Dolenjske Novice. Izbajajo 1. io 15. vsscega meBee&. Oana jim je za celo Kdor želi kako ozDanilo v ^Dolenjske Novice" Da-letu 1 gld., zs. pol leta 50 kr. — NaroĆaiuo ia dopise tisniti dati, plaća za dvoatopno petit-vrftto B kr. sprejema J. Krajec v Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Poselskj red se mora sprenieulti. Kn]etovale<- polrsltuje poslov. Potrebujejo jih tuiii gospotiarji ali goiijodiiije druf^'ili stuiiov ; iiaiit je posebiiH Ijrifi;^'^ kmetiňkť ali jfospotiarske posle, za to [lořemo o leli kaj spreg'ovoriti. Sreřeii Je daiulaiies paí''tisti kmetovalec, kateri ima (oliko laiitiiih, pridiili, ubog'Ijivili, irezHÍh, odrasèeiiili, za vsako delo spoHobiiili otrok, kolikor zahteva njegovo gospaiiarstvo delavcev, oziroma poslov. Take^ja gospodarjrf premoženje se ne ohrani Hamo prt sirer pravili gospodarskih raz-uierali, řint}iak se še množi. Ali takih kmetovalcev je par le malo, in kar jili je, se štejejo skora,) brez izjeme v razred najmanjših posestnikov, navadnih kmetov, da večinoma Še celo le v razred takozvanih kmetîi'ev. Veíji posestniki, osobito pa veleposestniki (graj.^íake je leto 1H48. odpravilo, za to naj bi se ta izraz vže enkrat opustil) morajo za svoja gospodarska opravila pOsle iii delalce najeniati, 1^'isli in delavci pa stanejo dati danes vže toliko, da se morajo njih gospodarji skorej zgol le za nje ubijati. Koliko je lepih, velikih 2 razumom in velikim trudom vodjenih kmetiškili gospodarstev, o kate ih bi moral skorej sleherni soditi, da gospodarjeai velike dohodke donaSajo, da si premoženje množe; pa temu vendarle ni tako. Praiajmo dotične gospodarje, kako jijn gré? Odgovorili nam bodo največkrat: tako, da komaj shajamo, vse gre za posle, delavce in pa — davke. O poslih sledi pa §e nadaljno tarnanje, katero se navadno koncile s tem, da gospodar reie : o, da bi le s pùsli ílovek ne imel opravka, to je najvetiji križ in težava pri gospodarstvu! lit res je tem« tako. Koliko preglavi(re, koliko skrbi, koliko jeze provzrořujejo dandanašnji, reči se more, brezvestni pôsli kmetiškim gospo-da.jem, posebno še hlapci. Le poglejmo si jih nekoliko. {) božiču se pride ponujati skorej sleherni dan kak pnsel, posebno hlapec. V zimskem iasu, dokler ni skorej druzega dela, kakor drva naprav-Ijati, živino krmiti, gnoj razvaževati, v goiii fi-šterni sedeti ter jesti, piti, najveř pa spati, ti je pohleven, delaven. Ko se pa spomlad približa, Oèe Daniel Sortir Parim Den. (Njegovo življenje imijistil H. P.) (Dalje.) Kako se je Karimu potem godilo, pripoveduje sam natanko, tukaj bom povedal na kratko, kar je bolj imenitnega. Na drugem bregu, tako pravi Farim, zagledam mater uklenjeno in sestri z drugimi suži\ji. Tndi mati me zagleda zvezatiega. O kako žalosten pogled ! Mati in ."îestre so sužnje enega gospodarja, jaz suženj drugega gospodarja. Kako težka ločitev! Kaka bridkost! Nikdar bi ne bil mogel vrjeti, da je mogoče toliko trpeti na svetu, da nisem sam poskusil vsega, kar pripovedujem. Po trudapolnem polu smo bili zvečer še teŠč in spali smo na trdem kamenji. Možje so imeli roke tako trdo zvwane na hrbtu, da so bile vrvi krvave, in mnogim so že takrat členke polomili, ko so jih zvezavali. Hoga kličem na pričo, kije sli.sal naš jok in stok! Žene so zdihovale, otroci jokali, in tarnali so vsi odrasřeni v oni strašni noči. Temna je bila noČ in mfzla in gosti oblaki so se podili po nebu, iato smo še bolj trpeli in se bolj jokali. O moj ilog, kako strašna je snžnost! Tudi drugi dan smo hodili brez jedi in pijače. Gospodarji so si sužnje delili in tako je vzel jeden mater, drugi sestri, mene pa tretji. Nismo mogli upati, da bi se še kdaj videli, i^ro-sili smo, jokali in