Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 64 Predstavitve in informacije Nika Murovec Damjan Kavaš Revitalizacija stavb kulturne dediščine na podlagi kreativnega in kulturnega sektorja; predstavitev projekta Forget Heritage Kako izkoristiti skriti potencial kultur- ne dediščine za izboljšanje kakovosti življenja meščanov ter kako hkrati ponuditi nove priložnosti in dodatna upravljavska znanja kulturnemu in kre- ativnemu sektorju? S temi vprašanji se ukvarja triletni projekt Forget Heritage, ki je projekt v okviru programa Interreg Srednja Evropa. Glavni namen sodelo- vanja partnerskih mest, med katerimi je tudi Ljubljana, je prepoznati inovativ- ne, ponovljive in vzdržne javno-zaseb- ne modele upravljanja opuščenih stavb kulturne dediščine ter tem stavbam na podlagi kulturnega in kreativnega sek- torja dati dodatno vrednost. Projekt obravnava problematiko večine mest, v katerih so neizkoriščene stav- be, ki so tako ali drugače zaznamovale zgodovino lokalne skupnosti. Pri tem običajno ne gre za najširše prepoznavne stavbe kulturne dediščine, temveč jav- nosti manj opazne stavbe, kot so nekdaj pomembne tovarne, bolnišnice, šole ali bunkerji, ki so danes opuščeni, skupaj s stavbami pa bledi tudi zgodovinski spomin. Funkcionalnost takšnih stavb je pogosto omejena. Spreminjajo se v urbane praznine in negativno vplivajo na bližnjo okolico. Čeprav so v vsakem mestu prisotne težnje po rušenju takšnih starih stavb in grajenju novih stanovanjskih ali poslovnih komplek- sov zaradi razvoja mesta, so prav takšne urbane praznine že večkrat izkazale po- tencial, da se preoblikujejo v glavni go- nilnik razvoja v svoji okolici. Ne samo, da predeli z manjšimi stavbami različne starosti mestu dajo značaj in dodaten šarm, so tudi temelj za razna lokalna podjetja in inovativna nova podjetja. Novi, veliki poslovni kompleksi nudijo primeren prostor za največja podjetja, ki si takšen prostor sploh lahko privošči- jo, starejše, skromnejše in manj očitne stavbe pa pogosto gostijo pomembne motorje razvoja. Ideja projekta Forget Heritage izhaja iz znane misli Jane Ja- cobs: »Stare ideje lahko včasih uporabi- jo nove zgradbe. Nove ideje potrebujejo stare zgradbe.« Katere koli zares nove ideje so namreč v začetni fazi vedno pre- cej tvegane, ne glede na svoj potencial. Takšne ideje vedno potrebujejo prostor za eksperimentiranje, prostor, kjer so dovoljene tudi napake. Ena od značilnosti večjih mest je tudi večja koncentracija kulturnega in kre- ativnega sektorja. Kreativci zagotovo spadajo v skupino tistih, katerih ide- je si mesta želijo privabiti, vendar za svoje delovanje potrebujejo cenovno dostopen in funkcijsko prilagodljiv prostor. Avtentičnost in značaj, ki ju prinaša zgodovina stavbe  (čeprav ne tako oddaljena), za kreativce običaj- no pomeni dodano vrednost. Potrebo kreativcev po primernih prostorih in najrazličnejše koristi (od družbenih do gospodarskih), ki izvirajo iz prepustitve prav takšnih prostorov kreativcem, smo prepoznali tudi projektni partnerji. V okviru projekta Forget Heritage zato poskušamo takšne prostore opredeliti ter prispevati znanje in orodja, s kate- rimi bi pripomogli k čim boljšemu iz- koriščanju njihovega skritega potenciala na podlagi kulturnega in kreativnega sektorja. Pri tem poskušamo sočasno izboljšati medsebojno poznavanje in razumevanje dveh glavnih akterjev v tem procesu – javne uprave in kreativcev ter s skupnimi močmi poiskati finančno vzdržne modele, jih preizkusiti in s tem postaviti zglede, ki bodo lahko v navdih tudi drugim mestom. Znanje, ki