanju ter stal tudi pozneje v ostrem nasprotju s staroliberalno skupino, ki jo je vodil dr. Tavčar. Iz Gorice je od« šel v Ljubljano, kjer je započel širo« kopotezno gospodarsko organizacijo. Med vojno je bil začasno interniran, leta 1917. pa je postal tajnik Jugoslo« vanskega kluba v dunajski državni zbornici. V Jugoslaviji je bil dvakrat minister in delj časa predsednik de« želne vlade za Slovenijo. S svojo stranko se je odločno boril proti av« tonomiji in je likvidiral večino avto« nomnih uradov slovenske deželne uprave. Pod njegovim energičnim vod« stvom si je Samostojna demokratska stranka organizirala dnevnik »Jutro«, ki je kmalu postal najbolj razširjen slovenski dnevnik, žal da tudi z ne« izbirčnim pisanjem. Tudi prosvetna organizacija sam. demokratov se je na pobudo drja Žerjava močno raz« vila. Dr. Gregor Žerjav je bil eden najbolj delavnih in sposobnih slo« venskih politikov, ki je odločilno sovplival na razvoj Jugoslavije v pr« vem desetletju njenega življenja.
Boj nepismenosti!
Analfabetov je bilo v Italiji 1. 1921. 31 od sto. Danes jih je že 4 od sto manj. Po zadnjih računih bo odslej naprej vsako leto en odstotek manj ljudi, ki ne znajo pisati in čitati.
Možje z dolarji.
Znano je, da Amerikanci zelo radi prihajajo v Evropo na izlete. Pred vojno so pustili tukaj 100 milijonov dolarjev na leto. Lansko leto pa že kar 900 milijonov (17 milijard lir!). Povprečno potroši vsak Amerikanec, ki pride k nam na obisk, po 1254 do« larjev (okoli 24.000 lir).
Iz srednjega veka.
Časopisje poroča, da si je policija v Šangaju na Kitajskem nabavila pose« ben stroj za mučenje. Žrtev slečejo, jo privežejo na bambusovo lestvo, roke zvežejo na prsih in pritrde na nje električno žico. Ko spusti rabelj elek« trični tok, povzroči to take muke, da policija lahko zve, kar hoče.
Prodani listi?
Francoski monarhistični list »Ac« tion Francaise«, ki ga je papež pre« povedal zastran slaboverskega piša« nja, je priobčil listine o podkupljivo«
sti francoskih velikih dnevnikov. List trdi, da je glavni urednik vplivnega dnevnika »Temps« prejel ob času mi« rovnih pogajanj tri milijone in pol frankov od bolgarske vlade, da bi francoski listi pisali njej v prilog. Francoska javnost čaka, kaj bodo ob« toženci odgovorili.
Hrvatski dnevnik.
S 1. julijem je začel izhajati v Za« grebu nov hrvatski katoliški dnevnik pod imenom »Hrvatska Straža«. Do« sedanji dnevnik »Narodna politika« je prenehal ter se združil z novim ka« toliškim glasilom. Na čelu uredniške« ga odbora stoji zagrebški pomožni škof dr. Premuš. Uredniki »Narodne politike« pridejo k »Hrvatski Straži«. Novi dnevnik pomeni, da se katoliške sile na Hrvatskem koncentrirajo.
Smrt v planinah.
Na praznik sv. Petra in Pavla z ju« traj se je odpeljala iz Trsta večja družba planincev, da bi napravila v nedeljo daljšo plezalno turo v Man« gartskem pogorju. V nedeljo proti ve« čeru je družba, v kateri so bili odvet« nik Chersi, dr. Suppani, sodnik Go« betti in več drugih, že premagala naj« težji del poti in plezala že v dolino Koritnice, da bi prišla v Log. Naen« krat si je dr. Gobetti odvezal vrv, s katero je bila družba zvezana in je krenil, iskajoč stezo, nekoliko v stran. Kmalu so pa ostali hribolazci začuli težak padec in z grozo opazili, da je nesrečni Gobetti treščil v približno 30 m globok prepad. Obležal je na mestu mrtev. Hribolazci in miličniki so po« zneje spravili mrtveca v dolino. Sod« nik Gobetti je bil 34 let star, doma iz San Rema. V Trst je prišel šele pred kratkim, ko je bil imenovan za sod« nika na tržaški sodniji.
Praznik slovanskih apostolov.
Danes praznuje vesoljna Cerkev god svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta prinesla slovanskim narodom ka« toliško resnico. Ob tej priliki naj na« vedemo iz poslanice papeža Pij a XI. slovanskim škofom sledeče misli:
»Če sta sv. Ciril in Metod vsej cer« kvi v slavo in čast, jo morajo vendar slovanski narodi pred vsemi drugimi častiti in posnemati. Naj bosta torej sv. Ciril in Metod slovanskim naro« dom učitelja popolnejšega krščanske« ga življenja, toda bodita tudi vsem va« šim slovanskim rojakom ne le nebeš« ka zavetnika, temveč tudi vodnika.«
V	vsaki naši hiši bi morala viseti podoba sv, bratov in vse naše družine naj bi se spominjale papeževih na« vodil.
Domovinska zavest.
V	Ameriki živi vse polno črncev. Med njimi sta dve stranki: ena je za to, da se vsi vrnejo v Afriko, kjer naj ustanove lastno mogočno državo; dru« ga je pa za to, naj si črnci raje v A« meriki pribore več pravic. Pretekli te« den zvečer sta se oba tabora v New« jorku spopadla. Afriški domoljubi in oni črnci, ki jim ni za rodno' grudo, so se streljali ko na fronti. Šele policija s strojnimi puškami jih je razgnala.
Merjasci na Krasu.
V	gozdove pri Št. Petru na Krasu so prilomastili od hrvaške strani merjas« ci (divji prešiči). Lovci so odkrili njih sledi in šli za njimi. V petek pod ve« čer je g. Ferrandelli srečal enega iz« med divjih prešičev in ga obstrelil. Ta se je razkačen zagnal proti lovcu, in Ferrandelli ju bi bila slaba predla, da ni inženir Grisaffi ustrelil merjasca v srce. Merjasec tehta skoro 100 kil; samo glava je dolga 52 centimetrov. Drugi merjasci, ki so še tam, vabijo hrabre lovce na obisk v gozdove.
Proti tujcem.
V	turškem parlamentu je bil pred« ložen zakonski načrt, po katerem bo tujcem prepovedano izvrševanje cele vrste poklicev. Tako tujci ne bodo smeli biti odvetniki, zdravniki in zob« ni zdravniki.
Od mornarja do milijonarja.
Dne 24. junija je umrl v Buenos Ai« resu v 85. letu starosti Nikola Miha« novic. Pokojni je bil rodom Dalma« tinec iz Dubrovnika in se je kot 18« letni mladenič izselil, ne da bi znal pi« sati. V svojem življenju je imel po« sebno srečo in postal najbogatejši člo« vek v Južni Ameriki. Njegovo bro« dovje je štelo nad 400 enot, od kate« rih je bilo 46 potniških ladij. L. 1916. je prodal svoje brodovje neki angleški družbi, sam pa se je bolj zanimal za industrijo in banke. V celi Južni Arne» riki ni bilo večjega podjetja, kjer bi ne imel Mihanovič kaj deleža.
Zapustil je ogromno premoženje, in sicer v Buenos Airesu okoli 20 naj« večjih palač, nad 12.000 kvadratnih ki« lometrov (= 1,200.000 hektarjev) naj« boljšega polja, nad 200.000 glav goveje živine in okoli 60.000 konj. V Para« guayu je imel lastno kolonijo »Dal« macijo« z 9 pristanišči.
Mihanovič je bil Hrvat, ki je pod« piral izseljence ter vse njihove orga« nizacije. Bil je tudi med ustanovitelji parobrodarskega društva Jugoslaven« ski Lloyd, ki ima za cilj vzdrževati reden promet med dalmatinskimi pri« s ta niš či in Južno Ameriko.
Ministrova izjava.
V	Kantonu Ticinu v Švici so se vr« šili v preteklem mesecu protifašistov« ski izgredi Nasprotniki so trgali faši« stom s prsi znake, jih dejansko napa« dali in organizirali bojkot proti faši« stovskim trgovcem, s tem da so ob« javljali sezname fašistovskih štacun in pozivali prebivalstvo, naj se jih iz« ogiblje. Proti tem sovražnim dej a« njem je italijanski diplomatski za« stopnik grof Pignatti odločno prote« stirai in imel govor, kjer je rekel: »Švica spoštuje svobodo in dovoljuje vsakomur, da pove svoje mnenje. To« da svoboda posameznikov in narodov ima meje, ki pričnejo tam, kjer se za« čenjajo pravice drugih narodov in drugih poedincev.« Z izjavo ministra Pignattija se strinjamo.
Rojansko romanje
iz Trsta na Barbano se je vsled nepričakovanih zaprek preložilo na nedeljo 21. julija. Nabav« ljeni listki obdrže veljavo.
Kako je s politiko.
Govor, ki ga je načelnik madjarske vlade grof Bethlen imel 26. majnika precTspomenikom padlim ogrskim vo» jakom, v katerem je zahteval nazaj vse dežele predvojne Madjarske, razburi ja še vedno politično javnost v deže» lah male antante. Zadnjič smo poro» čali, da je romunska vlada vložila pro» ti govoru pismen protest v Budim» pesti. Izjave Štefana Bethlena ozna» čuje uradna vloga za neprijateljsko dejanje proti Romuniji. »Ta govor je radi tega tem bolj važen, ker ni to prva izjava zoper Romunijo in zoper mir, in ker jo je izrekel predsednik ogrske vlade vpričo diplomatskega zastopnika Romunije, ki je bil h pri» reditvi vabljen od ogrske vlade. Govor je v nasprotju z obljubami, ki jih je svoj čas dala ogrska vlada. Zastopnik Romunije se radi tega v bodoče ne bo vdeležil nobene prireditve take vrste. Romunska vlada bo nadalje obrnila pozornost mednarodnih činiteljev na to delovanje madjarske vlade, ki je v nasprotju z mirovno pogodbo Ogr» ske in z mirom sploh.«
Pretekli teden je dospel v Buka» resto odgovor Ogrov. Romunski zu» nanji minister gospod Mironescu je zadevo spravil takoj pred poslansko zbornico in prečital poslancem mad» jarski odgovor. Ogrski zunanji mini» ster Valko pravi v odgovoru, da se čudi, kako so mogle izjave grofa Bet» hlena užaliti Romunijo. Ogrska vlada je bila vedno mnenja, da je mirovna pogodba, sklenjena v Trianonu, nepri» merna in krivična, in je vedno poudar» jala, da mora to stanje z miroljubnimi sredstvi spremeniti. Čudno bi bilo, ako bi to stremljenje Madjarov ne našlo izraza v govoru madjarskega načelni» ka vlade. Sicer pa njegov govor ni imel politične vsebine, temveč je bil izrečen samo v spomin 500.000 ogr» skim vojakom, ki so padli v svetovni vojni za domovino. Ogrska vlada ima navado, da vabi k takim in sličnim prireditvam vse zastopnike tujih dr» žav. Diplomatje vabilo lahko spre j» mejo, če se jim zdi, ga pa lahko tudi odklonijo. K sklepu zatrjuje minister Valko, da ogrska vlada nima samo želje, temveč tudi trdno voljo, razviti z Romunijo vezi dobrega sosedstva.«
Mironescu ni zadovoljen.
Ogrski odgovor ni mogel zadovoljiti romunske vlade. Madjari trdijo nam» reč ponovno in to pot celò uradno, da ne priznavajo trianonske mirovne pogodbe, s katero so se potegnile me» je povojni ogrski državi. Valko je še enkrat naznanil, da zahteva spremem» bo meja. To je bistvo odgovora. Radi mirovne pogodbe in mej se vrši že leta spor med Ogri in sosedi. Pred vojno je Ogrska štela 325.000 kvadrat» nih kilometrov, bila je torej večja ko današnja Italija, danes jih ima pa le 92.000. Prebivalcev je Ogrska štela 20 milijonov, danes jih ima okoli 8 mili» jonov. Vojna je vzela ogrski državi približno dve tretjini ozemlja in pre» bivalstva. Da Ogri ne morejo tega udarca izlehka preboleti, je človeško.
Drugo vprašanje pa je, ali se jim je zgodila krivica. V mejah predvojne Ogrske so bili namreč Madjari le manjšina, ki je vladala s silo nad ve» liko večino nemadjarskih narodov: nad Romuni, Slovaki, Poljaki, Hrvati, Srbi, Malorusi, Nemci, Slovenci in Židi. Kljub temu da so ti narodi tvo» rili v državi veliko večino, sta bila vlada in parlament v oblasti Ogrov. Ogri so vladali neomejeno v notranji in zunanji politiki in v gospodarstvu. Svojo govorico so proglasili za dr» žavni jezik ter vpeljali s silo madjar» ščino v ljudske in srednje šole. Slo» venci niso imeli niti ene slovenske šo» le. V sličnih razmerah so živeli Slo» vaki in Malorusi ter drugi narodi. Raz» pad Avstro»Ogrske je osvobodil tudi tlačene narode na Ogrskem. Romuni so se združili z Romunijo, Hrvati, Srbi in Slovenci z Jugoslavijo, Slovaki s Čehi. Da so močne ogrske manjšine prišle v te države, je bilo neizogibno, ker so kraji narodno zelo mešani. Na Sedmograškem, ki je prišlo pod Ro» munijo, so Ogri naseljeni kot jezikov» ni otoki sredi dežele, ki je po večini romunska. Enake razmere vladajo v jugoslovanski Vojvodini, kjer so ogr» ske naselbine pomešane med srbskim in nemškim prebivalstvom, tako da srečaš na potu sedaj ogrsko vas, uro hoda pozneje nemško, nato zopet srbsko, uro hoda pozneje nemško, na» to zopet srbsko, nakar naletiš na Hr» vate ali Bunjevce, kakor se tam ime» nujejo. Ogri so v deželi manjšina. Na Slovaškem je položaj sličen. Slovakov je okrog 2 milijona, Ogrov približno
700.000	Ker se ogrske naselbine ne da» jo odtrgati, je bilo naravno, da je de» žela pripadla češkoslovaški republiki. Ako bi se Slovaška vrnila Ogrom, bi zopet ogrska manjšina vladala nad slo» vaško večino, kar bi bilo krivično. Ravnotako bi zavladala na Sedmo» graškem in v Vojvodini ogrska manj» sina nad nemadjarsko večino prebi» valstva. Tega nočejo dopustiti ne Ro» muni ne Jugoslovani in ne Čehi. Pri» pravi j eni so braniti do zadnjega da» našnje meje proti Ogrski. Temu miš» ljenju je dal zunanji minister Mirone» scu jasnega izraza v romunski zbor» niči.
Samo vojna bo odločila.
Korak, ki smo ga naredili v Budim» peš ti, je rekel Mironescu, je stvar, ki se ne tiče samo Romunije, temveč cele male antante. Ni treba misliti, da je mala antanta nastopila v Budimpešti iz strahu ali ker je v skrbeh; nastopila je v interesu miru. Ogrski odgovor trdi, da je madjarska vlada videla v določilih trianonske pogodbe vselej krivico in da hoče mirovno pogodbo z mirnimi sredstvi spremeniti. Z mir» nimi sredstvi bi se dala pogodba spre» meniti samo v slučaju medsebojnega sporazuma. Tak sporazum je pa po» polnoma izključen, ker se ne želi no» ben narod male antante vrniti pod nad» oblast Ogrov. Kar se tiče Romunije, je načelnik vlade Maniu že izjavil, da mi ne hlepimo po tuji zemlji, a da ne
bomo od naše zemlje odstopli nikdar nikomur niti ene pedi. S to izjavo je predsednik Maniu zadel jedro vpra» sanja. Verjetno je, da bosta tudi ostali dve državi male antante dali enak od» govor. Če je položaj tak, ne razume» mo, zakaj se Ogrska peča še vedno s sanjami, ki se ne bodo nikoli uresni» čile. Kar Ogrska želi, se ne da doseči z mirnimi sredstvi, marveč edino le z novo vojno. Nočemo sicer dajati Madjarski nasvetov, izjavljamo pa, da Madjarska ne zna ločiti med miroljub» nimi in vojnimi sredstvi. Napredek in blagostanje Ogrske sta mogoča samo, če Ogri zvesto izpolnjujejo trianon» sko mirovno pogodbo. Strahote sve» tovne vojne so naučile vse delavne na» rode, da se napredek vrši samo do» kler traja mir in se spoštujejo pogod» be. Prepričan sem, — je zaključil Mi» ronescu — da so vsi omikani narodi na naši strani. Kar se godi na Ogr» skem, zahteva od nas, da smo pozorni in da vršimo trajno in natančno nad» zorstvo.