zdihovali — pomagalo ni nič. Gnali so nas mimo domače vasi, bila je kup pepela. Tudi domačo kočo smo videli goreti. Vsi jetniki so morali pokazati, kam so bili zakopali žito, sicer bi jih bili postřelili ali sežgali. Prišla je noč, huda strašna noř^, in ž Jijo so prišle za nas nove muke, novo trpljenje. K sreči sta bila prijatelja gospodar moje matere in moj, in ker smo nekaj časa počivali, sva bila vsaj toliko řasa i materjo skupaj. Tudi jesti so nam dali in sicer vsakemu pest žita, to je bilo Tse. in i, njo obiïo dela na polji in v vinogradu itd. takrat mu přižne postajati hrana preslaba, delo pretežavno. Nié se mu ne sme reci, kaiti precej ima na jeziku, ker komaj prilike pričakuje, da se odreže; dajte mi zaslužek in bukvice pa grem. Pa ako se takemu brezvestnemu tudi u« dá čisto nikak povod k odpovedi, odpove se v najsilnejŠem delu vse jedno, vzrok izvije iz trte, posebno ako ima ves zaslužek izplačan. Da, še celo veřji ali manjSi del zaslužka in službeno knjižico pusti go-fipodaiju in — noČ ga vzame k železnici, cesti, ceglarnici, sploh k večemu poletnemu zaslužku, ne zmenivži se za gospodarja in nastalo mu veliko nepriliko ter škodo iisto in golo zaradi niÈ. Res je, dotični gospodar gré lahko k svojemu župami pritožiti se zarad tega in od njega tudi lahko zahteva, da mu ubeglega hlapca potom c. kr. okrajnega glavarstva z orožniki (žandaiji) nazaj pripravi. Ali kaj pomagalo? Orožnik privede brez-vestneža (ako ga dobi), praša gospodarja, je li pravi? in kakor hitro dobi odgovor da, reče dobro, tukaj ga imate, jaz sem svojo dolžnost storil. Orožnik se obrne ter odide, za njim se obrne pa tudi pobegli hlapec in tudi odide. Drugi hlapci, videvèi, da se jednemu ni zgodilo nič zalega, storé isto, iioČ jih vzame kar po dva po tri h kratu, in ~ hajdi s trebuhom za večjim kruhom. To je za gospodarje pao vže neznosno, in veř, kakor potrebno je, da se takemu brezvestnemu pobeganjn v okom pride, V okom prišlo bi se pa temu jedino le s predrugaženjem pùsel-skegfl, reda. Osobito §§ 10. in pa 32. bi se morala pre-drugačiti. Na mesece, bi se ne smela nikdar mezda (Ion) kmetiških poslov zgovarjati, ampak le xa celo leto skupaj. Pobegle (§ 32) bi moralo pa tudi C. kr. glavarstvo, ne le po orožnikili nazaj k gospodarju privesti, ampak jih tudi, ako od gospodarja zopet pobegnejo, pošteno kaznovati. Tako bi zadobili posli vsaj kaj strahu pred pobegom, brez tega ga pa niř nimajo, in se le posmehujejo vsemu prizadevanju, v stisko prišlega gospodarja. Naš poseleki red je sploh jako pomanjkljiv, jako nedostaten, in skrajni cas je vže, da se spremeni, zboljša. Za to zboljšanje skrbeli naj bi naši deželni poslanci. Osobito tisti naj bi se tega dela lotili, katere lastna skušnja uři, kaka težava, kak križ da je dandanašnji z brezvestnimi p()sli. Tega dela lotili naj bi se pa kmalu, da precej, sicer utegne biti prepozno, in to osobito za Dolenjsko, kjer se bode skozi dve leti gradila železnica. Ako se pôselski red ne spremeni strogo, utegnemo za casa gradjenja železnice doživeti, da bodo vsi kmetiški posli v poletnem času v — kitljah okolo hodili. Eaj je noTega po avstrijskem cesarstvu? V Ljubljani so bile dopolnilne volitve v mestni zastop. Delalo se je od dveh nasprotnih strank, konservativne „katoliškega političnega društva" in pa liberalnega „slovenskega političnega druStva" s silo kakor Še nikdar poprej. Zmagali so kandidatje „slovenskega političnega društva", konservativci so ostali v manjšini. Kakor mi od strani vidimo, bi bilo pač potreba, da se v Ljubljani marsikaj spremeni; v belej Ljubljani ni vse tako belo, kakor bi bilo želeti. Gotovo pa je, da bode trpelo še nekaj let, predenj se bomo „Slo- lljetih 80 