KAKŠNO JE BILO POLLETNO GOSPODARJENJE
Poudarek izvajanju naložb
Polletne rezultate v naši občini je ocenila občinska skupščina kot ugodne po številkah in tudi po nekaterih premikih v pozitivni smeri, vendar so delegati opozorili tudi na določene značilnosti, ki so razvidne iz po-datkov o gospodarjenju. Občinska skupšči-na je prodrla izvršni svet in njegovo poglob-Ijeno analizo vzrokov za položaj gospodar-stva. Sklenili so tudi, da je potrebno še naprej spremljati in natančno preučevati po-tek naložb ter ugotoviti od kod izvirajo po-samezne zakasnitve. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo mora pri tem odigrati še vnaprej svojo vlogo, ki jo je imel že doslej, ko je opozarjal in usmerjal neka-tere gospodarske tokove. »Pozornost mora veljati v bodoče likvidnosti, ekonomskim odnosom s tujtno in tistim delovnim organi-zacijam, ki ne dosegajo plana proizvodnje,« pravi predsednik komiteja za družbeno pla-niranje in gospodarstvo in član IS občinske skupščine JANKO JAPELJ. »Marsikdo se je spotaknil ob številko pri izvozu. Ob tem je potrebno povedati to, da se je iz občine preselila delovna organizacija Elektroopti-ka, ki dela v sklopu Iskre in je bila velikan-ski izvoznik. Ob temu je prišlo do nedosega-nja izvoza zaradi sezonskega značaja pri Hoji in Iliriji-Vedrog, ki sta oba močna izvoznika.«
Goli statistični podatki povedo, da je zna-šal letošnji celotni prihodek gospodarstva v prvem polletju 7,33 milijard dinarjev. To je 24 odstotkov več kot lani. Dosegli so doho-dek skoraj 1,7 milijarde dinarjev čistega dohodka. Dohodek se je povečal za 29 od-stotkov in čisti dohodek za 32 odstotkov. Ti podatki so na prvi pogled izredni, precej pa zbledijo po primerjavi z drugimi kazalci. Količinski obseg proizvodnje je bil pri indu-striji res večji za skoraj 11 odstotkov in torej boljši kot je Ijubljansko poprečje in boljši
kot republiški popreček, vendar je primerja-va z drugimi ljubljanskimi občinami pri ce-lotnem prihodku neugodna. Le občina Šiška je imela nižji indeks porasta v Ljubljani in delež viške občine v mestnem kolaču celot-nega prihodka je v primerjavi z lanskim prvim polletjem padel.
Podatke o celotnem prihodku je potrebno seveda soočiti tudi z inflacijo, ki je bila celo po uradnih podatkih izredna in potem za primerjavo le količinsko povečanje proiz-vodnje. V primerjavi z lanskim prvim pollet-jem so cene višje pri proizvajalcih za 13,5 odstotka in na drobno celo za 22,4 odstotka. Zato številčno ugodni podatki delovnih or-ganizacij sploh ne smejo uspavati, temveč jih morajo spodbuditi k povečevanju proiz-vodnje in seveda prodaje, ker je to edino kolikor toliko realno merilo. Tudi pri teh merilih prihaja do zapletov zaradi menjave programov in količinskega obsega. Prihaja zato do različnih porastov in padcev. V sa-mih delovnih organizacijah se poslužujejo pri statistiki toliko različnih metod, da so večkrat podatki povsem neprimerljivi, ali nerealni, ali celo povsem napačni. To so ugotovili tudi delegati ob poročilih o poslo-vanju posameznih delovnih organizacij.
Izvoz je manjši
Letos so v prvih šestih mesecih izvozile delovne organizacije z Viča za skoraj sto milijonov dinarjev, kar je komaj 34 odstot-kov letnega plana in komaj 0,9 odstotka prihodka. Po doseženem dohodku je v Ljubljani viška občina zabeležila najmanjši porast in njen delež v strukturi mestnih do-hodkov je v primerjavi z lani padel. Število zaposlenih se je povečalo za 3,3 odstotka.
Akumulacija se je povečala za enkrat nad načrtovano in dosegla indeks 150 kar je ugodno, saj to pomeni realen porast ker takšnega učinka inflacije ni bilo!
Posebno poglavje so osebni dohodki in dajatve. Čisti osebni dohodek se je povečal za 21 odstotkov, bruto osebni dohodek pa za 23 odstotkov, kar pomeni da so se spet povečale družbene obveznosti in dajatve na račun dohodkov. Za skupno porabo so mo-rali izločiti celo za 51 odstotkov več kot lani. Obveznosti za skupno in splošno porabo iz dohodka in OD so se povečale iz dohodka za štiri odstotke, iz OD pa za 20 odstotkov. Torej so bili znatno bolj obremenjeni OD z različnimi obveznostmi do same delovne or-ganizacije in izven nje. Realni osebni doho-dek je tako nižji za okoli dva odstotka kot lani. Poprečni OD izplačan v občini je bil 6840 din, sedem delovnih orhanizacij je imelo poprečni OD višji kot 10 tisočakov, 13 delovnih organizacij pa je izplačevalo OD nižje kot 6000 din. Najvišje poprečje so imele v visokostrokovni delovni ozganizaciji IBE Elektroprojekt, kjer je bilo poprečje 13,960 din in pa v PZ Mehanografski cen-ter, kjer je bilpoprečni OD 11,312 dinarjev. Najnižji OD so imeli v SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki, kjer so izplačali 3961 din v Rašici TOZD Konfekcija Horjul 5325 dinarjev.
Manj »izgubašev«
Z izgubo je v letošnjem polletju poslovalo manj delovnih organizacij kot lani. Izgubo so imele tri: delovna organizacija Iskra Hor-jul, Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva in TOZD Avtopark Ljubljanjkega Magi-strata. Vzroki za izgubo pri Avtoparku so bili sezonski (ob selitvi), medtem ko so pri TOZD Posestva znani: nezavidljiv položaj našega kmetijstva. V Iskri so imeli težave že dalj časa in so se sedaj lotili reševanja tako, da so zamenjali program, se reorganizirali in vse kar je bilo nerentabilno vrgli iz pro-grama.
Vsi ti na prvi pogled ugodni podatki mo-rajo dati odgovornim v gospodarstvu misliti in jih morajo opozoriti na pomanjkljivosti. Seveda bi morali dati misliti tudi širši skup-nosti!
MILOVAN DIMITRIČ