Iz govora romunskega zunanjega ministra se jasno zrcalijo napete po» litične razmere med Ogrsko in malo antanto in vse težave, ki ovirajo spo» razum med Ogri in njihovimi sosedi.
Slovenci v Ameriki.
V zadnjih letih se je izselilo mnogo naših ljudi v tujino. Večina je ubrala pot čez morje in šla iskat kruha in sreče v Ameriko. Odkar so Zedinjene države Severne Amerike zaprle vrata, se seli le malo naših ljudi v to deželo; velika večina hodi v Južno Ameriko, predvsem v Argentino. Močno izse» ljevanje našega življa v prekmorske dežele nam daje priložnost, da spre» govorimo v »Novem listu« o razme» rah, v katerih žive tam naši rojaki.
Najstarejša in najmočnejša sloven» ska naselbina, ali kolonija je v Zdru» Ženih državah Severne Amerike. Saj je skoro že 100 let od tega, kar so se Slovenci začeli izseljevati v te kraje. Slovenski misijonar Friderik Baraga, ki je šel leta 1831. oznanjat vero Indi» jancem, je srečal na svojem poteva» n ju slovenskega kmeta ali farmarja Petra Poheka ter se čudil, da je Pohek imel že lepo kmetijo in veliko premo» žen j e. V tistih časih je bil Slovenec še redka prikazen v Ameriki. Prava doba izseljevanja se je začela za Slo» vence in Hrvate leta 1890. in je trajala nepretrgoma do svetovne vojne. Po vojni je bil dotok bolj pičel. Tako je slovenski živelj narasel do današnje» ga števila. Koliko Slovencev živi v Ze» dinj enih državah, se ne more natan» čno določiti. Po vladnem ljudskem štetju iz leta 1920. je Slovencev 210.000. To število ni popolnoma zanesljivo, ker so amerikanska oblastva prištela med Slovence tudi marsikaterega dr» žavljana drugega slovanskega jezika, če je označil svojo narodnost splošno za slovansko. Amerikanci pa sploh ne delajo velike razlike med posamezni» mi slovanskimi narodi. Kljub temu lahko trdimo, da je v Zedinjenih dr» žavah Severne Amerike okoli 200.000 Slovencev, kar se vidi že iz velikega števila njih organizacij. Zedinjene dr»
žave so druga domovina Slovencev. Največ jih živi skupaj v mestu Cleve« landu, kjer jih je 35.000. Cleveland so zato imenovali drugo največje slovena sko mesto. Ostali Slovenci so raztre« seni po vseh pokrajinah širne države.
Najvažnejša opora kulturnega živ* ljenja amerikanskih Slovencev so slo« venske župnije s slovenskimi duhov« niki. V Severni Ameriki je katoliška cerkev ločena od države, zato je pa popolnoma svobodna in se organizira, kakor hoče. Če je dovolj katoliških Slovencev v enem kraju, si sezidajo iz lastnih sredstev cerkev, si oskrbe slo« venskega župnika in kaplana, ki ju morajo seve tudi sami plačati. Čisto slovenskih župnij je v Zedinjenih dr« žavah 32, v nadaljnih 14 farah so sicer župniki Slovenci, verniki pa ne po« polnoma slovenski, temveč tudi drugih narodnosti. Vseh slovenskih duhovni« kov je sedaj približno 100. Amerikan« ski Slovenci so sezidali nič manj ko 46 lepih cerkva, ki so njih last. Neka« teri izmed duhovnikov so profesorji bogoslovja, veleč. g. Jager je vseuči« liščni profesor na minesotski univerzi. Leta 1925. so dobile Zedinjene države prvi slovenski samostan z lastnim po« sestvom. Redovniki so frančiškani, ki jih je pripeljal oče Kazimir Zakrajšek v Ameriko in ki so organizirali v sa« mostanu bogoslovje za domači slo« venski naraščaj.
Podporne organizacije.
Zraven cerkve so Slovenci skušali sezidati tudi lastno šolo. Ker je bila njih finančna moč šibka, je šolstvo v prvih desetletjih le počasi napredo« vaio. Šele po vojni so se šole razmah« nile. Danes je v Zedinjenih državah 39 modernih šol, ki so opremljene z najmodernejšimi učili. Vrednost teh slovenskih šol se ceni na 4 in pol mili« jone dolarjev. Nekatere šole so žup« nijske, druge posvetne. V Zedinjenih državah so tudi slovenske šolske se« stre, ki uče na 5 župnijskih zavodih in ki so leta 1926. zgradile lastni dom z višjo dekliško šolo.
Razen tega so Slovènci ustanovili 27 velikih, moderno opremljenih jav« ni h knjižnic in čitalnic, kjer najdeš ogromno število knjig v vrednosti pol milijona dolarjev.
Poleg slovenske fare je najvažnejši ohranjevatelj slovenskega življa pod« porno društvo. Član dobi za slučaj bolezni ali nezgode denarno pomoč, če pa umre, plača društvo pogreb in pod« pira ženo in otroke. Kakor povsod so Slovenci tudi v Zedinjenih državah ločeni v tri struje ali stranke: v kr« ščanske socialiste ali zavedne katoli« čane, v liberalno ali narodno napred« no skupino in v socialne demokrate, oziroma komuniste. Najstarejša pod« poma društva so katoliška. Združena so v zveze, ki jih imenujejo jednote. Omeniti hočemo le nekatere: Kranj« sko slovenska katoliška jednota, Družba Svete Družine, Slovensko « hrvatska zveza, Slovenska dobrodelna zveza in Slovenska ženska zveza. Naj« močnejša je prva jednota, ki ima 226 podružnic, raztresenih po Ameriki in nad 30.000 članov. V vseh obstoječih jednotah je pa organiziranih okoli
50.000	zavednih katoličanov. V teh podpornih društvih se goji tudi dru« žabnost, prirejajo se dramatične predstave, vrši se telovadba in šport, goji petje v pevskih zborih in tako dalje. Katoliške jednote so organizi« rale tudi prvi splošni slovenski kato« liski shod, ki se bo vršil ta mesec v Chicagu.
Poleg katoliških podpornih društev imajo največji pomen narodno « na« predne ali liberalne organizacije. Naj« močnejša zveza je Slovenska narodna podporna jednota, ki šteje nič manj nego 672 društev z 61.000 člani in ima preko 4 milijone dolarjev premoženja. Odkar je socialno « demokratska Slo« venska delavska podporna zveza leta 1921. stopila v njene vrste, je postala najmočnejša slovenska podporna or« ganizacija v Ameriki. Vodi jo že de« set let zaslužni organizator Vincenc Cankar.
Socialni demokratje in komunisti so šibkejši in ne igrajo vodilne vloge.
Ako seštejemo vse slovenske pod« porne organizacije brez razlike na mišljenje, imajo Slovenci v Zedinje« nih državah vsega 10 podpornih jed« not z 1257 društvi. Odraslih članov imajo 90.812, naraščaja 45.702 ali skup« no 136 tisoč 514 organiziranih društve« nikov.
Tisk.
Slovenci v Združenih državah imajo tudi zelo dobro urejeno in močno raz« širjeno časopisje. Najbolj zaslužen katoliški dnevnik je Amerikanski Slo« venec, ustanovljen leta 1891. v Chica« gu. Kazimir Zakrajšek, ki ima za ka« toliški tisk največ zaslug, je ustanovil v Chicagu dnevnik Edinost. Po vojni sta se oba lista združila in skupni dnevnik nosi ime Amerikanski Slo« venec. Naročnikov ima okrog 8000 in se tiska v lastni tiskarni. Poleg Ame« rikanskega Slovenca je najbolj znan verski mesečnik Ave Maria, ki ima približno 5000 naročnikov in izdaja vsako leto obširen Koledar v 6 do 7 tisoč izvodih.
Liberalna struja ima dnevnik Glas naroda, ki ga je ustanovil Frank Sak« ser v New Yorku. Lasten dnevnik izdaja tudi Slovenska narodna pod« poma jednota. Imenuje se Prosveta in je močno razširjen. V Clevelandu iz« ha ja socialistični dnevnik Enakoprav« nost. V istem mestu se tiska trikrat na teden Ameriška Domovina, ki ima lastno tiskarno. Istotam izhaja po« ljudno znanstv. mesečnik Čas. Izmed drugih časnikov naj omenimo še Glas svobode, komunistični tednik Vestnik, Glasilo K. S. K. J., tednik Naš Dom, ki izhaja v lastni tiskarni v New Yor« ku, in socialistični tednik Proletarec. Poleg katoliškega Koledarja izdajajo Slovenci vsako leto še Slovensko«a« merikanski koledar, Ameriški dru« žinski koledar in komunistični Delav« ski koledar. Ameriški Slovenci imajo tudi več knjigaren in književnih pod« jetij, kakor Književno matico Sloven« ske narodne podporne jednote in dru« ge. Moč slovenskega tiska v Zedinje« nih državah se vidi najbolje v tem, da imajo Slovenci 12 moderno urejenih tiskaren z najboljšimi tiskarskimi
stroji. Na splošno lahko rečemo, da ima peščica ameriških Slovencev do« mala več časnikov kakor Slovenci v Evropi." Saj izhajajo v Ameriki kar 4 slovenski dnevniki. Glede leposlovja in znanstva so ameriški Slovenci šibki. Edini znani slovenski pesnik je Ivan Zorman, ki je izdal doslej tri zbirke pesmi: leta 1922. Poezije, 1. 1925. Pe« srni in Lirične speve. Priobčil je tudi angleško knjigo »A life saver«, kjer je prevedel na angleški jezik najbolj znane pesmi Franceta Prešerna, Fran« ca Levstika, Simona Jenka, goriškega slavca Simona Gregorčiča, Antona Aškerca in Antona Funtka. Ivan Zor« man je zanesel slovensko pesem med Amerikance in Angleže in s tem mnogo koristil svojemu narodu.
Socialno stanje.
Slovenski naseljenci v Zedinjenih državah so prišli v deželo iskat kruha. Začetkoma so bili vsi priprosti in rev« ni ljudje brez šol. Našli so delo veči« noma v rudnikih, nekaj tudi na de« želi. V divjem in brezobzirnem boju za obstanek so nekateri propadli, dru« gi so se pa dokopali do premoženja in izobrazbe. Danes je v Zedinjenih dr« žavah okoli 5000 samostojnih trgov« cev, nekateri so tudi tovarnarji. Lepo število je tudi slovenskih farm ali kmečkih posestev z lepimi gospodar« skimi poslopji. Slovenskih hiš štejejo na par tisoč; med njimi so tudi palače. V Chicagu so ustanovili stavbinsko društvo Naš dom z osnovnim kapita« lom 600.000 dolarjev, ki zida članom hiše na posojilo. Hiše se v večletnih obrokih odplačujejo. Gospodarsko stanje ameriških Slovencev se vidi tu« di v premoženju podpornih društev. Kranjska slovenska katoliška jednota je imela julija 1928. točno 2 milijona 29.760 dolarjev imetka. Slovenska na« rodno « podporna jednota ima po naj« novejših podatkih v gotovini in vred« nostnih papirjih 7 milijonov 671.126 dolarjev premoženja. Društvenih do« mov imajo Slovenci po širni Ameriki 57, njih vrednost znaša 2 milijona in pol dolarjev.
Slovenci so si osnovali tudi lastne denarne zavode. Največja banka je »The North American Banking end Savings Company«, ki so jo ustanovili aprila 1920. in ki ima 5 milijonov do« larjev premoženja. Vodijo jo sami Slovenci, ravnatelj je dr. Seliškar. Lastnih bank imajo Slovenci 4, poleg tega mnogo posojilnic in 10 konsum« nih in produktivnih zadrug. Slovenci imajo 17 paroplovnih agencij, 37 zdravnikov in zobnih zdravnikov, 11 profesorjev na univerzah in srednjih šolah iter 69 učiteljev in učiteljic. Slo« venskih strojnih, stavbnih in zemlje« merskih inženirjev je 37, odvetnikov z lastno pisarno 43. Lepo število Slo« vencev je med sodnimi porotniki, v občinskih svetih, v bančnih in indu« strijskih podjetjih. V par letih bodo ameriške univerze vrgle v svet okrog 1500 razumnikov, ki bodo zavzemali vidna mesta v vseh panogah javnega življenja.
Iz povedanega je razvidno, da de« lajo naši izseljenci v Zedinjenih drža« vah čast slovenskemu imenu. Slovenci
ne zaostajajo po pridnosti, izobrazbi in organizaciji za nobenim evropskim narodom v Ameriki. Njih prva vrlina pa je, da ljubijo zvesto, globoko in pri* srčno svoj rod in domačo zemljo.
V Južni Ameriki.
Bolj žalostne so razmere v Južni Ameriki. Nihče ne more povedati, ko* liko Slovencev živi v posameznih juž* noameriških državah. Nekateri trde, da jih je v Braziliji 10.000, toda to število je nezanesljivo. Točne j še po* datke imamo edino glede Argentine, kamor se izseljuje v zadnjih časih mnogo ljudi iz naših krajev. Slovencev je v Argentini doslej 16.000, od teh
12.000	iz Italije. To število se dan na dan množi, ker se dotok iz naših kra* jev ni še ustavil. Največ jih je v glav* nem mestu Buenos Airesu, in sicer okrog 5000. Drugo večje slovensko središče jc Cordoba, kjer živi približ* no 1500 naših rojakov. Zaposleni so pri gradbi cest in železnic, v tovarnah in pragozdovih. Mnogi hodijo iz kraja v k ta j in iščejo dela. Versko * moral* ne razmere so obupne ne samo med Slovenci, temveč sploh med Slovani in celo med domačini. V Argentini so župnije, ki štejejo 200.000 duš. Za
250.000	Slovanov ne skrbi niti en slo* vanski duhovnik. V Argentini živi en sam slovenski duhovnik salezijanec dr. Sergoč, a ta je zaposlen drugod in se more le malo posvečati svojim ro* jakom. Nekaj časa je bil v Argentini župnik A. Mrkun in ustanovil list Iz* seljenec, ki je izšel prvič v Buenos Airesu 1. marca 1928. Razen tega so se začela ustanavljati tudi izobraževalna društva, ki so združena v osrednjo zvezo Slavijo. Zveza se je osnovala februarja 1928. V njej niso samo Slo* venci, ampak tudi drugi Slovani. Njen program je, da bodi med Slovenci lju* bežen do lastnega rodu, da skrbi za vsestranski kulturni in gospodarski napredek slovenskih izseljencev, da se sezidata v Buenos Airesu slovenski društveni dom in slovanski dom za iz* sel j enee ter da se ustanove po vseh slo* venskih naselbinah podružnice Sla* vije. Prva podružnica se je osnovala
Dr. Ivan Tavčar:
Cvetje v jeseni.
»Poglej ga,« je govoril karlovški počasi, »v me je bruhnil! Ti žival, ti!« Z obširno svojo roko ga je brez te* žave dvignil in vzdignil proti stropu, nakar ga je spustil, da je Danijel z vso težo svojega pijanega telesa tlesk* nil po hišnem tlaku. Oni pa se je za* smejal: »Zdaj vem, koliko velja tvoj »če ne!«
Danijel je sicer težko padel, a zgo* dilo se mu ni nič. Takoj je zopet stal na nogah in bliskoma je imel v rokah dobro nabrušeno tolminsko nožičko.
Zenske so od strahu zavpile, in Boštjan je zakričal izza mize: »Z no* žem ne!«
Samo Anžon se ni razburil. Boštja* nu je izpregovoril: »Malo počakaj!« Nato se je obrnil proti Danijelu:
»Torej z nožičko, z nožičko me
v mestu Cordobi, ki šteje 50 članov ip ima že lastno društveno dvorano s či* talnico. Poleg Slavije je v Buenos Ai* resu Slovensko žensko društvo, pev* ski zbor Primorje, komunistični Ljud* ski oder in slovenska izseljeniška pi* sarna. Najuglednejša in najpremož* nejša Slovenca v Buenos Airesu sta brata Benčič, ki sta iz Italije in vodita veliko gradbeno podjetje. O kakem gospodarskem ali kulturnem razmahu argentinskih Slovencev ne more še biti
češ, s tisto, ki sem ti jo jest s Tolmin* skega prinesel. Poglej no! Ali misliš, da za take reči bruham na Tolmin* sko? Poglej no!«
Daši so bili Anžonovi udi kakor hlodi, ki se dajo le težko in neokor* no gibati, je vendar s čudovito hitrostjo s svojo levico ujel Danijela za roko te ga z desnico parkrat lopnil po nji, rekoč:
»Boš izpustil nožičko, ti hudniko* vec, ti!«
Ker Danijel ni takoj izpustil, ga je s svojo roko samo parkrat kresnil po prstih, da jih je takoj kri podplula in da je nožička zarožljala po deskah. Nato ga je obrnil in mu z nogo po* magai, da je odletel na klop pod sklednik; tam je pričel hišni hlapec škripati in — jokati, kakor je to na* vada starega pijanca.