nas imeli Arabci okoli 300 zamorcev, pa to se jim je zdelo premalo ; zato so sklenili, da gredé še lovit. Zdaj je bil na vrsti zamorski rod Tuič in teh so nalovili in prignali blizu 500. Med njimi je biia tudi neka mati z malim, ljubeznjivim dečkom. To revisče je tako kapljalo, da ni mogel nikdo spati. Njen gospodar ae razsrdi in ukaže materi naj umori lastno dete. Ker ni mogel prisiliti matere, veli meni, naj peljem dete proč in vržem ob tla, da pogine. Nisem se mogel ustaviti, spolnil sem grozno povelje in se vrnil trepetajoč na vsem životu. Toda glej čudo! lastnim oČem nismo vijeli. (!ez malo Časa priteče deček k materi vesel in čisto zdrav. Se celo krvoločni gospodar je strmel, ko ga je videl. — Ostali smo na onem kraji skoraj en mesec, in vedno so hodili na.si gospodarji lovit zamorce! slednjič pa so se le naveličali krvavega posla iii odvedli 80 nas, velikansko množico sužnjev in živino. Pot iz naše domovine do mesta El-Obeid, kamor so bili Arabci namenjeni, je dolga naj- manj 30 dni. Vso to pot smo morali hoditi peš, trdo zvezani v dolge tramove.*) Noč in dan smo hodili uklenjeni v te jarme, neusmiljeni Arabci pa so jahali med nami konje, osle in kamele, so peli in žvižgali in nas bičali zdaj na desno, zdaj na levo. Kdor ni mogel za nami, so ga ustrelili ali pa pustili, da je od lakote umri, če ga niso prej raztrgale zveri. Materin gospodar Asemani je kazal, da sem mu všeč, in ker ga je tudi mati prosila, zamenjal je nekega drugega dečka za-me. Srečen sem bil, da sem bil zopet pri materi in tudi ona se je tolažila s tem, da je imela vsaj mene. Asemani me vprařSa, kako mi jc ime. Odgovorim mu : Farim-de-Den ; on pa se začne na vse usta smejati in mi reče. „Odslej te bomo imenovali Sorùr, *) Suinje oklepajo tako-ler PostsTÎjo jih v dol^o *rRto in jim denejo ub vsako ramo tram (rauto^, tramoTft trdno «te-iejo iD «uinji HO ne morejo ganiti t teh tolůgah. Kdor je t»lik mora biti redno sklonjen, majhni pa na pratib; nihie ne mo» iti bolj počasi aU hitreje, kakor cela Trsta. Tako hoditi oele tedna po krajih, kjer «e potoT ni, to j» strasno trpljenj«. venci" v našem središču otresli oiieffa liberalizma, kateremu so celo Duiiajiani jeli kazati vrata. Jud ga je k nam zanesel — a vsi še noèejo teg's spoznati, V državnsm zborii se kaze, da bodo imeli vendar le verni konservativci s Slovani večino. Radi tega so nemški liberalci precej poparjeni, frej so fii (ioinišljevali, da ni mog-oie, da bi kedo drugi vlada! v Avstriji kakor oni ; sedaj vidijo, da jim bode skorej spodletelo. (;pajmo, da se bodo še nekateri zDiernejii poslanci pridružili desnici — potem se hodft dalo kaj doseči, doslej je večina res jako majhna. V gosposki zbornici je predlagat grot Falkenliajn adreBO (odgovor) na cesarjev govor, s katerim se je odprl državni zbor. Od početka so imeli liberalni člani gosposke zbornice nekatere pomisleke, Čes da adresa povdaija preveč verske in narodne reči ; alt pozneje so se vdali in lako bodo obravnavali vsi eno adre.so. Zbornici posfancov je predložila vlada jako veliko predlogov — še veiS pa posamezni poslanci. Tako bodo imeli naâi poslanci dela čez glavo. Kaj js novega p« éirokem svotu? Bismarck, stari lisjak, kandiduje za nemški državni zbor. Prvič ni dobil nadpolovičně večine ; pri.