bo v okviru projekta zbrano z vključevanjem različnih javnosti, izmen- javo izkušenj, usposabljanji in raziska- Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 65 Predstavitve in informacije vami, bo preizkušeno v osmih pilotnih projektih, priporočila pa bodo predlože- na tudi drugim mestom. Pilotni projekti so zelo različni – tako v vsebinskem kot prostorskem smislu. Obsegajo od na pri- mer multidisciplinarnega kreativnega centra v mreži zgodovinskih stavb v cen- tru Genove do medkulturnega projekta vrtnarjenja, ki v socialni inovaciji zdru- žuje begunce in kreativce v Nürnbergu. V Sloveniji se pilotni projekt odvija na Vodnikovi domačiji, kulturnem spome- niku lokalnega pomena. V stavbi, ki je znova zaživela kot hiša branja, pisanja in pripovedovanja, sta se v prenovljenih in prej neizkoriščenih sobah v prvem nadstropju razvila nov izobraževalni program in soba za pisanje (ang. Writers‘ Hub). T u potekajo različne delavnice in mentorski programi s področja pisanja ter drugi spremljajoči dogodki, hkrati pa imajo avtorji tudi možnost uporabe ene od štirih miz v skupnem prostoru za sodelo  (ang. coworking). Program sobe za pisanje tako povsem sovpada z rdečo nitjo programa celotne domačije, ki se skozi knjigo domiselno navezuje tudi na številna druga področja kreativnega in kulturnega sektorja, od uprizoritvene umetnosti in umetniškega ustvarjanja do glasbe in kulturne vzgoje. Za namen posredovanja znanja je kot eno izmed ključnih orodij projekta, na- menjenih tako upravljavcem kot odlo- čevalcem, nastal Priročnik za upravljan- je stavb kulturne dediščine. Priročnik je nastal na podlagi mednarodnih izkušenj in zapolnjuje vrzel na področju litera- ture o podjetniški revitalizaciji kultur- ne dediščine. Je vir praktičnih potreb, strukturiranih pristopov in primerov dobrih praks. Prvi del priročnika je namenjen javni upravi, ki v njem lahko najde priporočila za številne izzive, s katerimi se srečuje pri upravljanju stavb kulturne dediščine. V priročniku so tudi informacije o tem, kako vzpostaviti nove vrste sodelovalnega razvoja (vključno s pristopi od spodaj navzgor) in katera orodja so se pri sodobnih strategijah revitalizacije že izkazala kot učinkovita. Drugi del priročnika je namenjen raz- nim pobudam revalorizacije in pri- hodnjim upravljavcem stavb kulturne dediščine. V njem je ponazorjen model upravljanja za projekte revalorizacije kulturne dediščine, ki po korakih vodi skozi vse pomembne naloge oziroma izzive  ‒ od ideje in oblikovanja ciljev do finančnega in časovnega načrta. Pri- ročnik je praktično usmerjen in ponuja številne konkretne primere, v prilogah pa je tudi delovno gradivo, ki ga je mo- goče natisniti in neposredno uporabiti kot pomoč pri hitrejšem in ustreznejšem odzivu na razne izzive upravljanja. Pri- ročnik je dostopen tako v slovenskem kot angleškem jeziku, in sicer na splet- ni strani projekta in na spletnih straneh obeh slovenskih partnerjev – Inštituta za ekonomska raziskovanja in Regional- ne razvojne agencije ljubljanske urbane regije. Na omenjenih spletnih straneh so dos- topna tudi vsa druga pomembnejša gradiva, nastala v okviru projekta. Na podlagi vnaprejšnjih lokalnih analiz zakonodaje in politik smo partnerji pripravili Priročnik o politikah za re- vitalizacijo opuščenih stavb kulturne dediščine v srednjeevropskih mestih. Ta priročnik poleg pregleda nacional- nih praks glede varovanja in (ponovne) uporabe stavb kulturne dediščine ter s tem povezane veljavne zakonodaje na lokalni, regionalni in nacionalni ravni vsebuje tudi priporočila