Anžon je pobral nožičko ter jo po* ložil pred Boštjana na mizo: »Ne da* ja j takega otroku!«
govora. Po večini so naši rojaki revni delavci ali kmetje. Upati pa je, da se po zgledu svojih bratov v Zedinjenih državah s časom tudi oni organizirajo in uveljavijo v javnosti.
Najnovejša vest iz Argentine nam javlja, da se je ustanovil v Buenos Ai* resu nov list Slovenski tednik, čigar glavni urednik je Goričan Peter Če* bokli. Po Slovenskem tedniku smo po* sneli tudi mnogo podatkov za današ* nji politični pregled.
Obrne se k Lizi:
»Čakaj, Liza, kaj sem že hotel reči? Vidiš, nič se ti ne lažem, pšenica je bila letos dobra in čedno se je mlati* la. Proti krompirju tudi ni kaj reči in fižol je bil poln, kakor bi norel. Vse to je res in fruge je bilo pri hiši, da bi lehko vojska živela od nje. Zdaj pa poslušaj ! V nedeljo bom pri dese* ti maši v Poljanah. Nekaj prej bom bruhnil od doma, da se pogovorim z gospodom Jernejem. Če ti je všeč, pa pridi še ti. Morda bova že pri deseti maši prvič oklicana. Množice bodo malo govorile, pa bo še zmerom bo* Ije, ko da bi se s polenom klepala sva* tovščina. Če nočeš, pa pusti! A po* vem ti, da hrušek potem tudi ne bom več nosil. No, pa lehko noč!!«
S temi besedami je odšel.
Pod sklednikom je Danijel med jo* kom in škripanjem zaspal. Ker se Li* za zanj ni zmenila, ga je morala mati spraviti v slamo.
Okno v svet.
Nemčija in Avstrija.
Te dni se je vršilo v Monakovem na Bavarskem zborovanje avstrijskih in nemških pravnikov, kjer so se posve* tovali o skupnem kazenskem zakoni* ku, ki naj se uvede istočasno na Nem* škem in v Avstriji. Navzoči, so bili tu* di odposlanci dunajskega in berlin* skega parlamenta. Po daljših razpra* vah se je dosegel v bistvenih točkah sporazum. Kar so gospodje v Mona* kovem sklenili, se predloži sedaj av* s tri j ski in nemški državni zbornici, a že sedaj je jasno, da bosta oba parla* menta načrt potrdila in mu dala ve* ljavo zakona. Tako bo v Nemčiji in Avstriji zavladala ista kazenska po* stava, kakor da bi bili obe deželi ena sama država. V tem so vse stranke brez razlike edine. Antanta je zabra* nila združitev Nemčije z Avstrijo, to* da sklepi, kakor so se naredili v Mo* nakovem, .združujejo in zedinjujejo Nemce kljub prepovedim antante. I Jjedinjenje vseh Nemcev se čedalje bolj uresničuje. Zborovanje v Mona* kovem je bilo kakor skupen parla* ment Nemčije in Avstrije, zakaj obe zbornici se bosta sklepov držali in jih izvedli. Tega ne more nobena sila pre* prečiti.
Anglija.
V torek 2. julija se je prvič po volit* vah sestal angleški parlament. Po sta* rem običaju otvori zasedanje kralj, katerega pripeljejo v sijajnem sprevo* <!u skozi londonske ulice v zbornico. Ker je kralj Jurij V. še vedno bole*
hen, je sprevod v zlatih kočijah to pot odpadel in mesto kralja je prečital prestolni govor njegov odposlanec. V prestolnem govoru je izražen pro* gram delavske vlade: Mac Donald ho* če omejiti pomorsko oboroževanje in radi tega išče sporazum z Zedinjeni* mi državami Severne Amerike. Glede nemške vojne odškodnine se vlada strinja z Youngovim plačilnim načr* tom. Čim se to vprašanje reši se izpraz* ni nemško ozemlje ob Renu. Moja via* da — pravi prestolni govor — razmiš* lju je tudi pod kakšnimi pogoji bi se dale obnoviti diplomatske zveze s So* vjetsko Rusijo. Brezposelnost hoče vlada odpraviti s tem, da pozida mno* go novih cest in hiš in drugih javnih del, kjer dobe delavci zaslužka. Po* speševati hoče tudi izseljevanje v prekmorske posesti. To je glavna vse* bina prestolnega govora.
Premagani voditelj konservativne stranke Baldxvin je izjavil v parla* mentii, da njegova opozicija ne bo divja. Konservativna stranka je pri* pravljena podpirati kolikor bo mogo* če delavsko vlado. Glavno je država, katero čakajo težke naloge. Značilno za angleško politično omiko je tudi to, da so premagani konservativci česti* tali Mac Donaldu radi lepega uspeha pri volitvah.
Žalostna obletnica.
Dne 28. junija je preteklo 10 let, odkar je Nemčija podpisala mirovno pogodbo v Versaju in priznala s tem svoj poraz v svetovni vojni. To je bil
dan, ko se je premoč nemške države v Evropi zlomila in je bil nemški na-rod potisnjen za desetletja v ozadje. Nemčija je zgubila vse prekmorske posesti, odvzeto ji je bilo brodovje, odstopiti je morala Alzacijo Loreno, obsežne dežele je morala dati Poljski, naložena ji je bila velika vojna od? škodnina. Za Nemčijo je 28. junij 1919. bridek spomin. Predsednik nem* ške republike maršal Hindenburg je izdal, ob desetletnici proglas na na? rod, kjer pravi: »Današnji dan je dan žalosti. Deset let je minilo, odkar so nemški odposlanci bili prisiljeni, da podpišejo listino, ki je bila za vse pri? j atelje pravice in pravega miru grem
ko razočaranje. Deset let leži že po* godba na vseh plasteh nemškega na? roda, na njegovem duševnem živi j e? nju in gospodarstvu, na vsakdanjem trudu delavca in kmeta. Nemčija je pogodbo podpisala, toda s tem ni pri? znala, da je nemško ljudstvo zakrivilo vojno.« Nemci ta očitek odločno za? vračajo in upajo, da bo ideja pravega miru končno vendar zmagala.
Ta dan so v znak žalosti zvonile vse cerkve v Berlinu, širom Nemčije so se vršili obhodi in shodi. Žalost Nem? cev je razumljiva. Toda če bi bili oni zmagali, bi bili svoje nasprotnike naj? brž ravno tako in morda še hujše pri? tisnili in ponižali.
Dornberg. — V torek je vlak, ki vozi iz Trsta ob 8. uri 28 minut, ubil Jožefo Lahovo, staro 78 let, doma iz Brda. Šla je iz trgovine in hotela kljub zaprtim tračnicam čez železnico. Ker je bila gluha, ni čula nasproti drvečega vlaka, ki jo je zadel ob bok in jo tre? ščil na progo, kjer je v trenutku iz? dihnila. — Dorašča nam dovolj številna družba mladine, ki obeta za bodočnost srednjeveške razmere. Kakšnih 12 jih je, stari so od 14 do 16 let, »glihajo in štrihajo« skupaj. Nič ni več varnega pred njimi —- več za? enkrat ne bomo povedali. Opozarja? mo vse dobre starše, naj varujejo svo? je otroke pred to družbo, ki opušča tudi že svoje verske dolžnosti in vpe? ljuje ogabno preklinjanje. Prva oblast javne varnosti mora storiti vse še za časa, da zatrč preteče zlo.
Slap pri Vipavi. — Potrjujemo, da zadnjega dopisa o plesu ni pisal tisti, ki ga obdolžuje »petorica mož«, pri? rediteljev plesa. Uredništvo.
V četrtek 13. junija je pogorela hiša posestnika A. Ferjančiča. Sreča, da ni bilo burje ter da so prihiteli na po? moč ljudje s polja, ko so čuli plat zvo? na. Bili so takoj na mestu tudi orož? niki in vipavski gasilci. Pogorelec ni bil zavarovan. — Pri nas ima »Novi list« še precejšne število naročnikov, a lahko bi jih bilo več. Mnogi so, ki ra? di berejo, da bi pa kaj žrtvovali, tega ne znajo. Nekaj dobre volje, par li? terčkov vina manj in v hiši imaš do? brega svetovalca in prijatelja. Tudi na »Družino« bi jih bilo lahko več na? ročenih, zlasti dekleta. Če je za svilo in druge brezpotrebne reči denarja, naj bo tudi za dobro čtivo. — V pre? teklem letu smo imeli štirinajst izse? 1 j enee v, sedem v Argentino, drugi v sosednjo državo.
Vrabče. — Komu se bo zdelo, da smo odtrgani od sveta. No, pa občin? ski sluga le najde pot po vseh rebrih in klancih. Sosede vsakokrat izza vo? gla gledajo, kam pojde.
Pomlad nam je kljub hudi zimi lepo pokazala. Na dan sv. Petra smo imeli prvo sv. obhajilo. Lepo je pripravil
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz Brd.
Kozana. — Poročil se je g. Vuga iz dobro znane družine z gospodično Dorico Jakončičevo. Mlademu paru želimo obilo sreče in zadovoljnosti!
V oktobru bomo Meli sv. birmo. Naš č. g. kurat se lepo trudi z otroci pri krščanskem nauku. Dobili smo tu? di mladega organista Rudolfa Klinca, ki se je že dobro postavil s številnim mešanim zborom. Cerkev je lepo po? pravljena. Tudi zvonovi se lepše sliši? jo, odkar so preloženi
Nožno. — Tudi v našo oddaljeno faro je jelo prihajati par številk »No? vega lista«. Zdaj vidimo, koliko zani? mivega je v njem. Na praznik šv. Pe? tra in Pavla smo imeli pri naši po? družnici običajni shod. Povedati pa moramo, da bi lahko marsikdo doma ostal. Tudi ni prav, da se med mašo pod kostanjem pri cerkvi vino toči. — Z letino kaže do sedaj še nekam dobro.
Kojsko. — Predzadnjo nedeljo zve? čer se je tukajšnji g. učitelj Viktor Sgonicchi peljal s kolesom v Kozano. Na ovinku j pod Šmartnom je tako ne? j srečno padel, da je obležal nezavesten j na cesti. Dobri ljudje so ga skoraj mrtvega prinesli domov. Zdravnik je <
ugotovil, da ima g. učitelj več reber polomljenih. Zdravljenje bo trajalo precej časa. Kolesarji pazite na nevar? ne briške klance in ovinke!
Iz Vipavske doline.
Selo. — Krompir in fižol sta že vsled suše ginila, pa je začetkom preteklega tedna dobro namočilo; škoda le, da tudi s točo. — Naš vodovod se je ko? maj ta mesec otajal, — Še ena zanimi? vost je v naši vasi; posestniku in tr? govcu Pirjevcu je krava že tretjič sko? tila dvojčke. Se razume, da hodijo va? ščani trumoma gledat ta redki slučaj.
Sv. Mihael. — Tudi nas je toča ma? lo pobožala. Sicer pa kaže letina še precej dobro. Za črešnje smo izkupili lepe denarce. — Že pred časom je šla po večno plačilo vzorna mati in go? spodinja Marija Ušaj. Bog naj tolaži preostale. — Treba je nadalje omeni? ti, da nekateri še vedno odlašajo z de? lom na občinski cesti. Treba pa bo le enkrat začeti!
Štjak. — 24. junija popoldne so se pripodili od severo?zapada temni ob? laki. Iz njih se je usula debela toča. Padala je 10 minut, da je bilo vse be? lo. Škoda je prav velika, ker je skoraj polovico letine vzela. Sena bo polovico od lani, sadja malo, žito je pa skošeno. !
Drugo jutro se je živelo pri hiši, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Po stari navadi se je delalo, in Danijel je opravljal svoje posle, kakor da bi nikdar ne bil ušel. Jaz pa sem moral odriniti! Radi tega nam je mati Barba napravila boljše kosilo in tudi nekaj nacvrla je bila. Še celò belo kavo smo imeli na mizi, kar je bilo takrat nekaj izrednega.
Za slovo smo si segli v roke z oče? tom in materjo. Pri prihodu nič roke, pri odhodu pa roko — taka je bila ti? ste dni etiketa v pogorju in po nji si se moral ravnati, če nisi hotel dobiti očitanja, da se ne znaš spodobno vesti.
, »Pa še kaj pridi!« so se glasile po? slovilne besede. Meta me je spremlja? la, kar sem pričakoval. Nosila mi je veliko ruto, v katero so bili zaviti orehi, češplje, ocvrt bob in — če se ne motim — še celò par klobas. Vse to so mi dali pri slovesu, in velika bi
bila zamera, če bi hotel tak dar za? vrniti. »Ruto o priliki nazaj prinesi,« je izpregovorila Presečnica, ko je iz? ročila culo svoji hčeri.
Pred hlevom sta stala Danijel in Liza, a ne skupaj, vsak na enem kon? cu poslopja. Milo sta gledala za nama, posebno Danijel je bil potrt in žalo? sten. »Oh?ta,« je zastokal, »lepo je bilo, ko si bil tukaj. Kmalu kaj pridi!« Liza je molčala in se grdo držala, ker je bila še vedno jezna na hlapčeta.
Hodil sem od Jelovega brda proti Malenškemu vrhu ter kakor vselej, kadar sem stopal po tej poti, jemal vase lepoto pokrajine. Meta je, noseč mojo ruto, korakala tik mene, kakor kupček obupa. Kar pogledati se ni upala vame, ker bi jo drugače zalile solze, To se ji je videlo.
Prisedši na kraj, kjer je v globoki dolini tičala koča karlovškega Anžo? na, opazim tega pri delu v bregu. Z rovnico je kopal ledino, da so se mu
nabirale debele kaplje po obširnem obrazu.
»Hej, zdaj pa greš.« je kričal, »pa spet prideš! Novo njivo kopljem.« Bila sva že precej daleč od ni ega, ko je še zavpil; »Meta le povej Lizi, da kopljem novo njivo!!«
Pod Malenškim vrhom sva obstala na mestu, ki mu pravijo »Na poklonu«. To je tratina sredi gozda, odkoder se vidijo štiri cerkve. Za tabo Mati bož? ja na Gori, pred tabo Sv. Martin v Po? ljanah, na eni strani Čabrače, na drugi Gabrška gora. Kakšni svetniki so tam, tega vam danes ne morem več pove? dati. V prejšnjih časih so ljudje na tem mestu obstajali in se proti vsaki cerkvi poklanjali. Ta navada je mo? rala biti med ljudstvom zelo vkore? ninjena, ker je v našem pogorju takih »Poklonov« vse polno.
(Dalje.)
naš župni upravitelj naše malčke za to ganljivo slovesnost. Tudi cerkveni zbor dobro napreduje pod vodstvom č. g. Ferjančiča.
Bliža se čas žetve, mlatev se prične pri nas sredi julija. Za mlatev bo okoli 1000 q žita v naši okolici. Prednost pri mlačvi gre kajpada mlatilnicam, ki imajo tudi stiskalnico za slamo.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Ob tretji obletnici. — Tri leta so potekla, odkar je mestna bob nišnica pričela z rednim obratom. Pri* znati se mora, da je zavod v teh letih v vsakem oziru napredoval in se po možnosti vedno izpopolnjeval. To je predvsem zasluga spretnega ravnatelja g. Braggiona in čč. sester usmi* ljenk, ki požrtvovalno zavod vodijo. Da je ljudstvo pridobilo zaupanje, priča nad 400 do sedaj sprejetih bob nikov. — Ob tretji obletnici želimo zavodu nadaljne izpopolnitve in obilo uspehov!
Poroka. — Poročil se je g. Fr. Čuk. not. konc. z gč. Minko Petriče« vo, davčno uradnico in zvesto cer« kveno pevko. Na mnoga leta!
V	kroniko. — Umrli 29 letni Ivani Škvarc«Jordanovi je bil na pod« lagi važnih cerkvenih predpisov od« klonjen cerkveni pogreb.
Nov grob. — V starosti 90 let je umrla vdova in posestnica Terezija Petkovšek. N. v m. p.
Toča. — Tudi po idrijski okolici je v zadnjem deževju naletavala toča. Vendar prihajajo glasovi, da ni po« sebne škode.
Ledine. — Na Razpotju je umrla 36 letna Marija Pivk. Težko bolezen je prenašala dolgih 5 let. Mož ji je padel na ruski fronti.. N. v m. p.