šel je v ožjo volitev s socijaJnini demokratom. Ta volitev je bila včeraj. Je-Ii bil izvoljen ali ne — ni gotovo. Tako ginjeva slava veličili mož. Drug mož, brez katerega bi Prusya ne bila postala tako velika., Nemčija ne jedina, pa leži mrtev. Umri je imenitni vojskovodja in zmagovalec — general Moltko v 91. letu svoje dobe. Bismarck sam je djal, da bi se brez njega Nemčija ne bila zjedinila. Da za takim možem, ki je zmagoval 1, ]8B4, 18(ifí in 1870, Nemci žalujejo, se umé samo po sebi. Morilce bolgarskega ministra Belčeva pač poznajo po imenu; ali pobegli so iii sedaj ne vedó, kje tiče. (lovori se, da se hoče Bolgarija razglasiti kot samostojno, neodvisno od Turčije, ako ta ne Bpoztia kneza Ferdinanda kot postavnega vladarja. Tega vendar ni lahko verjeti, ker Bolgari ved6, da bi si s tem nakopali le novih sitnosti. Srbi bodo vzeli na posodo 10 milijonov frankov, da oborožé âe bolje svojo vojsko. Vse govori „mir!", „mir!" pa vse se oborožiye! Francozi so od nekdaj ljudje najbolj verni, pa tudi najbolj neverni. Kakor vsako leto tako so tudi letos zahtevali radikalci, da naj se niČ ne dovoli za bogočastje, da naj se država ioČi od cerkve. Anglija ima tako lepe prihodke, da je letos precej denarja ostalo. S tem mislijo nadomestiti prihodke, katere je doslej provzročila šolnina; Šolnino pa mislijo odpraviti, Kedaj bode to pri nas? V Rumuniji so imeli volitve. Vlada je dobila za-sé veliko večino. Domaće Testi. (Postavo o doleojskej železnici) so preBvitli cea&r potrdili. Železnic« ae torej gotovo prične graditi ^ to leto. Dovršiti ae »or« do leta 1893 Dné 28. aprila je bilo v Ljabljani posvetovanje o nadrobnem naírtu, kje bodo stali kolodvori itd. Nam NovomeŠčanom je jako ležeče arabska beseda, ki pomeni veselje ; pa zavoljo tega se mi ni niČ boljže godilo. Farim pripoveduje dalje nekako tako-le : Ako bi liotei vse popisati, kar smo pretrpeli, ne pridem do lïoiica. Le tri dogodke naj omenim in spoznali bodete, kako so z nami ravjiali, iVeka mlada zamorka, kateri so Arabci moža ubili, je bila uklenjena v dolgo vrsto z dvajsetimi zamorci. V kratkem je imela postati mati, Kato je grozno trpela, in ni mogla tako hitro hoditi, kakor drugi. Vsi smo milo prosili zanjo naj jo odvežpjo vaaj za nekaj časa. Vendar so se dali Arabci pregovoriti, toda precei ko se je dete rodilo, prignali so jo za nami. Zopet sojo uklenili lačno in žejno, v naročji ubogo dete, ki je stradalo že prvo nro v življenji. Arabec pa je križal mater z bičem po hrbtu in ker ni mogla več hoditi, jej iztrga dete iz rok in je vrže pod bližnje drevo, da je umrio. Seveda se je tudi mati kmalu Zgrudila na tla in ni več vstala. Ubogo dete! še bolj liboga mati I O moj Bog, kako strašna je sužnost I Tudi neki star zamorec je omagal. Z rokami na hrbtu zvezanimi so ga postavili k nekemu drevesu in ga ustrelili. Starček pade, toda kmalu se vzdigne iz lastne krvi, pogleda ostro za svojimi morilci, žugajoče stresne glavo in zopet pade in umrje^ čez dolgo, Že proti koncu tega potovanja so neko noč tri zamorke ušle ilovnata zemlja jih je izdala, sledili so jih in tudi ujeli. Kako grozno in ostudno so jih kaznovali, ni mogoče povedati. Poleg tega so jih pa še vsako noč uklenili v dvoje verige in so jim obesili težke klade na vrat, noge pa so jim stisnili v tramove, da se niso mogie ganiti. Po dolgem in trudapolnem potu smo vendar priSli blizu mesta Kl-Obeid. Ob jedni čez polnoč smo šli v mesto, pa čisto brez ropota, da nas niso Turki slišali; ker sieer bi bili zahtevali davek od sužnjev. Zbasali so nas trudne in sestradane v nek kot in ondi so nas opikale velike mravlje. (Oftlje prihodnji E.) Da tem, da spraTimo kolodvor kolikor mogoče blizo mesta. Mestni zastop je poslal zaradi tega T Ljobtjano gg. iapana dr. Poznika in mestnega svetovalca Perkota. Te seje se je vdelfžilo obilo poslancev iz raznih obiin. Naâi meatoi poslanci se niso brez vsega npanja vrniti. — ćajemo, da nameravajo Ogri zidati železnico od Karlovca do naše meje. Po tem bi se naša dolenjska železnica gotovo ž njo zvezala, Reko imamo potem blizo — železnica pa lepe dohodke ! (Ctradenje