G eografsk i zbornik X V III Slovenska ak ad em ija znanosti in um etnosti, raz red za p rirodoslovne vede, G eografsk i in š t itu t A n tona M elika, L ju b ljan a 1979, s tran i 170. Ta zvezek p rin aša iz jem om a sam o dve razp rav i. P rv a , M ilan N a t e k, P op lavn a obm očja v S pod nji S av in jsk i d o lin i (80 s., 28 slik, 2 d iagram a, 3 n im iv je tu d i p r im e r Ložnice. Po arheo lo šk ih n a jd b ah , k i jih n av a ja Na- k a r te ) spada v v rsto poročil o geografsk ih raz isk av ah pop lavn ih področij v S loveniji, k i jih k o t plod raz iskovalne tem e p rin aša jo zadn ji G eografski zborn ik i. S podn ja S av in jsk a do lina je poseben p rim e r v S loveniji. V n je ­ nem spodn jem d elu je n a ho locenski rav n ic i le nekaj m e tro v debela k v a r ­ ta rn a (p ro d n a) n ap lav in a in na n je j se niže Š em petra ja v lja s ta re jša a- g ra rn a naselitev , ne da b i je po izsledk ih N atk a ogrožale poplave p red iz­ vedbo reg u lac ije S av in je v le tih 1876— 1893, n iti v sedanjosti. Zdaj se tu ja v lja jo iz jem no v isoke povodn ji le še v ozkem pasu ob p rito k u Lavi. Z a­ n im iv je tu d i p r im e r Ložnice. P o arheo lošk ih n a jd b ah , k i jih n av a ja Na- tek , je ta p r ito k p r i A rji vasi (in v e rje tn o tu d i d rugod) v osem najstih s to le tjih z nap lav ino dv ign il ravn ico za en m eter. To, slab strm ec in n e ­ n a ra v en p o te k s tru g e kaže po m ojem m n e n ju n a an tropogeno povezavo sev ern ih po tokov v skupno strugo pod g ričev jem n a ro b u k v a r ta rn e ra v ­ nice niže O rove vasi, podobno ko t je to p rim e r z L edavo v dolin i M ure. V k lju b raz b re m en iln ik u p r i O rovi vasi in izsuševaln im kanalom je do Podloga ostal širši pop lavn i pas. T re tje večje poplavno področje je ob spodn ji Bolski. N atkovo štu d ijo od liku je zgodovinska d o k u m en tac ija o reg u lac ijah strug , o n ase ljih in iz rab i ta l, obširen je tu d i k lim atsk i in h id ro lo šk i p reg ­ led in dobro je časovno p rik azan o opuščan je v o d n ih pogonov v vsem po ­ reč ju S podn je S av in je m ed L etušem in C eljem (tega m esta N atkova š tu d ija ne za jem a več). N atkove k a r te po p lav n ih področij se loču je jo od že p rej o b jav ljen ih v GZ po tem , da ločijo ozem lje re d n ih povodn ji p re d reg u la c i­ ja m i od sed an jih poplav. Da do ločevanje obsega pop lav v p re te k lem s to le tju ni la h k a stvar, si n i težko zam isliti. P osebna k a r ta p rik az u je h id ro izoh ipse ta k e vode na ak u ­ m ulac ijskem dnu do line n iže Polzele in vodne tokove po času izvedenih regu lacij. Ti dve k a r ti s ta b is tv en i za pozn av an je d anašn jega s tan ja . P rece j je tu d i govora o an tro p o g en ih sprem em bah . A kum ulacijo 10.000 m3 p roda v s tru g i ob povodn ji S av in je m ed M igojnicam i in C eljem p rip isu je N atek p re težno p ro p ad u jezov. D rugo polovico G eografskega zb o rn ika zavzem a razp rav a : M ilan O r o ­ ž e n A d a m i č , P osled ice p otresov le ta 1976 v SR S lo v en iji (78 s., 4 d ia ­ gram i, 4 k a rte , 30 s lik ). P oleg S ore tove š tu d ije T ek tonsk i p o tres n a V oglanj- sko-so te ljskem področju (C eljsk i zb o rn ik 1975— 76) je to po F. S eid lu ed i­ n a geografska š tu d ija o posled icah po tresov n a slovenskem . Delo se u v ršča m ed raz iskave n a ra v n ih k a ta s tro f v S loveniji, k i jih že d ese tle tja p rouču je G eografsk i in š titu t A n tona M elika p r i SAZU. V sred išče O rožnove ob ravnave so p o tresn e posledice na zg radbe sam e na sebi in ko t človekova bivališča. Ta dva e lem en ta je O rožen dokaj te m eljito d o k u m e n tira l z vsem razpo lož­ ljiv im ob jav ljen im in, v še večji m eri, n eo b jav ljen im g rad ivom iz razn ih u p ra v n ih in d ru g ih in štitu c ij. O snovna m e to d a je štev ilčna ta b e la rn a d o k u ­ m e n tac ija po k ra je v n ih sk u p n o stih v o k v iru občin Tolm in, Id r ija in Nova Gorica, nekaj pa tu d i v okv iru sosednjih , m an j p riza d e tih občin. K er je av to r zb ra l tu d i razpoložljivo seizm ološko g rad ivo in ocenil s ta n je v B enešk i S loveniji, pom eni O rožnova š tu d ija dokaj te m eljito d okum en tac ijo škode, ki so jo povzročili p o tresn i sunk i m a ja in sep tem b ra 1976. P o le tu 1895 je b ila to n a jv eč ja k a ta s tro fa te v rs te na S lovenskem , saj je b ilo v SRS po ­ škodovan ih okoli 12.000 stavb, od k a te r ih so jih m orali okoli 2000 pod reti, 8332 lju d i pa je o sta lo b rez v a rn e strehe . Iv an G am s