Iz Gor.
Police pri Cerknem. — Ker vemo, da Im urednik tudi nam dovolil malo prostora v »Novem listu«, pa se še mi oglasimo. 16. junija je imel naš živi« nozdravnik dr. Štemberger prav spodi budno in številno obiskano predava« nje o živinoreji. Navduševal nas je tu« di za vodovod. Složno se bo treba oprijeti tudi tega dela.
V	kratkem bomo naši spominski cerkvici Matere božje preskrbeli tudi nove zvonove. Tu imamo vsaj vsako drugo nedeljo tudi sv. mašo, za kar gre hvala neumornemu č. g. Hlišu.
Dolje pri Tolminu. — 20. junija je tukaj umrl naš najstarejši mož, Luka Benedejčič. Rojen je bil 16. oktobra 1838., imel je torej več kot 90 let. Zadnjih par mesecev je hudo trpel. Upajmo, da je dosegel obilo plačilo za vse trpljenje, za delo in pridnost in za vzgledno življenje.
Tolmin. — Po enem tednu obilnega dežja imamo zopet lepo vreme. Kmet« je zadovoljni kimajo z glavo in hvali« jo Boga, ki jim obeta tako dobro le« tino. Posebno sadja bo letos veliko, če nam bo sreča mila. — Na praznik sv. |
Petra in Pavla je g. dekan v cerkvi do« volil, da smejo ta dan vsi delati na po« lju, oziroma grabiti seno in ga spra« viti, kar med tednom seveda ni bilo mogoče. Zato so tisti dan vsi pridno delali in se veselili polja, ki je tako lepo! Na njem pozabijo ves trud in vse trpljenje.
Tolmin. — Poročila sta se dne-12. junija Andrej Rutar iz znane Kanča« nove hiše iz Zadlaza«Žabč in Terezija Leban, članica Marijine družbe iz Za« tolmina. Obilo sreče v novem stanu!
Predzadnji petek so se končale zadnje skušnje na tolminskem liceju v veliko veselje vseh študentov. Naj« lepša stvar za študenta so počitnice. Za marsikaterega bodo malo grenke, ker se mora pripravljati na ponavljal« ni izpit, ki bo v oktobru. Teh ponav« ljavcev je pa malo.
Pred dnevi smo imeli v Tolminu zo« pet cirkus. Vse je drlo notri, čeprav so se že zadnjič Tolminci kesali, da so tako po neumnem zavrgli denar. Pri predstavi je bilo največ otrok, čeprav je bila za nje najmanj primerna.
Idersko. — Sram nas je, da še ni bi« lo dopisa od nas v »Novem listu«. Da« nes malo popravimo. Letina ne kaže prav slabo. Prav je, da si nekateri po« sestniki skušajo pomagati z umetni« mi gnojili. Ko bo prav dobra letina, se bodo pa tudi naša dekleta lahko po mestno nosila; s tem pa ne pravimo, naj se nosijo ko stare mamice. — 27. maja sta se vzela v zakon Bajt Ma« rij a in Jožef Manfreda. Bog jima daj srečo! — Zakopali smo 65«letnega po« sestnika Fratnika Andreja in Marijo Juretičevo. Bog naj ju sprejme!
Puštale. — Kakor drugod in še ve« liko bolj je naši puhlici grozila skraj« na suša. Sena bo le malo, lanska suša in letošnji zimski mraz sta veliko ško« dovala. Upanje imamo v krompir in fižol; zadnji dež po sv. Ivanu nam je veliko koristil. — Vaščan Alojzij Ho« jak je 22. t. m. vzel v zakon Justino Plesničarjevo. Ženin je severno«ame« riški državljan, prihitel je v domovi« no, da se je združil z izvoljenko. Ona je pa bivala doslej v Argentini. Sedaj jo ženin popelje preko morja v de« želo dolarjev. Naj vaju spremlja božji blagoslov v novi domovini!
Čepovan. — S prav posebno sloves« nostjo smo letos praznovali farnega patrona sv. Ivana Krstnika. Po skup« nem sv. obhajilu sta se namreč slo« vesno posvetila presv. Srcu tretji red in dekl. Marijina družba. To je sad prelepo uspele ponovitve sv. misijo« na, za katerega se ne moremo nikdar dovolj zahvaliti Bogu in preč. gospo« dom misijonarjem. Tudi letos je pohi« tel v svoj ljubljeni Čepovan preč gosp. dekan Rejec in opravil slovesno sv. opravilo, pri katerem je nastopil do« mači cerkveni zbor pod spretnim vod« stvom g. Martina s prekrasno Premr« lovo Missa in honorem s. Josephi. Ravno na praznik sv. Jožefa je prvič zadonela s kora in sedaj je že četrtič nastopil zbor s to težko skladbo. Čast zboru!
Logaršče. — V torek 25. junija ne« kaj pred 7. uro zvečer je med hudo nevihto udarila strela v hišo posest«
nika Kobala Matije št. 2. Do tal je po« gorela s hlevom vred. Kljub temu. da je bilo poslopje takoj v plamenu, ker je bilo s slamo krito, se je dalo marši« kaj rešiti, ker so ljudje brž pritekli na pomoč. Iz hleva so pa rešili le živino. Stroji in drugo kmetsko orodje je vni« čeno._ Človeških žrtev hvala Bogu ni bilo. Škoda je občutna, ker je le malo premoženja kritega z zavarovalnino. — Pa še nekaj: naše prometne zveze tudi niso bogve kako sijajne. »Novi list« dobivamo navadno piši in beri šele deveti dan po izidu. Cesta skozi Rakovec v Podmelec je pa taka, da je joj. Ali bi se ne dalo kaj ukreniti?
Iz Reške doline.
Podgorje. — Vsi vodnjaki so že prazni. Vodo nam bodo morali voziti po železnici. Tudi polje že trpi radi suše, V soboto smo upali, da nam Bog da dežja; a pri nas je samo malo po« rosilo, nižje dol proti Buzetu pa je do« bro zalilo.
Iz goriške okolice.
Št. Maver. — Dopisa iz Št. Mavra v 14. številki ni pisal g. Vendramin Franc. Uredništvo.
Vogersko. — Žalostno je, da ljud« je pri nas drug drugega napadajo. Tako se je zgodilo 16. junija Gorjanu Karlu, ko se je domov vračal. Ljubez« niv sosed ga je tako močno po vsem životu premikastil, da si bo Karel za« pomnil tisto nedeljo. Napadalec je že lansko leto storil podoben čin.
V torek zvečer je padala pri nas ta« ko debela toča, da je stari ljudje ne pomnijo enake. Kako je s pridelki, si lahko potem mislite!
Podsabotin. — Eno zadnjih nedelj sern šel v Podsabotin. Stopim mimo gruče fantov pred cerkvijo k maši. Hotel sem slišati lepo petje; pa kako, ko imajo na koru včasih kar po štiri pevovodje hkratu. Dajte se sporazu« meti. — Podsabotin je že 6 let brez dušnega pastirja. Nedelje in prazniki so pusti. Č. g. Sedej števerjanski se trudi, da mu kar lasje sivijo, a dvem faram in še po slabih poteh le ne more biti kos. Letina je že prav dobro ka« zala, pa je prišla toča.
Orehovlje. — Zadnji »Novi list« je bil zanimiv za našo vas: kar dva do« piša. Zanima nas strokovna ocena naših novih zvonov, ki je dovolj ugod« na, ako pomislimo, da so odškodnin* ski zvonovi večinoma bolj »na debelo zamešani«. V zvoniku je bil malemu zvonu prisojen glas cis, as je torej tiskovna pomota.
Sovodnje. — V nedeljo smo obha« j ali farni praznik sv. Ivana. V lepo okrašeni cerkvi je pel slovesno sv. mašo stolni kanonik mons. Berlot, prepeval pa je domači pevski zbor, in sicer prav lepo. V sredo se je vršilo tekmovanje šolskih otrok iz verouka vpričo gospoda dekana renškega. — Dež nas je rešil suše.
Št. Maver. — Naš dušni pastir nam je preskrbel zelo lep križev pot. V ne* del j o 16. junija je bilo slovesno posve* čenje. Kapelica je bila polna faranov.
Cerkveni zbor je nenavadno lepo pre* peval. Vsa čast pevcem, ki kljub kle* vetam še sami vse stroške za note krijejo.
S Krasa.
Ležeče pri Divači. — Tudi mi se moramo končno oglasiti, čeprav ni branje pri nas tako razširjeno, kot bi moralo biti. Raje izdajamo za vino in tobak, pa naj mi sosedje ne zamerijo, rr Letina ne kaže prav dobro. Košnja je v polnem razmahu. Sena bo pa ko* maj polovica, na Gabrku jedva tretji* na. Kaj bo, če bodo hlevi prazni? — V Divači širijo železniško' postajo. Dosedanji most bodo morali podreti in dokler ne zgrade novega, bo ves promet moral iti skozi našo vas. Gra* moža za popravljanje bi lahko v oko* lici dobili v izobilju in tako tudi do* mačinom dali zaslužka. —■ Delo za le* tališče na Gabrku za enkrat tudi po* čiva. — Poglejmo še naš domači vod* n jak. Vode niti po dnu nt. moremo več strgati. V zimi so pa nekateri ko za stavo še živino napajali. Končno so vendar sklicali sosesko in določili 25 lir kazni za vsakega, ki bi še po nepo* trcbnem tratil vodo. Vodnjak je pa kljub temu ostal prazen.
Ponikve. — Nesreča se je zgodila pred desetimi dnevi. Posestnik Zlobec p. d. Nežin ima precej divjo kravo. Ko je pastirju ušla, jo je 1 (Metna Ma* rica Zidarjeva skušala ustaviti. Raz* jarjena žival je pa deklico tako sunila z rogom v čeljust, da ji je precej zob zbila. Deklica je morala za par dni v bolnišnico.
Zadnji teden je po vsem Krasu pre* cej močno deževalo. Kolikor se je dalo videti, je toča hudo padala v Štanjelu, Kobjeglavi in Štjaku.
Lokve. — Zadnja leta so nas tlačila, ker ni bilo skoraj nikoder dela za nas gozdarje. Letos je pa hvala Bogu ve* čina mož preskrbljenih z delom, delo* ma v domačem gozdu, deloma v dru* g ih krajih. Hvala Bogu, da se nam je v skrajni sili odprlo delo! -— Prazno* vanje našega patrona sv. Antona smo tudi letos obhajali prav slovesno, a ne s plesom in muziko, kot je bilo doslej navada.
Temnica. — V ponedeljek popol* dne nas je zadela velika nesreča. Ob štirih se je pooblačilo. Med dežjem pa se je vsula tako močna toča, da nam jc vničila prav dosti pridelka. Bog ne daj, da bi bila prišla pred 14 dnevi; tedaj bi nam vničila vse listje za sviloprejke. To je hud udarec za revnega kmetiča.
Rodik. — Črešenj je bilo letos dosti več kakor lani. Prodali smo jih tudi zadosti dobro, to je po 1.10. Neke vrste gosenice, mi jim pravimo zmrzli* karji, so popolnoma obrale listje s čre* šen j ; če ne bomo tega škodljivca bolj preganjali, nam bo vničil sadno dre* v je. Sena nimamo niti na pol od lan* f kega. Krompir se še drži, potreben pa je dež. Višje proti Pregarju vedno dežuje, pri nas pa le noče.
Skopo. —- Lahko rečemo, da je že suša hujša kakor lansko leto. Če ne bo v kratkem dežja, bodo vničeni vsi
poljski pridelki. Posebno na skalnatih tleh je suša pritisnila. Tudi v Koprivi in Krajni vasi ni nič boljše kakor pri nas. Vinskega pridelka si pri nas ne obetamo dosti. Tudi k nam namera* vajo napeljati elektriko; škoda, da nismo bolj bogati, da bi lahko kaj po* kazali pri novi luči. — Naša cerkev je od 15. aprila zaprta. S škofovim do* voljcnjem smo imeli večkrat mašo pod kostanji, zadnjič pa na farov* škem dvorišču. Podeštat si je cerkev ogledal in obljubil, da jo bo dal po* praviti.
Nabrežina. — Ljudje, ki so prišli 22. junija s sežanskega semnja, so vi* deli na cesti pod Sežano pol kilometra na daleč cele kupe zmaščenih kobilic. Bog nas varuj še te nesreče.
Predzadnjo nedeljo so blagoslovili dvorano v otroškem zavetišču. Nato je bila otroška veselica, ki se jc je vdeležil tudi tržaški župan s še drugi* mi veljaki.
Vrhovi je na Krasu. — V soboto 22. junija sc je poročila gospodična Ermi* ni j a Grahorjeva z gosp. Ukmarjem iz Šmarij pri Sežani. Obilo sreče! — Ti* sti dan je prišel tudi zaželjeni dež. Veliko nam je koristil, ker je bil že skrajni čas. Pridelek kaže dovolj le* po, le sena bo polovico manj ko lani.
Repentabor. — Na dan sv. Alojzija smo imeli prvo sv. obhajilo. 30 otrok je prejelo prvo sveto obhajilo. Naš gospod župnik jih je lepo nagovoril in poučil, kako srečen dan je za nedolžne otročiče. Po sv. maši so bili tudi lepo pogoščeni v župnišču s kavo in sla* ščicami. Cerkveni zbor tudi lepo ubi* ra svoje pesmi. Le tako naprej, da ne ostanete za drugimi cerkvenimi zbori!
Zgonik. — Zita bomo malo pride* lali; nekaj ga je vzela zima, nekaj su* ša. Sena je tudi malo, Kakor stisimo, se namerava posloviti naš učitelj. Mi ga ne bomo zadrževali.
Komen. — Spodnji Kras, ki je po* stal že popolnoma suh, je prejšnji te* den zmočilo. Med dežjem je toča kle* stila po Kostanjevici, Temnici, Lipi, Svetem, Škrbini, Komnu, Tomaževici, Gabrovici, proti Kobjeglavi in Stanje* lu. Največ škode je naredila na grozdju, drugo si bo še opomoglo. Ko je mokro, Kraševec na vse pozabi, še celo na cerkev.
Iz Istre.
Kubed. — Ali naj povemo, da bo letine manj ko lani? Če ne bo pridno zalivalo, bo slabo. Nekoliko pa tudi sami ne zaslužimo božjega blagoslo* va, ker tudi ob nedeljah delamo in preveč plešemo, mesto da bi v cerkev šli. — Pred 14. dnevi smo dobili pia* čilne naloge za davke od gmajn. Ima* mo vsi enake deleže, a plačilni nalogi so različni. Kako to?
Korte. — Morda četrtina oljk je zo* pet ozelenela. Druge so zaspale za več* no. Fige so v nekaterih krajih pognale pri tleh. Tudi pri nas je hvala Bogu dobro zalilo. Krompir že kopljemo; malo ga je. Nekateri so ga še pustili v zemlji, misleč, da se bo po dežju po* pravil. Črešnje so bile le v visokih le*
I Mah.
Dekani. — Že smo bili obupani, ker ni bilo toliko časa dežja. Zdaj nam je • pa dobro zalilo. Seno smo že spravili; ga je za pičlo polovico dobre letine. Dobili smo novo »muziko«. G. obč. načelnik je nadomestil našo babico. Ki je nad 30 let zvesto vršila svoj posei, z drugo.
Prešnica pri Kozini. — 27. junija sc je pri nas pripetila nenavadna nesre* ča. Oče je kopal, sin pa je pred njim gnoj trosil. Ko se je oče pripognil, je sin v istem hipu zamahnil z vilami in očeta tako nesrečno zadel, da mu je oko prebodel.
Sena bo komaj polovico od lani. Drugo še dobro kaže. Delo pri novem vodovodu tudi dobro napreduje.
Iz tržaške okolice.
Barkovlje. — Kdor obišče našo cerkev, se bo čudil, da imamo tako ne* marno hišo božjo v lepih Barkov* ljah.
Iz cerkvene zgodovine sem izvedel, da jc že 1. 1642. stala na tem mestu majhna kapelica. Ko se je prebival* stvo pomnožilo, je dala vlada 1. 1785. sezidati današnjo cerkev, ki je bila prav zadosti prostorna za tedanje Barkovlje z 250 ljudmi in 50 hišami. Pod Marijo Terezijo je prebivalstvo narastlo na 700; zato so že pred 75 leti prosili za povečanje cerkve. Drugič jc vlada obljubila 1. 188.3., pa je ostalo na papirju. Domačini so že zbrali pre* cejšnjo svoto, a jo je zopet požrlo vojno posojilo.