železnice.) Slav, c. kr. okr. glavarstvo novomeSko razpošilja županstvom naslednji dopis: Tsled dopisa c. kr. vodstva 7A gradnjo železnic v Ljubljani dné 20. aprila t. I-, Št. 208, dajem vedeti, da so se vže pričela dela na polji zarad priprave podrobnega stavbenega načrta dolenjskih železnic. KaroČam goapodn žn-panii, naj po svojej možnosti podpira dotične gospode pri izvrševanji njenih opravil in na) vpliva pri občinstvo posebej v tem oziru, da ne hi kdo zaznamkov, katere ti gospodje postavijo, odmaknil ali celó popolnoma odstranil. Osebe, katerim je naročeno, pripraviti načrt za železnocestno delo, imajo po predpisih § 42. postave od 18. febru-varija 1878. 1., drž. zak. át. 50, pravico, stopiti na tuja zemljišča ter na njih vršiti tehnična dela. Naj jim torej nihče tega ne brani. Dotični nradniki se bodo varovati, napraviti na polji kako Škodo, primoram bodo pa narediti sem ter tje po gozdih kak majhni presek, odsekati kako vejo ali kako deblo, ker drngače ne bi mogli meriti. V takih slnčajih se bode posestnikom po zahtevi iz plačala po končanem delu primerna odškodnina ; pričakuje se pa, da se bodo posestniki, uvaževaje občekoristni smoter dotičnega dela, zdržali, zahtevati več, nego bi bilo pristojno. (t Umrl) je v Podgraďn pri Novem Mestu učitelj g. Jakob Ancelj po dolgi bolezni. Pogreb bil je 28. aprila in sicer za naše razmere jako velik ; došlo je osem njegovih tovarišev, več gg. duhovnov, mej temi dva ofeta frančiškana, slav. okrajno glavarstvo doposlalo je svojega zastopnika in mnogo domačega občinstva spremilo ga je k zadnjemu počitku. Tovariši zapeli so mu tri žalostinke prav ganljivo. Bodi mu blag spomin ! (Nove orgije) stavi v novomeški iran-čiškanski cerkvi slavnoznani umetnik v tej stroki g. Goršič iz Ljubljane, ki bodo, kakor nam veSČaki zatrjujejo, po svoji tehniki in izpeljavi pravi kras. — Stavbo za orgije pa je prav okusno in umetniško napravil naš domači mizar gosp. Umek, na katerega mnoga umetna dela smejo novomeški obrtniki ponosni biti. O tej stvari se vé, bomo še obširneje poročilo prinesli. (£a družbo sv. Cirila in Metoda) so vrli gostje Bruneijeve gostilne v kratkem časi zopet nabrali zdatno 8voto 8 gld., tedaj v teku štirih let skupni znesek 123 gld. — Hvala rzglednim rodoljubom! Želimo obilo po^^nemalcevl (ObČnizbor „Dolenjskega pevskega društva") v Kudolfovem, ki dné 28. aprila ni bil sklepčen, določi se vnovič za torek dné 5ega majnika t. 1. ob osmi uri zvečer v „Narodnem domu". Na dnevnem redu je, kakor vže naznanjeno, volitev novega predsednika, eveutuvelno tudi jedcega odbornika. (Ljudsko Štetje) je končano ter prinesemo Še nekoliko podatkov iz novomeškega okrajnega glavarstva: Glavarstvo obsega &01 krajev, s 9313 hišami in 48.346 prebivalci, ženskega spola jih je 2254 več kakor moškega. Tujcev je 481, tukajánjih pa je bilo 1935 na tujem. Po etarosti so razdeljeni: 10 let starih 593 moškega in 576 ženskega apola, 20 let 377 — 388, 30 let 272 — 329, 40 let 205 — 263, 50 let 239 — 281, 55 let 209 — 227, 60 let 161 — 213, 65 let 138 — 164, 70 let 117 — 105, 75 let 57 — 70, 80 let 37 — 32, 85 let 14 — 6, 86 let 5 — 7, 87 let 8 — 7, 88 let 4 — 4, 89 let 3 — 3, 90 let 1 — 1,92 let jedna ženska in 94 let jedna ženska. Slepih je 41, gluhonemih 48, umobolnih 27, kretinov 18, (PokODČevauje kebrov. ) Občina Velika Loka v trebanjskem okraju je te dni sklenila, plačevati za pokončevanje poljedelstvu in sadje-reji enako škodljivih kebrov po 30 kraje, od mernika teb hroŠcev. V to svrho se je dovolilo znesek 225 gold, iz občinske blagajnice, — Ravnanje omenjene občine, kateri je na čelu vrli župan g. Ivan Bukovec, je gotovo hvalevredno in vredno, da se posaema. (Modro galico