za izboljšave ter navaja nekatere priložnosti in ute- meljitve za finančno podporo projektov revitalizacije. Na podlagi predhodno izvedene analize v partnerskih drža- vah je nastala tudi analiza prenosljivih elementov dobrih praks upravljanja stavb kulturne dediščine, v kateri so izpostavljeni nekateri pomembni de- javniki, ki so skupni različnim uspešnim primerom upravljanja. V sodelovanju z oddelkom za arhitekturo in obliko- vanje univerze v Genovi in oddelkom za kulturo mesta Genova so bile pri- pravljene tudi Smernice za vključevanje meščanov v valorizacijo stavb kulturne dediščine. Te so bile razvite na podlagi teoretičnih raziskav in rezultatov em- piričnih raziskav projektnih partnerjev ter poleg analize obstoječih operativnih modelov vključujejo tudi predlog ope- rativne sheme kot delovnega načrta za vzpostavitev vključevanja deležnikov v proces prenove kulturne dediščine. V okviru delovnega sklopa projekta, ki se ukvarja z usposabljanjem upravl- javcev kulturne dediščine, je bil poleg brezplačnih usposabljanj, ki so poteka- la v vseh partnerskih mestih, pripravl- jen tudi transnacionalni model uspo- sabljanja za upravljanje zgodovinskih znamenitosti. To orodje je namenjeno vsem posameznikom, ki so odgovorni za začetek izvajanja razvojnih programov za usposabljanje in razvoj kompetenc pri upravljanju premalo izkoriščenih Slika 1: Projektna delavnica (foto: Motovila) Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 66 Predstavitve in informacije ali opuščenih zgodovinskih znameni- tosti. Še eno od pomembnejših orodij projekta, ki bo v kratkem dokončano, je spletna aplikacija. Imela bo predv- sem dve glavni funkciji ‒ omogočala bo opredelitev in popis primernih opušče- nih prostorov v partnerskih mestih ter pridobivanje povratnih informacij meš- čanov in drugih deležnikov v zvezi s pilotnimi projekti in drugimi prostori. Po preteku faze testiranja razvitih oro- dij v pilotnih projektih ter vmesne in končne evalvacije bo med drugim pri- pravljena tudi strategija upravljanja kul- turne dediščine z uporabo kulturnega in kreativnega sektorja, ki naj bi jo podprli tudi oblikovalci politik v partnerskih re- gijah. Upravljavec Vodnikove domačije bo aktivnosti, ki so bile razvite v okviru projekta Forget Heritage (izobraževalni program in soba za pisanje), izvajal tudi po koncu projekta. Po koncu projekta se bodo nadaljevali tudi preostali pi- lotni projekti v partnerskih mestih, znanje, ustvarjeno v okviru projekta, pa bo lahko v navdih in izhodišče pri upravljanju stavb kulturne dediščine tudi v drugih mestih. Projekt torej pri- naša številne trajne pozitivne učinke: z revitalizacijo stavb kulturne dediščine neposredno izboljšuje vizualno privlač- nost vključenih mest, posredno pa tudi kakovost življenja v njih, z ohranjan- jem zgodovine povečuje občutek pri- padnosti skupnosti, povečuje turistične tokove, omogoča številne priložnosti kulturnemu in kreativnemu sektorju in ne nazadnje spodbuja tudi ustvarjanje novih delovnih mest, podjetništvo in gospodarsko rast. Nika Murovec, Inštitut za ekonomska razi- skovanja, Ljubljana, Slovenija E-naslov: murovecn@ier.si Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska razi- skovanja, Ljubljana, Slovenija E-naslov: kavasd@ier.si Informacije o projektu in gradivo Domača stran projekta: https://www. interreg-central.eu/Content.Node/ Forget-heritage.html Inštitut za ekonomska raziskovanja: http://www.ier.si/menu-298.php Regionalna razvojna agencija ljubljan- ske urbane regije: http://www.rralur. si/sl/projekti/forget-heritage