Pod mons. Kj.udrom so že naredili načrt za novo cerkev. Na dolgo se je vleklo, končno pa je v c zaspalo. Med vojno in po vojni je cerkev začela razpadati. To pomlad je komisija ukazala strop dol vreči, ker se je jel omet krušiti. Sedanji č. g. župnik se povsod trudi, celo sam kralj se je za stvar zanimal. Zdaj upamo, da se oblastva odločijo za popravo barkov* Ijanske cerkve.
Sv. Križ pri Trstu. — Iz naše pri* morske vasi se le redko oglašamo z novicami v »Novem listu«. Tem ra* je pa ga čitamo. Kaj ga ne bi. saj je edina vez, ki nas še druži in le potom njega zvemo za vesele in žalostne no* vice iz naših krajev.
Po dolgih vročih dneh se je tudi nas nebo usmililo in nam poslalo bla* gode j nega dežja, ki so ga naša polja in vinogradi tako željno pričakovali. Je prišel sicer prepozno, upamo pa, da si bodo naša polja precej oporno* gla, zlasti koruzni in krompirjevi na* sadi. Trta je zimo v splošnem prene* sla ; le malo jih jc pozeblo. Zato pri* čakujemo zadovoljivega pridelka. Sa* d ja bo zelo malo. Večina fig je po* mrla, enako tudi oljka.	,
Darovi.
Za Sirotišče sv. Družine:	Ljudska posojil*
niča v Rihcnberku jc sklenila pristopiti s čla* narino 100 L; Rajko Smet ustanovnino 200 L; v. počastitev spomina na umrlega fanta Josipa .Sirka darujejo fantje s Plcfivcga 36 L. — Bog stotero povrni!

Vera in življenje.
Cerkev sredi vasi.
Naša cerkev se dviga visoko nad. vaške domove, podobna materi, ki bedi nad otroci. Tu biva Bog za vse, za mlade in stare, za srečna in nesreč? na srca, za vso našo vas. Vsi čutimo, da je cerkev naš skupni dom. Pot na? šega zemskega življenja teče skozi cerkev. Ob rojstvu sprejme cerkev človeka v svoje varstvo; družino si ustanovi v cerkvi; in cerkvena vrata se. mu zadnjič odprejo, ko ga prineso v krsti v cerkev. Božji hram j c tisti kraj, kjer se izvršujejo najlepši In najusodnejši dogodki človeškega življem nja.
Zato je cerkev skupna last naših src, je skupni dom vaškega občestva.
Tako so čutili naši dedje že v davnini. Zgodovina slovenskega ljudstva dokazuje, da so Slovenci vedno ljubili cerkev. Iz svoje revščine so kmetje zidali cerkve po vaseh in gričih, zakaj težko jim je bilo živeti brez hiše božje. In čimbolj žalostni so bili časi, s tem ve'jim zaupanjem se je naše ljudstvo zgrinjalo okoli cerkve in domačega duhovnika, kakor čreda, ki ve, kje najti varno zavetje. Saj človeško srce živo čuti, da je cerkev po? slednje zatočišče večne in nepremagljive pravice. Vse mine, vse se ruši, božja pravica pa živi večno.
Tudi v sedanjem času naj nam bo cerkev sredi vasi skupen dom.
Po treh letih ...
Vsled prepovedi Callesove vlade ni so smeli duhovniki v Mehiki tri leta darovati sv. maše. Kdor bi sc bil dr? znil maševati, bi zapadel smrti; in res je bilo tudi zategadelj dosti mučeni? kov. Danes teden ob petih zjutraj so pa v enajstih cerkvah mehiške presto? lice zopet maševali. V cerkvah je bilo vse polno ljudstva vseh slojev.
Rumeni frančiškani.
V nekem frančiškanskem samosta? nn v Toskani so štirje Kitajci stopili v Frančiškov red. Iz daljne Kitajske so sledili klicu božjemu.
Zadrska nadškofija.
Sv. stolica izdeluje načrt, da bi se v Zadru ustanovila nadškofija. Do se? daj je tam le apostolski upravitelj.
Češki dar papežu.
Na pobudo Šramcka, podpredsedni? k a češke vlade, so Čehi ob Vaclavo? vem jubileju poslali papežu dragoce? no žaro. Izdelana je iz brušenega če? škega kristala. Na njej je vpodobljen življenjepis češkega kralja Vaclava.
»Katoliški« Dunaj.
■ Na Dunaju je zlasti lansko leto do? sti oseb izstopilo iz Cerkve. Letos se je to malce omejilo: vendar je v apri? lu zapustilo vero očetov 1182 Dunaj? čanov, v maju pa 1230.
Živahno gibanje.
razvijajo katoliki v Južni Srbiji. Na praznik sv. Antona 13. junija je bila v staroslavni Prištini na Kosovem tpetju posvečena nova in prva kato? d&ksnteeekev. Posvetil jo je Slovenec adraOiirtoreee, škof v Skoplju.
Za širjenje vere.
Vnema katoliškega sveta narašča. To se opazi pri zbirkah za družbo »De propaganda fide« (Družba za šir? jen j e vere). D očim je zbrala družba le? ta 1927. 47 milijonov lir, se je leto ka? sne j e steklo v njene blagajne že 54 milijonov. Ta Tlenar, ki gre večinoma za misijone, so zbrali večji del v A? rneriki, Nemčiji, Belgiji, Franciji in Poljski.
Pavel iz Savla.
V Tunisu je živel mohamedanski učenjak Sellane S svojo zgovornostjo in učenostjo je uspešno pobijal delo francoskih belih misijonarjev.
Par let pa o mohamedanskem uče? njaku Sellarmi ni bilo ničesar slišati. In glej, pred meseci se je v Tunisu zo? pet pojavil Sellam, toda to pot kot pater Sellam iz misijonske družbe be? lih očetov, ki jih je svoj čas tako strastno napadal. Učeni Sellam ima zdaj predavanja o katoličanstvu za mohamedansko razumništvo.
Pozdrav slovenskim planincem.
Pretekli teden je sv. oče sprejel v avdijcnci ljubljanskega pomožnega škofa drja Rožmana, ki je tudi pred? '■eclnik »Aljaževega kluba«. Ta klub ima nalogo skrbeti za nedeljske sv. maše po planinskih kočah in vasicah; tako lahko planinci zadoste svojim dolžnostim. Papež je to delo pohvalil in naročil pozdrave vsem slovenskim planincem.
Konkordat s Kitajsko.
Zunanji minister Kitajske dr. Wang se j c lotil pogajanj s papeževim za? stopnikom za konkordat. Celo tja dol je prodrlo prepričanje, da je Cer? kev sila, s katero je treba stopiti v stik.
Duhovne vaje za gospodične v Gorici od 31. julija do 4. avgusta.
Duhovne vaje za gospodične, ki so sc 1. 1927. in 1928. tako dobro obnesle, se bodo vršile tu? di letos v gori omenjenih dneh v uršulinskem samostanu v Gorici. Letošnje duhovne vaje bodo sodobnim potrebam dekliške duše še pri? kladnejše, ker se bodo večne resnice osvetlje? vale z življenjem in nauki sodobne svetnice sv. Terezije Deteta Jezusa.
Udeleženke plačajo za hrano in stanovanjc 38 lir. To svoto naj pošljejo skupno s prijavo
Kaj se sliši po
Hitra pošta.
14. aprila 1904. je nekdo v Angliji pisal stricu za god. Stric jc tiste po? zdrave šele oni dan prejel. Razgledni? ca z znamko kralja Edvarda VII. je rabila torej 25 let, da je prišla 300 ki? lometrov daleč.
Svoje vrste okusi.
Francozi so letos slovesno obhajali 500?letnico Device Orleanske. Oh tej priliki so na neki ženski gimnaziji v Parizu vprizorili življenje in smrt ju? naške device. Ob koncu prizora se De? vica Orleanska v nebesih — poroči z maršalom Fochom, ki je pred kratkim
najkasneje do 25. julija na sledeči naslov: Apo? stolstvo molitve, Gorica, Via Torrente 9.
Vdclcženke naj pridejo v samostan v sredo dne 31. julija do 6. ure zvečer.
Velečastite gospode duhovnike prosimo, naj duhovne vaje v cerkvah naznanijo in jih prt poročijo zlasti izobraženim gospodičnam, k a? terim plitvo moderno življenje prav posebno otežuje duhovno poglobitev.
Apostolstvo molitve.
Književni pomenki.
Alojz Gradnik: Kitajska lirika.
Ljubljana. Založba »Jug«. 1928. Str. 175.
O Kitajcih in kitajski zgodovini vemo zelo malo. Da bi pa Kitajci imeli svojo, nam razum« ljivo in čustveno dostopno liriko, gotovo, še nikomur ni prišlo na misel. In vendar jo imajo in so jo imeli, ko v Evropi še ni bilo govora o kaki kulturi. Znamenita je zbirka pesmi »Ši« king«. Te pesmi so nastale od 12. do 7. stoletja pred Kristusom. Prvotno jih je bilo menda 3000. L. 483. pred Kristusom pa je Konfucij iz« bral kakih 300 najlepših pesmi, ki so se do da« nes ohranile. Velik pesnik je bil Li«Tai«Po. Ži« vel je v osmem stoletju po Kristusu (700 703).
Gradnik je zbral pesmi 38 kitajskih pesni« kov, ki so živeli od 6. stoletja pred Kristusom do 19. stoletja po Kristusu. Prevajal je iz an« gicščine, nemščine, italijanščine, ker kitajščine ne pozna. Pesmi se berejo kot najboljše lirične pesmi modernih pesnikov. Med njimi so pravi biseri ljubavne in socialne lirike. Gradnik jc dodal tudi uvod o kitajski zgodovini in kulturi. LhTai-Po:
Noč v tujini.
V tujini ležal sem: sij mesečine srebrne se pred posteljo razlil je.
Glavo sem dvignil: mislil sem, da iv je jutranje pod pokriva, strop in zid.
Potem sem vedel: meseca jc svit.
In spet sem sklonil glavo: iz daljav moj dragi dom poslal mi je pozdrav.
(A. Gradnik: Kitajska lirika.)
Karl May v slovčnščini.
Mariborska Cirilova tiskarna je lani začela izdajati prevode Mavevih potopisnih romanov. Pravzaprav to niso prevodi, temveč prireditve, ker jc podan samo razvoj dejanja. Mava so včasih študentje v nižjih razredih srednjih Sol oboževali. Pri tem so se — brali so ga namreč v izvirniku — igraje naučili nemščine. Drugih dobrot pa May tudi takrat ni nudil. S slo« venskim —■ slabim — prevodom pa odpade še ta edini argument, ki je Mavu prej odprl dijaške knjižnice. Mesto Maya, ki nima tudi no? bene vzgojne vrednosti, bi založnica lahko iz« dala kaj boljšega.
svetu.
umrl. Toda bruttina pisateljica tega prizora, ki hoče dati duška nacional? no?soldaškim željam, je imela smolo. Študentka, ki je imela vlogo maršala Focha, je zbolela. No, pa so si štu? < en tke pomagale z našopanim možic? lem in pričakovani prizor poroke se je lahko nemoteno zvršil.
Črno?bela dvojčka.
V Bagdadu je neka žena rodila dvojčka, od katerih je eden črn, dru? gi bel. Javnost smatra ta dvojčka za na j redkejši pojav v naravi, zdravniki si ne znajo razložiti zagonetke, mati pa previdno molči.
Tankovesten pisatelj.
Znani švicarski pisatelj Cendvars, ki živi v Parizu, je napisal knjigo o južnoameriški državi Čile. Ko je bila knjiga že v tisku, so se mu rodili dvo* mi, če je povsem pravilno opisana ne* ka pokrajina. Telefonično je ustavil nadaljno tiskanje knjige, sedel na pr* vi parnik, se peljal do glavnega mesta Valparaiso in od tam daleč v notra* n j ost čilske dežele do omenjene pokrajine. Ko se je na licu mesta prepri* čal, da je njegov popis točen in pra* vilen, se je vrnil v Pariz in dovolil, da je knjiga izšla. Dokazal je tankovest* nost, kakor je pač pri pisateljih in časnikarjih zelo redko najdemo.
»Zadnja večerja« iz znamk.
V kapucinskem samostanu v Ahenu na Nemškem se je 1. 1885. nenadoma omračil um očetu Stossu. Bolnemu pa* tru so dali posebno celico. Pater je bil v njej pet let; vedno pa je prosil, naj mu dajo stare znamke. Bratje, ki se jim je bolni pater smilil, so mu nano* sili cele kupe rabljenih poštnih znamk. Nikdar pa niso zvedeli, kam jih pater deva.
Ko je pater Stoss po petih letih ozdravel, so našli v njegovi bolniški celici slovečo sliko »Zadnja večerja«, ki jo je narisal znameniti umetnik Leonardo da Vinci (1452—1519). Ko so si pa sliko bolj natančno ogledali, so ugotovili, da je slika sestavljena iz — 100.000 poštnih znamk. Prav podob* na je izvirniku. Sestavil jo je oče Stoss tekom petih let bolezni.
»Letopis milijonarjev« izdaja na Nemškem neki Rudolf Mar* tiri. V tem letopisu pravi, da je bil pred vojno najbogatejši Nemec cesar Viljem II., ki je premogel 394 milijo* nov mark, brž za njim pridejo veliki vojvode meklenburški, kralj bavar* ski in cela vrsta knezov. Zanimivo je, da so po vojni ostali največji milijo* narji še vedno ti ljudje. Viljem II. je svoje premoženje celo pomnožil za 36 milijonov. Šele daleč za temi knezi pridejo veleindustrijci, kot so Thyssen in drugi s 50 milijoni bogastva. Znana nemška časopisna kralja Hugenberg in Ullstein premoreta po 50 milijonov mark (okoli 250 milijonov lir).
Tvorniški paradiž.
Kako neugodno je ozračje v okra* jih, kjer jex dosti tovaren, nam priča naslednje poročilo iz Porurja. V njem se bere, da uhaja iz celega gozda to* varniških dimnikov toliko strupenih par in plinov, da je vse zelenje pokori* čano; celo omet na hišah razjedo, v vodnjakih in potokih se zdi, da pia* vajo maščobni cinki; šolske otroke, pa tudi odrasle, napada glavobol in zobje jim začno zgodaj izpadati.
Toda veletovarnarjem ni mar, če trpe delavci, da jih le imajo pri rokah. Zdaj so se začeli oglašati možje, ki zahtevajo, naj se tudi tovarniškim de* lavcem preskrbi solnčen in zdrav dom.
Ameriški listi.
Izračunali so, da srednje razširjen amerikanski dnevnik zaposluje pri* bližno 2070 oseb. Pri ravnateljstvu in upravi jih je 48, poročevalcev raztro*
šenih širom sveta mora imeti okoli 466, za pisanje v uredništvu kakih 366, mehanikov 130, stavcev 260, risarjev in fotografov 54. Skoro sleherni dnev* nik ima lastno papirnico. Pojem o ameriškem tisku dobiš, če prebereš, da je samo v severno*ameriških Zdru* Ženih državah 2398 dnevnikov in 14.608 tednikov.
Hiše brez luči.
Pariški inženir Rey je nekaj zani* mivega izračunal. On pravi: če bi vse večnadstropne hiše naredil z enim nadstropjem, bi moral biti Pariz pet* krat večji, kot je. Rey trdi tudi, da je pri večnadstropnih velemestnih »ka* sarnah« več kot ena tretjina stano* vanj, ki so obrnjena na dvorišča, brez svetlobe. Naravno je vsled tega, da so mestni otroci bledikasti in pod* vrženi boleznim. — Kmečki, zračni dom, kako malo te še cenimo !
Žensko zborovanje.
Zadnje dneve v juniju je bilo v Pragi otvorjeno zborovanje žensk male antante. Zbrale so se odposlanke ženstva iz Jugoslavije, Poljske, Češke, Romunije in Grške. Zborovalke na* stopajo za ženske pravice v javnosti, to je za splošno žensko volivno pra* vico in za enakopravnost ženskih po* klicev z moškimi.
Svetovno žensko zborovanje z istim ciljem je pa bilo že prve dni junija v Berlinu.
Boris Kostič
se kliče osebni sluga ameriškega pred* sednika Hooverja. Ta mož je ameri* škim krojačem pomagal do zaslužka, ker skrbi, da se Hoover prav po zad nji modi oblači. Kaj takega se še ni pripetilo v vašingtonski Beli hiši (v mestu Washington je Bela hiša, kjer stoluje ameriški predsednik). Do sedaj so se vsi predsedniki staromodno in veleresno oblačili. Vrli sluga Kostič, doma nekje na Balkanu, pa skrbi, da ima njegov gospod vedno obleko po zadnjem kroju in vsaki dan novo ovratnico. Baje je Hoover s svojim slugo prav zadovoljen.