ali bakreni vitrijol,) katera je v vodi raztopljena in na trte ěkrop-Ijena, popolnoma zanesljivo sredstvo proti strupeni rosi po trtah, o čem je menda vsled lanske skušnje vsak vinogradec prepričan, bo dobiti tudi letos pri kmetijski podružnici v Novem Mestu in sicer jo bode oddajal trgovec g. Fran Perko. Naročila sprejema tudi podružnični načelnik gosp. R. Dolenc, vodja v Grmu in nje tajnik gosp. O. Skale, c. kr. zdravnik za živino v Novem Mestu. Cena ji bode za nekaj nižja, kakor lani in jo objavimo v prihodnjem listu. — Naj letoB nobeden vinogradec ne zamudi, si modre galice v pravem času preskrbeti. (Udeležencem) slavnosti spomina bitke pri Eustoci, naznanjata osnovale» gg. K. Duler in J. Ovsec, da bode obed veljal 1 gld. z« osobo; udeleži se pa lahko slavnosti tudi vsakdo, dasi neče biti pri obedn. Posebno vabita vojaške doslužence iz let: 1848, 1859, 1864, 1866 in 1878, da bi se te slavnosti udeležili. Vsak udeleženec naj se javi zanesljivo do 1. junija t. I., da se bode vedelo število. Slavnost bode 21.|iu- nija, kakor amo zadnjič omenili. Več gospodov se je nže prijavilo (Iz Trebojega) smo dobili od tamošnjih kmetOF reč dopisov, ki zahtevajo, naj ee poteg nemo za uje zoper nekatere gospode. ZadujiČ smo mislili Tsaj jedec tak dopis natisniti, a ni bilo prostora. Sedaj pa tipamo, da se je reč polegla, da je torej bolje, ds ue budimo starih neprijetnih spominov. (Gledaliëka predstava) „Na Osojah'' dné 19. aprila privabila je v dvorano našega „Na~ rodnega doma" toliko občinstva, da je bila do zadnjega kota sapolujena. Igra nam je znana in smemo trditi, da jo igralci od poklica niso dosti bolje igraii, nego naši diletantje ; seveda je bilo k tej dobri izvršbi treba obilo truda in marljivosti. — Vse osobe so bile na svojem prostoru, Marijana Dam je predstavljala pravo Osojko v svoji veliki nlogi, Matija, njen svak je kazal ta večer izvrstni glediški razum, Žal, da ga ne bodemo zopet videti. O poslih Oaojke nam je omeniti : Valentin nam je bil povsem zeló všeč v njegovi ulogi, katero je todi izvrstno reâil ; Mreta tndi ai niČ zaostajala v svoji, sicer nehvaležni nlogi, glediškemu odseku pa Čestitamo na pridobljeni dobri moči ; tudi Tilen, Micka io Neža so svojo dolžnost storili. Posebno omeniti pa nam je Ano, katera je kakcr vedno, tudi ta večer svojo težavno ulogo z najboljim uspehom redila. Pozabiti ne smemo ostalih sotrudnikov, kakor Župnika, âimeneca in jako ljubkega otroka, kateri so pripomogli do sijajnega uspeha. — Go-spici Halter in Lang sti na klavirji pred igro in med posameznimi dejanji, nas dovršno lu igri primerno zabavali. — Omeniti nam je še krasnih prizorov iu dekoracije, katero vse se je igri tako prilegalo, da bolje ni misliti. — Nikakor pa ne smemo prezreti hvaležnosti gosp. profeBorjn Vrhoven za požrtovalni trud za vodstvo pri vajah in predstavi. (Izlet v Mokronog) prirediti društvi „Dolenjski Sokol" in „dol. pevsko društvo" t)in-koštue praznike 17. maja. Pričakovati je obile udeležbe od obeh društev. (Požarna bramba)v Novem Mestu imela bode v nedeljo dné 3. maja dopoludne ob 9. uri sv. maâo, namesto v ponedeljek sv. Florijana dan. Popoludnč pa napravi izlet z godbo v BršHn. (V Štangi) pri sv. Antonu bo 10. majnika imel novo mašo g. Josip Vintar, četrtoletnik T Celovškem bogoslovji, doma iz Prečine. Spomlad imamo žalostno, sv. Jurij je minol, pa ni še zelenja nikjer; kukavica kuka prav tažno, mrzlo je kakor po zimi. Ljudje so tu zdrayi, toda živina jim boleha marsikje.