Za rane na nogah.
Izkušen popotnik, ki je peš preho* dii na tisoče kilometrov, trdi, da je za ranjene in obdrgnjene noge najboljše sredstvo citronin sok. Zvečer kapni par kapljic soku na ranjeno mesto in obveži prste z rezinami citrone. To hladi in celi razpoke.
Izredna nadarjenost.
V	Parizu je bil pred kratkim progla* šen za doktorja prava Bogomir Raj* kovič iz Aleksinca v Srbiji. Končal je v osmih letih osem razredno gimnazi« jo in pravne študije na visoki šoli v Parizu.
Da bi se rešil zapora ...
V	Budimpešti je tat udrl v stano* vanje neke šivilje. Ker je ta vsa pre* plašena skočila k oknu in začela kli* cati na pomoč, je tat zbežal. Ker se je pa čutil zasledovanega, je stekel v drugo nadstropje, odprl okno, ki vodi na dvorišče, in skočil. Priletel je na tlakovano dvorišče in obležal mrtev.
Doživela peti rod.
V	Ključu v Bosni živi 110 let stara mamica Rista Čebešič, zdrava in ve* sela. Oči ima še dobre, da vtakne brez
očal nit v šivanko. Tudi spomin ima še izvrsten in kaj rada pripoveduje svoja doživetja. Ima 56 potomcev: si* nov, vnukov, pravnukov, pra*pravnu* kov in enega vnuka v petem kolenu.
,,Svetniki zadnjih dni1*.
Ta lepo zveneč naslov so si nadeli mormoni, krivoverci s prav zmedeni* mi pojmi. Beseda mormoni pride od imena Mormon. Ta je bil baje iz ju* dovskega ljudstva in se je preselil ti* soč let pred Kristusom v južno Arne* riko. Tam je spisal »sv. pismo«. To knjigo je po mormonskem izročilu pred kakimi 100 leti »našel« neki pu* stolovec Jože Smith in jo je prevedel na angleščino. V tej knjigi se bere, da je Kristus po svojem vstajenju obi* skal svoje ljudstvo v južni Ameriki in tam uredil svojo cerkev. Mormoni imajo po vzgledu svetopisemskih Iz* raelcev starešine, levite, velike duhov* ne itd.
Mormoni so se hoteli najprej usta* noviti v Nevjorku. Toda tam so jih začeli preganjati zlasti zastran njih nenravnega mnogoženstva. Nato so šli proti zapadu in se naselili v Salt* lake City (mesto ob Slanem jezeru). Ondi je danes središče mormonske cerkve. Njeni verniki so raztrošeni še drugod. Čudno je, da je celo v Nemčiji
12.000	teh »svetnikov zadnjih dni«.
Beg pred slonom.
Drzni svetovni potnik in slikar An* glež Landor pripoveduje zanimiv do* godek iz afriškega Konga. Sredi viso* k e trave je zagledal dva velika slona, samca in samico. Po trebuhu se je pri* plazil do obeh debelokožcev. Tedaj se je pa nenadoma sprožil njegovemu črnemu slugi stari pihavnik in krogla je slona malo oplazila za ušesom. To je velikana razjarilo, da je grozno za* rjul in z grozeče dvignjenim rilcem lomastil proti lovcu. Ta se spusti v beg na življenje in smrt, toda slon mu je bil tik za petami, posebno še ker je lovčeva bela obleka vlekla razjarjeno žival za seboj. Tako sta žival in člo* vek predirjala strma pobočja hriba in prišla do močvirja. Landor cmokne tedaj z obrazom v blato; v smrtnih mukah je čakal, kdaj ga slon zrnasti kot niuho. Čaka, čaka, nič. Dvigne glavo in vidi, kako slon dobrodušno mahedra, odkoder je pridirkal. Pre* brisana žival se je namreč bala, da se ne bi še ona pogreznila v močvirju.
Možje, ki vodijo Europo.
Stalin.
Ruskega diktatorja španski novinar ni obiskal in zato o njem ne piše nič. Da bodo pa naši bravci tudi o Stalinu kaj zvedeli, navedemo tukaj popis, ka« kar ga podaja bivši Stalinov tajnik Ba* junov.
'Stalin se je rodil pred 50 leti v Geor* giji onstran Kavkaza kot sin siromaš* nega čevljarja. Oče ga je poslal v se* menišče, da postane duhovnik. A kmalu so ga izključili iz šole in fant se je vpisal v revolucijonarno stranko socialnih demokratov. Seznanil se je
z mnogimi voditelji, kakor s Kalini* nom, Krasinom, Rikovom in Leninom ter mnogo pisal v njihove novine. Med 1903. in 1913. letom je bil radi revolu* cijonarnega delovanja šestkrat v ječi in izgnali so ga tudi v Sibirijo, odkoder se mu je posrečilo zbežati. Toda ruska policija mu ni mogla prav do živega, ker ni dobila nikdar v roke pravih do* kazov. Mož je tako molčeč in previden, da še danes ni znano, koliko protivlad* nih atentatov je organiziral v caristi* čni Rusiji. Pravijo, da je bil on tisti, ki je 1. 1907. vodil v mestu Tiflisu napad na državno blagajno, ravno ko so jo prepeljavali skozi ulice na kolodvor. Pri bombnem napadu je umrlo 50 ko* zakov. Zmešnjavo so revolucijonarji izrabili in o.dnesli ves denar. To se je zgodilo ob belem dnevu.
Ko se je socialna demokracija raz* klala, se je Stalin priključil Leninu in postal eden najbolj drznih njegovih pristašev. Njemu je bila 1917. pover* jena naloga, da strmoglavi v Petro* gradu Kerenskega. Pozneje je postal glavni tajnik ruske komunistične stranke in prišel s tem do velikanske oblasti. Tako spretno je znal voditi po* litiko, da se je s časom vsa oblast Ru* sije združila v glavnem tajništvu stranke, to se pravi v njegovih rokah. To se je pokazalo po Leninovi smrti, ko je Stalin postal neomejen gospodar države.
Stalin je srednje postave, obraz mu je miren in nepremičen, obleka pre* prosta. Diktator se nikoli ne razburja, nikdar ne maha z rokami, njegova hoja je počasna. Na prvi pogled dela vtis zelo inteligentnega človeka; ko ga pobliže spoznaš, se čim dalje bolj ču* diš, ker vidiš, da mu manjka izobra* zba. Nima najmanjšega pojma o go* spodarskih in finančnih vprašanjih, ne govori nobenega tujega jezika, ne po* zna ruskega slovstva.
Njegova glavna lastnost je obvlado* vanje samega sebe. Nihče ne zna bolje skrivati svojih misli in načrtov. Go* vori samo, ko je neobhodno potrebno in kolikor je potrebno. Žalitve ne od* pusti nikoli in čaka potrpežljivo na uro maščevanja.
Stalin je tudi v družinskem krogu nasilen in gospodovalen. Žena in otro* ci se pred njim tresejo. Cele dneve ne zine ž njimi besede. Ne zanima ga ne igra ne šport, ne pije vina in ne kadi. Živi zelo skromno in samotarsko v dveh majhnih izbah mogočnega car* skega dvorca Kremla. odkoder vlada nad Rusijo. Oblast je njegova edina strast: potrebna mu je kakor vsak* danji kruh, kakor zrak, katerega diha.
Z naravnost strahotno spretnostjo premika po svojih načrtih stranko, vojsko, strokovne organizacije, vlado, policijo, industrijo, tako da vse sklad* no služi njegovim ciljem. Kdor ni za* nesljiv, tega odstavi, premesti ali dru* gače ukloni. Vse vidi, vse nadzira, za vse se zanima.V ogromni državi ima na stotisoče zaupnih sotrudnikov, ki mu zvesto poročajo o vsakem utripu v ruskem državnem organizmu. To so Stalinove roke, s katerimi trdno drži na vajetih Rusijo.
Ti bom eno povedal !
Skopuhi. — »Poznal sem človeka,« pravi Lipe, »ki je bil tako skop, da je vedno zaprl tintnik, kadar je pomočil pero, da bi črnilo ne izhlapelo-.« — »Neki prijatelj mojega očeta,« reče nato Nace, »je zvečer ustavil vse ure v hiši, da bi se kolesje preveč ne ob* rabilo.« — »Moj stric,« se postavi Lu* ka, »je pa tak skopuh, da že pet let ne bere časnikov, da bi se steklo v očalih preveč ne izrabilo.«
* * *
Med igralci. »Zadnjič sem tako iz* vrstno igral umirajočega človeka, da je agent zavarovalne družbe, pri ka* terem sem se prejšnji dan zavaroval za življenje, padel v nezavest.«
* * *
:
Optimist. — Optimist je človek, ki j vidi vse lepo. Vzgled optimista je ne* ! ki Anglež, ki je šel v gostilno, ne da j bi imel v žepu kaj denarja. Naročil je j izvrstno- kosilo. Upal je namreč, da ga
tržni pregled.
Žita in moke: V zadnjem tržnem pregledu (glej 12. številko) smo rekli, da je padla cena pšenici v Ameriki na 70 lir za kvintah V zadnjem mesecu se je cena izdatno popravila, čemur pa ni vzrok večje povpraševanje in večja odprodaja zalog kakor tudi ne po* slabšanje letošnje letine, pač pa v Ze* dinjenih državah sprejeti zakon o po* moči kmetskemu stapu. Glasom tega zakona bo dala država na razpolago 600 milijonov dolarjev (11,400.000.000 lir) za posojila kmetovalcem, ki imajo na prodaj blago. Če bo hotel kmeto* valeč dobiti denar, mu torej ne bo tre* ba siliti s pridelki na trg, temveč bo dobil od države predujem na račun svoje zaloge.
Umljivo pa je, da ima taka postava le začasen vpliv, ker ne manjša zalog pšenice. Dejstvo je, da se na svetu pridela več pšenice, nego sc je porabi, in odvišni pridelek mora prej ali slej pritisniti na cene. Rešitvi sta le dve: ali je cena tako nizka, da konsument porabi več blaga (v tem slučaju kru* ha) ali pa je treba zmanjšati pridelek pšenice s tem, da se omeji pridelovanje. Resno so razmotrivali tudi o tre* tjem izhodu, da bi namreč pogreznili v morje odvišne zaloge pšenice. To nameravajo v času, ko je na svetu na milijone lačnih ljudi, ki nimajo kaj deti v usta!
Glede pšenice Italija nima posebnih skrbi. Od lanske do letošnje letine je uvozila Italija okoli 25 milijonov kvintalov pšenice, in nizke cene v ino* zemstvu ji le koristijo. Domači pri* d el ek pa je varovan z zaščitno carino, ki znaša okoli 50 lir na kvintah To je nekakšna premija domačemu kmeto* va leu. Italija stremi za tem. da povi* ša z žitno bitko pridelek pšenice in postane tako glede kruha neodvisna od inozemstva.
Danes so v Italiji sledeče cene za 100 kg:
bo lahko plačal z biseri, ki jih bo na* šel v školjkah. — Še večji optimist je bil pa tisti Francoz, ki je kupil srečko dobrodelne loterije. Srečk je bilo 10 tisoč. Glavni in edini dobitek je bil avtomobil. Francoz je takoj, ko je imel srečko v rokah, začel zidati ga* ražo.
* * *
Škotie so znani kot veliki skopuhi. V-sak novčič po petkrat obrnejo, pre* dem ga izdajo. Nekdaj so šli trije, dva Škota in en Jud, poslušat brez* plačno predavanje. Na koncu pa je nekdo- javil, da bodo pobirali prosto* voljne darove, Jud je od strahu padel v nezavest, Škota sta se pa podvizala, da sta ga odnesla iz dvorane.
* * *
Razgovor med dvema zakonskima možema:
»Kaj rečeš svoji stari, ko prideš ponoči pozno domov?«
»Samo: dober večer! Vse drugo po*
mehka pšenica	od	120 do	130 lir
trda pšenica	od	140 do	150 lir
koruza franko Trst	od	88 do	92 lir
koruza za avgust	od	83 do	85 lir
rž	od	100 do	110 lir
ječmen	od	100 do	110 lir
oves	od	95 do	100 lir
moka št. 1			170 lir
moka št. 0			185 lir
moka št. 00			200 lit-
koruzna	od	100 do	uo lir
V Banatu (Jugoslavija) prodajajo danes pšenico po 207 do 212 dinarjev, kar pomeni 62 do 64 lir za kvintah ko* ruza pa stane v Novem sadu 215 do 220 dinarjev ali 64 do Ó6 lir.
Živina: Kar smo pisali v prejšnjem tržnem pregledu, je ostalo nespreme* njeno. Mesarji so povsod dvignili ceno mesu na 7.20 do 7.80 lir za kg. Te* leta so po 5 do 5.60 lir za kg žive teže.
Mladi prešiči se drže v ceni (100 do 120 lir za glavo), kar je posledica večje količine krme, s katero razpolagajo kmetovalci.
Krma: Pridelek sena je bil v deželi v splošnem precej pičel. Kmetje upa* jo po poslednjih dežjih na otavo. Kvintal sena stane danes 35 do 40 lir, slama je približno po 20 do 24 lir, otrobi po 68 do 70, orehove tropine po 95 do 100, sojina moka pa po 100 do 105 lir za kvintah
Vino: Zaloge v deželi so zelo pičle, zato pa so cene dobre. Briške rebule ni dobiti izpod 280 do 300 lir, prav ma* lo bolj po ceni je vipavsko vino, istr* sko belo in črno se dobi po okoli 200 lir, kraški teran pa prav težko izpod 450 lir za hekto.
Letina ne kaže slabo, razen kjer je toča padala; v ostalih pokrajinah kra* Ijestva računajo na pridelek, ki bo 10 do 20% nižji od lanskega.
Mleko in mlečni izdelki: V naši de* želi se sedaj znatno krči izdelek ma* sla, ker gre mnogo živine na planine; zato je gotovo, da se bo cena surove*
ve ona«.
mu maslu v par tednih kot vsako leto nekaj popravila. Cena maslu je tre; notno okoh 14.50, tolminskemu siru 7.50, ovčjemu 10 lir, mleku na deželi pa 60 do 70 stotink za liter. V notra; njosti stane maslo 11.50 do 14 lir za kg.
Modra galica je po 2.80 L za kg.
Umetna gnojila: Travnike bo treba letos izdatno pognojiti, da si zopet opomorejo od lanske suše in letošnje hude zime. Strn je redka, zato pa je treba gnojiti, da se obraste; treba bi bilo tudi podsejati dobrih trav. O tem pa enkrat drugič.
Sedaj se trguje s Tomaževo žlindro za jesen in cena je na vagone okoli 32 lir frank o Trst. Tr enotno je še malo povpraševanja po čilskem solitru in : uperfosfatu za činkvantin, ajdo, repo in druge poletne pridelke. Čilski soli; ter je po 110 do 120, superfosfat pa po 25 lir za kvintah
Svilodi: Naši kmetovalci so prodali svilode po 14 do 17 lir za kg, cena, ki je v splošnem za 2 liri višja kot v osta; lih pokrajinah razen v sosedni Furia; niji. Znano je, da so v celi Italiji naj; bolj cenjeni furlanski in naši svilodi. V Gorici je bilo prodanih v celoti 11.712 kg svilodov za 177.000 lir, torej po srednji ceni 15.97 lir za kg.
Zelenjadni trg: V inozemstvo gre prav malo zelenjave, v glavnem le ne; kaj fižola v stročju, kateremu je v Trstu cena 1.20, v Gorici zelenemu
1	lira, belemu pa približno 2 liri za kg. Špargljev ni več, grah gre le za domači konsum, enako tudi solata.
Krompirju je v Trstu radi večjega dovoza iz Koprščine padla cena na 50 do 55 lir za kvintah v Gorici je neko; liko dražji (65 do 70). Izvoza še ni.
Sadni trg: V Trst prihajajo zadnje črešnje iz Brkinov, ki dosežejo ceno 3.20 do 4 lire za kg; v Gorico pride dnevno še kakih 20 do 30 kvintalov črešenj, večinoma iz Kanalskega in potem naravnost iz Tarčenta. Koncem prejšnjega tedna je bila cena v Gorici
2	liri za kg, prve dni tega tedna pa 3.50 do 3.80. Inozemstvo še vedno povpra; šuje po naših črešnjah.
Hrušk pride v Gorico dnevno 15 kvintalov, ki gredo po 1.50 do 2 liri za kg. Izvažajo jih na Dunaj. Breskev je dnevno 20 do 25 kvintalov po 2.50 do 4 lire. Do sedaj je zrela le vrsta maj; ski cvet, amsden se še niso pojavile. Po breskvah povprašujeta Avstrija in Češka. Marelic je na trgu dnevno 20 do 30 kvintalov in gredo po 2.50 do
3	lire. Večina se porabi doma. Poja; vile so se tudi prve smokve cvetnice, ki gredo po 20 do 30 stotink za kos.
Za umnega gospodarja.
Po toči.
Mnoge kraje je obiskala toča, naj; večjo škodo pa je napravila v vinoro; dnem delu dežele, kjer ni udarila sa; mo letošnjega pridelka, temveč oško; dovala tudi les za prihodnje leto. Ško;
da pa postane še večja, če vinogradnik takoj ne seže vmes! Kaj naj ukrene?
1.	Takoj po toči je treba odstraniti iz vinograda vse odbite, prelomljene in nalomljene poganjke in liste. Zato takoj s škarjami v vinograd in pazi predvsem na poganjke, ki naj služijo drugo leto za les.
2.	Toča zmuči trto, ki postane manj odporna proti boleznim, posebno na; pram peronospori. Zato takoj po toči s škropilnico na hrbtu v vinograd.
Zbirajte peške in koščice sadnih dreves!
Sadjarstvo se v naši deželi vedno bolj razvija. Vsako pomlad nasade kmetovalci na tisoče mladih drevesc.
Kdor pa hoče zasaditi drevesca, jih mora nekje dobiti. Večino sadnih dre? vese kmetovalci kupijo, a večkrat ku; pijo mačko v vreči. Kupili so to in to hvaljeno vrsto, pokazala pa se j c neka druga, popolnoma neznana vrsta sad; ja, če ni celo ostalo drevo skozi dolgo vrsto let jalovo. Mnogo jih je, ki išče; jo sadna drevesca ob potokih in v go; ščah, kaj radi kradejo pri bližnjem in oddaljenem sosedu.
Le redki so kmetovalci sadjarji ki bi si vzgojili sadnih drevesc doma. In vendar ni nič lažjega kot to. Kaj je treba?
Potrebna je pridnost pri zbiranju pešk in koščic, potem smotrena za; setev na gredici v vrtu ali kje na njivi, pletev, cepljenje in presaditev na stalno mesto.
Sedaj zore divje črešnje. Naberi ta; koj par prgišč divjih črešenj, ki pa naj bodo dobro zrele, in posadi jih ta; koj — seme v koščici ostane kalivo komaj dva meseca — v rahlo zemljo na 3 cm globoko.
Do zime si naberi koščic od bres; kev, češpelj in sliv, pešk od hrušk in jabolk ter kpnčno orehov.
Zapomni si, da dobiš najvstrajnejša in najbolj krepko razvijajoča se dre; vesa iz semena divjih, oziroma prav malo žlahtnih vrst. Žlahtne vrste da; jejo večinoma le šibka drevesa.
V ostalem se pa drži navodil, ki jih najdeš v knjigi »Sadjarstvo« od Go; riške Mohorjeve družbe.
Če boš vpošteval zgoraj rečeno, boš imel dobra sadna drevesca prav no ceni; ravnajte vsi tako in v deželi bo; do ostali vsako leto težki tisočaki, ki so šli do sedaj drugam!
Pincirajte breskve!
Breskve se razvijajo letos precej bujno, če pa hočemo vzgojiti drevesce, ki bo v ravnovesju, ne smemo dovoliti, da se ena veja močno raz; raste- na škodo drugih. Zato odlomi; mo, oziroma odrežemo taki veji vrši; ček. Tudi drugim vejicam moramo odstraniti vršiček, da se spodnje oči bolje razvijejo. Drugače se lahko pri; peti, da bomo imeli drugo leto močne oči le na vrhu mladic, kjer bodo drugo leto poganjki, dočim bo spodnji del veje gol.
Sedaj je čas za pinciranje, to je od; stranjevanje vršičev. '
Nove postave.
Nova oporoka (testament).
Čit atei jem »Novega lista« je že zna; no, da so bili raztegnjeni s kr. odio; kom od 4. novembra 1928. št. 2325 na nove pokrajine italijanski civilni in trgovski zakon ter civilno pravno po; stopanje.
Novi italijanski zakoni veljajo od 1. julija 1929. dalje.
Potrudili sc bomo, da razložimo v »Novem listu« važne oddelke ital. za; konov, ki so od 1. julija 1929. dalje tudi za nas veljavni.
Pričeti hočemo z oporoko (testa; mentom), ker smo bili tudi od raznih strani naprošeni, da razložimo ita; lijansko postavo o testamentu.
Kaj je oporoka?
Člen 759. italijanskega civilnega (dr; žavljanskega) zakona pravi : »Oporo; ka je preklicno dejanje, s katerim nekdo po predpisih zakona zapušča za slučaj smrti eni ali več osebam celo ali pa del svojega premoženja.«
Treba je poudariti dve stvari:
1.	oporoko je mogoče vedno prekli; cati;
2.	oporoka mora biti napravljena po predpisih zakona.
Kako mora biti napravljena oporoka po italijanskem zakonu?
Testament je mogoče v rednih raz; merah napraviti samo na tri načine, zato tudi razlikujemo tri vrste opo; roke:
1. lastnoročno; 2. javno notarsko in 3. tajno notarsko oporoko.
Kaj je lastnoročna oporoka?
, Lastnoročna oporoka je tista, ki jo oporečnik sam v celoti napiše in pod; piše. Ob začetku ali na koncu lastno; ročne oporoke je treba navesti tudi dan, mesec in leto. kar po avstrij; skem zakonu ni bilo potrebno. Last; noročna oporoka se lahko napiše na navadnem, nckolkovanem papirju in v katerem kolisibodi jeziku. Kdor zna pisati, je najboljše, da napravi lastno; ročno oporoko. Zapomni naj si tole:
1.	celo oporoko mora sam napisati;
2.	na koncu ali ob začetku oporoke mora napisati dan, mesec in leto;
3.	na koncu mora oporoko lastno; ročno podpisati;
4.	oporoko lahko napiše v sloven; skem jeziku, na nckolkovanem pa; pirju.
Kako je treba napraviti javno notarsko oporoko?
Javno notarsko oporoko je treba napraviti pred štirimi pričami in no; farjem ali pa pred dvema notarjema in dvema pričama.
Kdor hoče napraviti javno notarsko oporoko, naj gre k notarju; s seboj naj pelje štiri priče; pred notarjem mora izpovedati svojo poslednjo vo; ljo in notar jo napiše; ko je notar po; slednjo voljo napisal, jo mora pre; brati oporočniku pred pričami. Tudi notarsko oporoko mora oporočnik
podpisati; če ne zna pisati ali jo iz drugih razlogov ne more podpisati, mora biti ta okolnost v oporoki nave» dena; to oporoko morajo podpisati tudi notar in priče. Isti predpisi ve; ljajo, če se javna notarska oporoka napravi pred dvema notarjema in dvema pričama.
Kaj je tajna notarska oporoka?
Tajno notarsko oporoko lahko na; piše oporočnih sam; če jo sam napiše, jo mora tudi na koncu lastnoročno podpisati. Tajno oporoko pa lahko napiše v celoti ali pa samo deloma tudi tretja oseba; v tem slučaju pa mora oporečnik podpisati vsako po; lovico lista, na katerem je napisana oporoka. To oporoko je potem treba zapečatiti, nakar jo oporečnik pri pri; liki izroči notarju pred štirimi priča; mi; pred notarjem in pričami izjavi oporečnik, da je v notranjosti zapeča; tenega papirja njegova oporoka. Opo< ročnik, ki ne zna ali ne more pisati, a zna čitati, mora pred notarjem izja= viti, da je oporoko prečital in navesti razloge, zakaj ni oporoke podpisal; ta okolnost mora biti zabeležena v no; tarskem zapisniku, drugače bi bila oporoka neveljavna. Zato ne morejo napraviti tajne oporoke osebe, ki ne znajo čitati.
Kako morajo napraviti oporoko osebe, ki ne znajo ne pisati ne čitati?
Imenovane osebe morajo napraviti samo javno notarsko oporoko.
Kako morajo napraviti oporoko nemi in gluhonemi?
Nemi in gluhonemi morejo napra; viti lastnoročno ali pa tajno notarsko oporoko, če znajo pisati; drugače pa morajo napraviti javno notarsko opo; roko. Če napravijo nemi in gluhonemi tajno notarsko oporoko, morajo pred notarjem in štirimi pričami napisati, da se nahaja v zaprtem in zapečate; nem papirju njihova oporoka in če je testament napisala tretja oseba, mo; rajo tudi izjaviti, da so testament pre; čitali; ti dve okolnosti mora notar za; beležiti v notarskem zapisniku.
Kako je mogoče preklicati oporoko?
Vsak čas je mogoče vsako oporoko preklicati. Tej pravici do preklica se ni mogoče odreči; tudi če kdo v oporoki napiše, da je ne bo preklical, nima to nobene veljave in jo lahko kljub temu prekliče.
Tajno notarsko oporoko in lastno; ročno oporoko, ki je bila izročena v varstvo notarju, je mogoče na ta način preklicati, da zahtevaš od notarja, da ti jo vrne.
Lastnoročno oporoko moreš prekli; cati s tem, da jo vničiš ali da napraviš sam novo oporoko; lahko pa jo tudi prekličeš pred notarjem in štirimi pri; čarni. Javno in tajno notarsko oporo; ko lahko prekličeš s tem, da napraviš lastnoročno oporoko, v kateri omeniš, da preklicuješ prejšnjo javno ali tajno oporoko. Vsako oporoko pa lahko na najbolj varen način prekličeš pred notarjem in štirimi pričami. Ce izreč; no ne prekličeš z novo oporoko starih ■ oporok, ostanejo stare oporoke v to; L liko v veljavi, v kolikor se ne križajo Iz novimi oporokami.
Kaj bo z oporokami, ki so se napravile do 1. julija 1929.?
Oporoke, ki so se napravile do 1. ju; lija 1929. pred sodnijo, ostanejo v pol; ni veljavi. Oporoke, ki so jih pa na; pravili zasebniki izven sodnije do 1. julija 1929. izgubijo po dveh letih (to je 30. junija 1931.) vsako veljavo, če jih ni sam oporočnih napisal in pod; pisal ter če ni oporočnih zabeležil dneva, meseca in leta, ko je delal te; stament.
Važna določba za poročene.
Pri nas je bilo zelo v navadi, da sta se mož in žena imenovala eden druge;
(Nadaljevanje na str. 11.)
TVRDKA	
ROMEO GIPRI9H!	
	TRST, Piazza Goldoni IZ
	RAZPRODAJA perilo, pisano blago, rožasto pralno svilo, zimsko perilo, nogavice i. t. d.	i.	t. d. po prav nizkih cenah. Pridite nas obiskat! Ni treba, da kaj kupite 1 !
	TRST, Piazza Goldoni IZ
---------.—————
KABINET ROENTGENk
primarija
dr. DE FIORI AUGUSTO
je odprl vsaki dan
od 9. — 12. in od 2.-4.
V juliju in avgustu ob nedeljah zaprt.
f POVH ALOJZIJ l
t URAR in ZLATAR
% Trst, Piazza Garibaldi I. nadstr. t
Največja in najpriporočljivejša v o—o delavnica v Trstu o—o
Kupuje krone in zlato : Iterila za birmo :	.
Cene in blago brez konkurence 1 *
t
t
t
t
t
:

•AAAAAAAAAAAAAA«
^	Zdravnik	k
4 dr. JOSIP POTRATA ►
4
e
4
4
4
4
sprejema
od 10. - 13. in od 15. - 16. ure
V GOBICI Via delle Monache štev. 1
nad lekarno Pontoni
>
m
► ► ► ►
'TV»
Zahvala
. Vsem dobrim in sočutnim srcem, ki so ob bolezni in smrti naše ljube Pepine izkazali to« liko ljubezni in sočutja ter nam v tem žalost« nem in težkem času s svojim sočutjem in po« močjo lajšali neizmerno bol, najlepša zahvala! Vsem, ki so ob pokopu njej in nam pokazali svoja dobra in ljubeča srca: Bog povrni!
Trnovo, 2. julija 19229.
V imenu cele rodbine soprog Anion.
Ljudska posojilnica v Mirnu
bo imela svoj
redni občni izbor
dne 14. julija t. 1. ob 10. uri in pol v svoji pisarni s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računa za leto 1928.
3.	Volitve načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ne bilo zbrano ob določeni uri zat dostno število članov, se bo vršil občni zbor pol ure• kasneje ob vsaki vdeležbi. Načelstvo.
Ženitna ponudba!
Sem kolodvorski trafikant na jako prometni točki v Jugoslaviji in želim znanja s 25 do 35 let staro gospodično neomadeževane pretek« lesti, ki bi imela svojo kmetijo ali pa v goto; vini od 30.000 lir naprej. Le resne ponudbe, če jc mogoče s sliko, ki pa se na zahtevo vrne.
Naslov: B. C., poštnoležeče Jesenice=Sava« Fužine, Gorenjsko (Jugoslavija).
Odlikovani zobozdravniškl ambulatori]
R. BREZIGAR
sprejemu
v Gorici
na TRAVNIKU 17/1.
Dott. GIUS. [OMEL
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop.
Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
Darovi za birmo
izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. BUDA
TRST - Corso Garibaldi 35
ga za dediča v skupnem testamentu. Člen 761. italijanskega zakona pa do* ločuje, da ne moreta dve ali več oseb napraviti skupnega testamenta.
Davek in kmečka hiša.
Kmečki list (Giornale di Agricoltu* ra della Domenica) opozarja ponov* no kmete, da so kmečke hiše proste hišnega davka. Lastnik hiše in zemlji* šča mora biti isti; lahko so pa lastniki hiše tudi žena, starši in otroci.
Kakšne hiše spadajo pod kmečke hiše, je znano.
Kmet, ki plačuje hišni davek, naj vloži prošnjo na nekolekovanem pa* pirju na pristojno davkarijo, da ga oprosti hišnega davka.
Sindakatni prispevki.
Na goriškem magistratu je izložen seznam davkoplačevalcev, ki morajo plačati prispevek za trgovski sindakat. Vsak trgovec naj ga ta* koj pregleda in če ni zadovoljen s predpisanim prispevkom, naj takoj vloži na prefekturo rekurz.
Varščina in osmice.
Do sedaj ni bilo treba zalagati 500 lir kav* cije kmetu, ki je prodajal lastno vino v tako zvanih osmicah. Odslej bo pa moral tudi kmet založiti 500 lir kavcije, če bo hotel otvoriti osmi co. Tako je odločilo ministrstvo narodne* ga gospodarstva pred kratkim v okrožnici. Okrožnica namreč odreja:
1.	Kmetje lahko prodajajo svoje pridelke na trgu brez trgovske licence, če jih razprodajajo samo nekoliko ur na dan.
2.	Oni kmetje pa, ki prodajajo svoje pridel* ke v javnih obratih ali na trgu celi dan, mo* rajo imeti trgovsko licenco. Kdor pa mora imeti trgovsko licenco, mora založiti tudi 500 lir kavcije, V osmicah se razprodaja vino celi dan, zato pa morajo imeti kmetje licenco in založiti kavcijo 500 lir. Le zelo revni in majhni razprodajale! raznega blaga lahko zaprosijo pristojno občinsko komisijo, da jih oprosti kavcije. Isto lahko storijo tudi revni kmetje, ki hočejo otvoriti osmico.
Kmetje, ki imajo po navadi vsako leto osmi* co, naj založijo kavcijo za stalno in naj je ne zahtevajo nazaj vsako leto, ko so zatvorili osmico. Če bi zahtevali kavcijo vsako leto na* zaj, bi imeli 50 do 60 lir brezpotrebnih stroškov.
Vprašanja in odgovori.
POMNI! Na vprašanja brez navedbe točne* ga naslova in od nenaročnikov ne odgovarjat mo. Za pismeni odgovor je treba priložiti eno liro v znamkah.
Vprašanje št. 93: Lani sem napravil vodnjak, letos pa sem našel v vodi male živalice. Kako jih odpravim?
Odgovor: Nesite kozarec vode s par živali* carni v kemično preizkuševališče v Gorici! (Se nahaja v via Trieste 43). Smo tudi mi tam vprašali za nasvet.
Vprašanje št: 94: S katerimi umetnimi gno* jili se gnoji činkvantinu in repi in kako se trosi?
Odgovor: Čitajte v 13. številki »Gospodarski koledar za julij«. Superfosfat (6 kg na 100 m5) potrosite po preorani, a ne še pobranani njivi, čilski soliter ali apneni dušik (1 kg na 100 m2) pa takoj vrhu setve.
(Nadaljevanje na str. 15.)