^- (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Litiji) je jako marljiva. Vsako priliko porabijo ■f, Î i j HO tamošnji rodoljubi — vzlasti domoljubne gospé. da naberó novih darov za to prekoriatno družbo, Da bi jih posnemale druge podružnice. Gosp. L. BatiČ pa je poslal družbi 45 gld. kot nabirko pri slavnostnem večera, prirejenem po slovenskih visokošolcih slovenskim državnim poslancem. (Posebni vlaki naTrsat) oziroma Reko-Opatijo, odidejo dné 9. maja t. 1. iz Maribora^ Ljnbljane, Trsta in Gorice. V I^azaretu na Trsatu pri Reki, kjer je znamenita Božja pot, bode dné 10., 11. in 12. m»ja tridnevna velika slavnost, namreč 600 letnica ustanovljenja te svete hiše božje. V nedeljo 10. maja bodo mil. škof dr. Posilje-vic iz Senja, darovali staroslověnsko pontilikalno sv. mašo. — Cena vožnji je iz Ljnbljane tja in nazaj samo 3 gld. 50 kr,, od Zidanega Mosta 5 gld. — Listki za povrat imajo veljavo do 22. maja. Pri tej priliki si lahko udeleženci ogledajo Reko, Opatijo in Trst. (V Po sto j ini) je pala soproga tamošnjega' trgovca Ditriha v dva metra globok vodnjak na vrtu, katerega so posli pozab^i zakriti Ćez jedno uro so jo našli — ali gospa je bila vže mrtva. (Zgodovina Novega Mesta) se tiska letos v knjigah „Matice SlovetiHb^^j pieans po spretnemu zgodovinarju gosp. prof. J. Vrhoven, Opozarjamo na to delo vže sedaj naše občinstvo v mestu in okolici. (V Metliki) je bilo leta 1890. zaklanih in zavžitih: 1 bik; 216 volov; 3 junčki; 72 krav; 158 telic; 326 telet; 37 koz; 18 ovac; 45 jagen-Čkov; 213 svinj. Skupaj 1089 g!av. („Pomladni glasi",) posvečeni slovenski mladiiti. Uredi) in založil Ćirilski. Tiskala katoliška tiskarna v Ljubljani. Tako se zove mična 120 strani debela knjižica, kojo imamo pred seboj. Vže površni pregled kaže kako je mikavna; ako pa preberei vsebino, bodeš djal ; le mnogo tacih kujig našej ljubej mladini ; likala si bode iz nje um in srcć. Pesmica Angeljskemu mladeniču ti začenja knjižico, tej sledi popis žirljunja tega angeljskega mladeniča sv. Alojeijs, od katerega smrti se letos obhaja tristoletnica. Dalje nahajaš povrstoma sedem pesmic in šest povfstic — za pesmico vselej povest h koncu trije ljubki dramatični prizori: „Alojzijeva slavnost!" „Volk" in v „Rim*-Sezite po tej knjigi, razveselite z njo svoje drage male, stariši in sploh prijatelji mladine. Cena samo 30 kr. za 120 strani berila je tako mala, da redko kedaj pri kacej slovenakej knjigi. Tudi jezik je sploh čist in lahko umljiv. Še enkrat knjigo toplo priporočamo. („Domovina") zval se bode nov političen-gospodarski list, kateri bode pričel izhajati začetkom maja t. 1. v Celji. Izdatelj in urednik mu bode Dragotin Hribar, tiskar v Celji. Prihajat bode dTftkrat os mesec in sUl do konca tega leta le jeden gold. Prra Številka íride prvo soboto meseca maja. Naročnina naj se pošilja pod na-»loTOi» : Oragotin Hribar v Celji. (Šmarnice,) „Marijina visoka pesem" posebno opozorajenio. Sestavil jih je g. Andrej Kalan. Knjiga je izšla v zalogi „Katoliške bukvame" v Ljubljani. Te „Šmarnice", v katerih gospod pisatelj poljudno v lepej besedi razlaga pesem .Magnificat" se smejo prištevati pač med najboljSe slovenske Šmamice. Knjiga stane v „KatoliSkej bukvami" v pol usnju 90 kr., v uanjn 1 gld., z ilato obrezo 1 gld, 20 kr. Po pošti 5 kr. več. (Toaleta,) no^a uČna metoda o prikroje* vanji oblačil za dame, imenuje se jako pripravna knjižica, katera je nameujena za samopouk in za podlago pri šolskem pouke, »pisal jo je krojaški mojster Mat. Kune v Ljubljani. Knjižic« ima 6 tabel, 40 izvirnik vzorcev in merilno tabelo. To knjigo jako priporočamo našemu ženstvn, katero se bavi z izdelovanjem ženskih oblačil. — Slovenci v istini lahko z veseljem pozdravljamo to strokovno knjigo, posebno ker pri nas manjka še mnogo, mnogo strokovnih knjig v pouk našim obitnikom. — Knjiga stane 3 gld. ter je cena, «ko pomislimo veliki trud