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Florenc & C.o
Tt*ST, via Vidali 9, tel. 84-03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
Gostilna«Alle Corriere*1
v Trstu sia Romagna li. 1 (tik Caffè Fabris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istr* sko vino ter kraški teran. Postajališče potn. avtomobilov in shajališče ljudi z dežele. Uljud.no se priporočata
ŠTRANCAR in PERIC
Samo
ALL' ECONOMIA FAMIGLIARE
TRST - Piazza Ponterosso 5
boste radi vedno novih prihodov ku* pili po nizkih cenah prvovrstno in iz* brano blago. Nekatere cene:
Domače platno...............L. 2.80
Slovensko platno............„ 2.90
Mussola za obleke . . .	. od	L	1.90	naprej
Volnena mussola vseh barv	„	„	8.90	„
Perkali zajamčenih barv .	.	„	„	3.50	„
Platno Madonna .............„	„	2.90	„
„	„ za rjuhe 150 cm. „ „ 4.50
jajčna koža (pelle ovo)	.	„	„	2.80	„
Žefir za srajce............»	*	1.80	„
Rigadiu za srajce, modni črtež „2.90	„
Rigadin dvojna širokost .	.	„	„	3.90	„
Popelin za srajce.........„	„	4.50	„
Svila fantazija............„	„	3.50	„
Saten črn, dvojna širokost	„	„	3.90	„
Obrisače različnih barv in
visokosti..............„	_	1.90
VELIKA IZBERA
ženskih, moških in otroških nogavic.
Posebnost: otroške športne in moš* ke poletne majce itd. itd.
SAMO
prvovrstna izbera, vedno novi prihodi.
•^**M^***4^l4^*s***l**********?f		
	ZAVOD ZA LEPOTO!	%■ #■
|	TRST via S. Lazzaro 20 via Torrebianca 34	l
1	Kotiranje in striženje las negovanje	t
1 1	rok, nohtov (manicure) in masaže.	
	Posebnost: zajamčeno neškodljivo barvanje las.	J
■¥}	Zelo nizke cene.	
f	Lastnik: A. PIRH	j*
		
OSCAR CAIVARUTTO
zlatar - urar
Trst — via Imbriani 13 (prej via S. Giovanni) Kupujem, prodajam in menjujem dragocenosti. Sprejemam v popravo vsakovrstne urarske predmete in vsa zlatarska dela.
JI gran Risparmio"
TRST - VIA S. LAZZARO 9
S. LEVI
Vedno novi dohodi po ugodnih cenah:
Odrezki po 1li metra	po	cent. —-75
Kotenina, bela in rujava	po L 1.90
Platno »Coredo«	po L 2.20
Domače platno	po L 290
Platno »Dovlas«, težko	po L 3.20
Platno za rjuhe, vioko 150 cm	po L 4.50
Platno za rjuhe, težko	po L 5.50
Platno za rjuhe »Dovlas« extra Svila za otroške oblekce bela in	po L 6.—
modra	po L 2.80
Svila platnena za ženske obleke Tarliž za žimnice, težak,	po L 3.—
visok 120 cm	po L 4.50
Zefirji za srajce	po L 2.80
Popelin za srajce	od L 3.50 naprej	
Volnen rnuškin, v vseh barvah	po L 9.—
VELIKA IZBERA »BORGO« ZA HLAČE	
IN- VOLNENEGA BLAGA ZA	OBLEKE.
Velika izbera perila za opreme ne* vest; prti, prtiči, brisače, kuhinjske cunje, posteljna pregrinjala, končena in svilena, robci, nogavice itd.
JAKOB BEVC - TRST
Campo S. Giacomo štev. 18.
Bogata izbera zlatenine in srebrnine, raznovrstnih ur, predmetov za darila i. t. d. „Cyma“ znane švicarske ure.
Cene naj nižje!
PRI TVRDKI
davide CAVALIERO — trst
Corso Garibaldi N. 5 Telefon št. 78-32. (Stara Barriera)
dobite po najnižjih cenah zelo bogato zalogo IZGOTOVLJE-NIH OBLEK, ENOTNIH IN OVOJNIH OPRSNIKOV, FLANELASTIH HLAČ, TRENCH OOAT, Jopičev
ALPASHS, dežnih plaščev, površnikov in otroških oblek.
Bogata izbora blaga aa motor iz domačih in inozemskih tonam.
LASTNA KROJAČNICA
Govorimo tudi slovenski.	Resna postrežba !
Vprašanje št. 95: (S Temljin glede m la« tilnice.)
Odgovor: Od mlatilnice se ne plačuje davek, pač pa od dohodka, ki ga donaša mlatilnica. Če boš mlatil le svoje žito, ne boš radi tega več obdavčen. V ostalem velja tudi za te, kar je rečeno v 13. številki v člančiču »Pozor lastniki mlatilnic«. Ker spadate v območje Popotnega kmetijskega urada v Tolminu, obrnite se tja po pojasnila.
Vprašanje št. 96: Pognojil sem breskvam s straniščem in čilskim solitrom. Par dni po gno« jenju je napadla breskve smolika in v vršičkih so se zaredili črvički. Je li gnojenje vzrok?
Odgovor: Gnojenje ni vzrok ne smoliki ne črvičkom. Glede smolike čitajte v knjigi »Sad« jarstvo« od Goriške Mohorjeve družbe na strani 91. »Črvički« na vršičkih pa so skoraj gotovo listne uši, o katerih smo tudi že pisali v našem listu.
Vprašanje št. 97: Imam vinograd daleč v hribu, kamor le težko spravim hlevski gnoj. Ali bo trta rodila, če ji pognojim le z umetni« mi gnojili?
Odgovor boste dobil pod jesen v posebnem članku.
Vprašanje št. 98:	Citai sem v Magistrovi
knjigi, da je hmelj dobro zdravilo pri mnogih boleznih. Ali naj rabim hmelj evo moko ali li= ste? Kako se nabira hmeljeva moka? Kaj po« meni »filtrirati«? Ali je v knjigi navedeni »spi« rit« navadno vino ali žganje ali čisti špirit?
Odgovor: a) Mislimo, da morate vzeti hm e« ljevo moko, ker je moka pri hmelju najbolj cenjena, b) Hmeljeva moka se nahaja za luski« nami na storžih, katere morate dobro stresti na bel papir, c) Filtrirati pomeni precediti sko« zi prav drobno sitce. Za filtriranje imajo po« sebne naprave, če pa teh ni, je dobra gosta platnena ruta. č) Špirita sta dva, in sicer goril« ni in jedilni. Gorilni je iz premoga in podobnih snovi, jedilni pa navadno iz melase, to je ostan« kov pri izdelovanju sladkorja. Knjiga misli je« dilni špirit.
Vprašanje št. 99: Ali se pokvari encijanova tinktura, ki je napravljena iz 1 dela zdrobijo« nih encijanovih korenin in 5 delov vode ?
Odgovor: Zakaj bi se pokvarila? Steklenico dobro začepite.
Vprašanje št. 100: Pri nas se v nekem moč« virnatem kraju pred dežjem pojavlja čudna svetloba v obliki električne luči.
Odgovor: Take lučice sc pojavljajo povsod na močvirnih krajih, ker se kemične sestavine iz razpadajočih močvirnih rastlin in iz zraku ter v.ode spajajo in nastane neke vrste plin, ki ga imenujejo metan.
Vprašanje št. 101: Kdaj se spustijo z rake« tičnim letalom v vsemirje?
Odgovor: Prav točno nam ni znano, zdi se pa, da prihodnje leto 30. februarja okoli dese« tih zvečer.
Vprašanje št. 102:	Ali ni mogoče počakati
Amerike visoko v zraku ali v brezzračnem pro< štoru, ker se zemlja vrti?
Odgovor: Teoretično pač; toda treba bi bi« lo zlezti skozi zračne plasti, ki obdajajo ze« meljsko oblo 300 kilometrov na debelo, v brez« zračni prostor. — Za enkrat torej ne boste mogli tako poceni pasti v Ameriko.
Listnica uredništva.
Naročnikom iz Bovca: Žrebanje beneških obveznic se bo vršilo te dni. Številke bomo objavili ali pa naznanili, kje jih boste dobili na vpogled.
Važno sporočilo vsem z dobrim okusom!
PILSEN URQUELL 12°,
■■ ■ ■[■■«■■■hì Kraljica pive ——t— -—.——=
Iz mestne pivovarne v Plznu (Češko). Letni proizvod:
1 milijon hektolitrov. — Prodaja v GORICI le
Restavracija JOSIP1NE PODGORNIKOVE, Corso Verdi 32 (Central) Hotel QUARNERO, Corso Vitt. Em. I1LS=2==
| Tvrdka Teori. Hribar - Gorica 8
gg,	CORSO G. VERDI št. 32
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh g} vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in v», platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse ££ S, potrebno za njihovo popolno opremo.	,5g
Q BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE. gfl
Josip Kerševani, Gorica
Plaaza Cavour štev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov menovanih predmetov.
Mehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev 5
W Bencin
Telefon št. 415,-
„Lampo‘ iP.
Brzojavke: KERŠEVANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE

Ortopedu zavod B. ZECCHI
TURIN - via Roma 31, 1. nad str.
Aparat Zecchi zabranjuje napredovanje
KILE
Uspeh aparata ZECCHI v videmski pokrajini:
Nov ozdravljenec iz Valvasone
Dolžnost me veže izreči svoje priznanje in hvaležnost g. ortopedu ZECCHI, ki mi je s svojo posebno iznajdbo ustavil KILO, ki mi je delala zelo grenko življenje in me ovirala v mojem poklicu.
Pippo Jožef pok. Luke
Via del Fornaslni
I	Valvasone (pokr. Videm).
Važna objava I Radi številnih pisem, v katerih nas stranke prosijo za informacije javljamo, da bo ortoped ZECCHI dajal pojasnila in nasvete v sledečih krajih :
Štanjel na Krasu: petek 5. julija v hotelu Abram,
Tolmin: sobota 6. julija v hotelu Modrijan,
Kobarid: nedelja 7. julija v hotelu Devetak (Montenero), Tolmezo: ponedeljek 8. julija v hotelu Nazionale,
Chiusaforte: torek 9. julija v hotelu Cervo,
GORICA: četrtek 11. in petek 12. julija v hotelu Angelo d'oro.
' ' . C'CC: '	' ■' ..
Valuta — tuji denar.
Dne 3. julija si dal ali dobil za:
1 dolar	19.07	lir
1 angl. funt	92.66	lir
100 dinarjev	33.60	lir
100 šilingov (avstr.)	269.—	lir
100 čeških kron	56.59	lir
100 nemških mark	455.37	lir
100 švic. frankov	367.70	lir
100 franc, frankov	74.77	lir
100 belg. frankov	265.50	lir
Beneške obveznice 71.50; obveznice »Consolidato« 79.55.
Loterijske številke
dne 28.	junija		1929.		
Lari	73	9	32	10	3
Firenca	1	36	62	47	21
Milan	68	45	15	89	80
Neapelj	9	27	26	29	45
Palermo	28	27	80	59	45
Rim	16	53	59	26	69
Turin	65	45	87	84	13
Benetke	2	21	68	1	69
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja 7. julija: Veliki Lošinj.
Ponedeljek 8. julija: Podgrad.
Torek 9. julija: Oprtal j, Bale.
Sreda 10. julija: št. Peter, Ajdovščina, Ško« fi je.
Četrtek 11. julija: Gorica, Sveto pri Komnu. Petek 12. julija: Sežana, Cerovo, Planina.
LLOYD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agencija Gorizia, Corso Vitt. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko Odhodi iz Genove:
9. julija 1929 s parobrodom MENDOZA
v Rio Janeiro in Santos	L 1800
v Montevideo in Buenos Aires L 1850 19. julija 1929 s parobrodom FLORIDA
v Rio Janeiro in Santos	L 2100
v Montevideo in Buenos Aires L 2150
Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue* nos Aires 19 dni.
ZPRAV1V1K
dr. LOJZE SIMONITI
bivši asistent goriške bolnišnice
sprejema
vsak dan od 10— 12 in od 3 —5.
GORICA
Piazza Vittoria 22/11
(Travnik)
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piszssutta štev, 18,
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro. Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno „geslo“, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku na katerem je navedeno „geslo“.
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettenibre 65, Tel. 83—34.
Novo hišo s petimi prostori in dvoriščem v Biljah prodam za samo 8500 lir. Pri pogodbi zadostuje polovica gotovine. Več pove gospo« dar v Biljah št. 18.
Mizarsko orodje z mizo in ročni voz na 4 kolesa prodam poceni. Trgovina jestvin Mi« kulus, Podgora.
Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. _— Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze« leniadnemu trgu).
Trebeč Jožef, Orlek št. 7 (pri Sežani) proda hišo s hlevom (stalo), po novem sistemu zidanim gnojiščem, vodnjakom in vrtom ter več zemljišč, pašnikov in travnikov. Cena po do« govoru.
Suhe gobe, l£Pe. bele kupujem v vsaki množini; plačujem najvišje cene. —• Maks Štu« cin, trgovec, Cerkno.
Dva dečka, poštenih, dobrih staršev, z resno voljo do pekovske obrti, sprejme takoj Zadnik, pekarna, Bistrica (Villa del Nevoso).
Priden delavec, kmetovaPec, 35—45 let star, ki sc razume praktično dobro v vseh pa« nogah kmetijstva, dobi stalno službo v Gorici. Naslov pove uprava.
Kupujem cvetje arnike, lipovo, bezgovo, liste orehove, volčje črešnje, korenine akonita, encijana,pasje trave, gobe. Ponudbe z vzorcem pošljite na naslov: Rodolfo Dilena, Gorica, Via Carducci 14=111.	j
Motorno kolo z vozičkom, znamke »IN« DIAN«, v dobrem stanju, je na prodaj. Na« slov pove uprava.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po riajnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Tropinovec pristni, dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dorn« bergu.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem« bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No« vi list« in »Istarski list«.
Jakob Šuligoj, urar, zlatar in optik, Go« rita, Gosposka ulica 19, prodaja po najnižjih cenah.
Časopisni papir ima na prodaj naša uprava.
Sprejmem izvežbano natakarico za boljšo restavracijo na deželi. Naslov pri upravi.
Vrtnar, priden, neoženjen, lahko takoj na« stopi službo Ponudbe na: Dr. Karol Ferluga, odvetnik v Bistrici (Villa del Nevoso).
Pekovski vajenec, nekoliko izučen, bi se rad še naprej izvežbal. Naslov pove uprava.
Mlad Čevljar dobi mesto za popravila in da se nauči šivanja. Trst, Piazza Nicolò Tom« museo 4, pritličje.
Semensko ajdo, kranjsko, sivo in črno po 1.50, nemško modro galico po 2.50 lir za kg prodaja Viko Jogan, Sežana. — Trgovci dobe popust.
Trgovska pomočnica v mešani in mami« fakturni stroki išče službe. Naslov pove uprava.
Radi selitve prodam 20 različnih sodov od 50 do 470 litrov, plavnik in voz za enega ko« nja. Vse v dobrem stanju. Milič Ivan, Slivno pri Nabrežini št. 2.
las j a vat
Podpisana izjavljam, da so neresnične vesti, ki krožijo, češ da sem trpela lakoto v službi pri g. inž. K op sa v Postojni št. 111 in se mu zahvaljujem za mirno poravnavo.
Darina Vičič, Goriče.
Kmečka posojilnica v Sv. Križu na Vipa vskem
vabi na
o Ibseni zbor
ki se bo vršil po običajnem dnevnem redu v nedeljo dne 7. julija ob treh pop. v župnišču.
VABILO
na občni zbor Posojilnice v Pevini, ki se bo vršil v uradnih prostorih dne 21. julija ob štirih popoldne.
Načelstvo.
GRADEŽ
PENSIONE LYDIA
Izborna kuhinja, v bližini obale, popolna oskrba dnevno 24 lir.	Vprašajte za
pogoje.	Dopisujemo slovenski.
INOIA
|§P Trpežno blago po
GORICA, Koren (Piazza E. d’Amicis) štev. 1
trovine čsvljcvdomač—a in tvorn^kep ^eika
najrazličnejših vrst
po nainlžjih cenah. Prepričajte se sami! GREGORIČ & URŠIČ
Naznanjam
vsem kmetovalcem, da mi je dospelo iz Kranjskega odlično seme za ajdo in repo, kakor tudi, da mi je dospela nova velika pošiljatev posnemalnikov znamke „Roth“, kateri so priznano najboljši in kljub temu najcenejši.
JUST UŠAJ v GORICI.
NOVI
1929
(7)7(71 ( ARITI
1 istVo
c\Vi Urn^:
1=1 63 6)