pisatelja in stroške, dokaj primerna. Razne vesti. * (Nesreča v Rimn.) april» xjtitrai ob 7. uri raelctela sc je smcdniSaicft v obličji Kima, Blizu tc BQiodniëaice, v kateri je bilo Li>kopi „ Celja .. „ ^ , » ^ v W ^ f^ii. „ Zid. Mosta , )0'80 „ „ . „ , „ ^ « 7 , Ljutiljatie „ i:i05 pop. n „ S 25, ,. Trat« ., ^ - - „ Gorice U-22 dop. „„„ H n » r 80, „ Sempntra „ 3 40 pop. „ , , , n j, « . V nedeljo dné iO. maja dopoldne daroTnl» »a bo pontifikaloa sv. mii^a v staroHlorentikcm joiiku oil Nj. vzvišen, mil. go»p. dr. Pofiilovió» \i Senja (Zengg) Povratna vožnja do 22. maja t. I. z dvuferaf.nitu izstopooa dovoljeun. V nedeljo dnů 10. maja aveier peljejo pa Se po-aabni vlaki nazaj. Za obiskovalce Trsta je cena íe èentpetra v Tr>it in naxaj za ti. razred gld. 2'60, III. razred gld. 175 tudi »niŽBiiB, enako tafco ia Kolt« v Opatijo h puatbnim parolirodom. Podrobnaje ae poizvi pri odboru in pri mnogili župnijakih, obÉinakili in poîinili nradih, kjer tie tndi yozni lintki dobivajo, kater» si je prej prosikrbati. ¥ dan odhoda le »prejem nikomur lag-otoviti iio more. Podporniki »a razpeSavanja Toiiiib listkov ge radoTOljno »prejnio in v mnogobrojno »doleibo uljudno Tabi Odbor za potoTanje v Ljubljani, Marijin trg št. I (pr( JOS. PAULIN-u). Vozni listki, program Itd, so nadalje na razpolago v prodajalnicah: v Mariboru pri g. M, Berdajs-u, Dvorne ulice št. t, v Celii pri B. Draeotinu Hribar-ju, GraSka ceata Ět. f, v Trstu pri g K. Plrell-ju, Via Arsfnale èt. 2, v Kran]! pri g. H. Maren-čifi-u, v Kamniku pri M. Podrekar-ju, v §kof)l Loki pri g. M. Juvan-u itd._ (lOQ V naiem se dá prodajalnica, Miin se dá v najenřT" * ' ' im T6Ć let, ima 5 teťí»jev, je v dobrem staon da Ka- dulji, nbčioa TrebelHfcti. > (96—0__Anton Zupančič Strsaberg. v kateri je dodaj trgovina t nieflsnini blagom, loterija ia »aloga a tobakotu. K proiiai»liiict Hl»ada; «transti prostor, dve sobi za stanovaojo, klet, drvarnica in *rt Oddati je od 1. (jktobra t. 1 naprej. — VeČ se poiavć pri Brajlžlnskam oskrbnl&twu v Mokronojiu. ti^ Oddajo sc takoj tri sobe, klet in drvarnica v Novem Mestu hiš. št. 157. V moja prodajalno sprejmem takoj Več se iavé ravuo tam kteri je 13 — 15 Ifct atar, vsaj ljudski» Solu dovršil govori sloveneki) in nemško ter )c lepega vedenja. Franc Otistin, [as-a] trgovitiazSeln^jinOf itorhnberÎhim in ipeccr^Mrn hlttgom u Mrtliki, Hiša pri okrajni cesti med La&iiaml iu Ribnico, obstoječa » dTcma sobama, dvema apalnitjauia, dveti obokanih kleti, poleg te^a je tadi skedenj, hlev. svinjak in ena njiva Vse je v dobrem stanu. Plačilni pogoji so jako agodni. Več 8C poizvé pri j^j^f Poijancu <48 —S) Pr^ltreie Stev S ponta L-Híb. Prođu mi^ M^m Zbirka nemških knjig in dober klavir v jedno nadstropje, zidana leta 1887., v Šmarjatl kako dve minute od iartie cerkve, obsega tri sobe, kchinjo, brainbo, iep moatova, dve obokani kleti, okolo bise lep vrt na zelišč« in tndt nekaj drevja 'isaMajenega na lepem aolnćneni krajn, pripravno za kakega duhovnika ali uradnika v pokoji Več o tem pove Franjo Poljane, C'l—a)_ pošta Sinarjeta, je oaptodaj, kje pové vred. „Doi. Novic". cap-a) e&yaesHmxeBi Sl^ Za miijnik. „Dvajset Marijinih Pesem" za mešan zbor zloži) Ignacij Illaduik. it^r Cena 60 kr., po polti 63 kr. "Xjí Prodaja : „Katoi. bukvama" v Ljubljani, brat Norbert Gregi v Nazaretu, Dol. Štajersko, Janez Krajec v Novem Meat». Marijina visoka pesem ali mmlM, Ml8taril Andrej Kalan, dulioven, z dovoljenjem prei. knczoSkoJijaiva Ijubljmmkega. (100) Založit» ,,Kcitollèkm Hukvaraa*', Cena polusnje 90 kr, usnje I g)d., zlato obrezo I gld. 20 kr., po poâti 5 kr. več. Odgovorni areduik. icdajat^lj in laložnik J. Krajce. Novonieeto. — Matianil J. Krajec.