Marko Motnik: Jacob Handl-Gallus: Delo – izroc ˇilo – recepcija s tematskim katalogom Franc Križnar franc.kriznar@siol.net V glavnem v tujini šolajoči se in delujoči muzikolog mlajše generacije dr. Marko Motnik je pri nemški založbi Hans Sch- neider izdal obsežno monografijo v nemščini Jacob Handl-Gal- lus, W erk – Überlieferung – Rezeption, mit thematischen Katalog (Tutzing, 2012; Dunajski forum za zgodnjo glasbeno zgodo- vino; 5. knj.; 708 str., 85 evrov). Knjiga ni le izvirno znanst- veno in muzikološko delo, temveč tudi delo praktika, saj je M. Motnik tudi organist, čembalist in pedagog, ki že nekaj časa živi in deluje na Dunaju, monografija pa je nastala na podlagi njegove doktorske disertacije na univerzi za glasbo na Dunaju (2010). Z njo želi avtor ponovno obuditi zanimanje za tega po- membnega slovenskega skladatelja v času pozne renesanse in zgodnjega baroka. Skladatelj Jakob Petelin Kranjec (latinsko Iacobus Gallus Car- niolus, tudi Handl ali Händl) (1550–1591) s svojim kompo- zicijskim opusom (maše, madrigali, moteti), objavljenim v zadnjem desetletju svojega življenja, spada med najbolj priljub- ljene in najpogosteje izvajane skladatelje svojega časa. Števil- ni viri kažejo, da se je njegova priljubljenost obdržala še celo stoletje po njegovi smrti (če ne prav do danes?). Saj so njegovo vokalno glasbo v tistem času poznali in izvajali po vsej Evro- pi. Znanih ali/in dokazanih je več kot 550 skladb, v katerih se Gallus kaže kot skladatelj, ki je oblikoval izviren glasbeni jezik, po drugi strani pa tudi sam obseg njegovega glasbenega dela nima para med tedanjimi in sedanjimi (sodobnimi slovenski- mi) skladatelji. M. Motnik v študiji sistematično obravnava številne doslej bolj ali manj znane pisne in glasbene vire med 16. in 18. stol. Ti pričajo o razširjenosti, distribuciji, izročilu in recepciji Gallu- sovega opusa v celoti. Osvetljeni so tako individualni glasbeni tiski Gallusovih del kakor antologije iz 16. in 17. stol., ki so pri recepciji njegove glasbe igrale pomembno vlogo. Avtor v štu- dijo vključuje tudi aspekte izvajalske prakse. Saj je npr. eno od poglavij posvečeno samo prepisom Gallusovih del v tabulature (tj. instrumentalna notna pisava med 14. in 18. stol.) za glas- bila s tipkami in lutnjo. Motnik se nadalje posveča glasbeno teoretičnim spisom 16. in 17. stol., ki navajajo Gallusova dela. Kot izjemno uspešen primer recepcije določenega Gallusovega dela obravnava npr. razširjenost in pomen Handlovega moteta Ecce quomodo moritur iustus/Glejte, kako umira pravični. Na koncu pa povzame dosedanja spoznanja o Gallusovem življen- ju in osebnosti ter se z novimi spoznanji posveti predvsem skladateljevi glasbi v smislu izvajanja in izvajalske prakse in re- cepcije v 16. in 17. stol. ter izročilu njegovih del v virih. Mono- grafijo vsebinsko zaokroža obsežen katalog doslej vseh znanih in izpričanih naslovov Gallusovih del. Ta knjiga o Gallusu – 25 Ocene 26 del in na koncu tega še časovna, krajevna in imenska tabela Gallusovega življenja. Glavno Gallusovo izročilo (prvo po- glavje; 25–96) nadaljuje s poglobitvijo že omenjene sistema- tike bogato ilustriranega skladateljevega opusa s preglednico krajev, datumov in naslovov Gallusovih tiskov nekaj več kot zadnjih deset življenjskih in ustvarjalnih skladateljevih let: po- samični tiski, njihova distribucija in razširjanje individualnih tiskov. Prav tako avtor napiše marsikaj o razširjenosti Gallu- sovega opusa na Češkem, Slovaškem, Poljskem, v Avstriji in Sloveniji, Nemčiji, severni Evropi idr. Gallusove skladbe, izda- ne v zbirkah (drugo poglavje; 97–148) pišejo o skladateljevih natisih skladb v drugih in ne njegovih zbirkah, večinoma iz časov po njegovi smrti. V rokopisnem gradivu (tretje poglav- je; 149–190) smo opozorjeni na vokalno glasbo na latinska (16 del) in nemška (10 skladb) besedila. Vidiki Gallusovih izvedb: vokalno-inštrumentalno muziciranje (četrto poglavje; 191–214) prinašajo med drugim igranje figuralne glasbe v 16. in 17. stol. in orgelsko spremljavo Gallusovih motetov. Neke vrste (evolucijski) prehod med (pozno) renesanso, katere glav- ni predstavnik je bil prav Gallus in porajajočim se (zgodnjim) barokom, neke vrste logično nadaljevanje prejšnjega poglavja s sicer posamičnim in postopnim pojavljanjem glasbil – naj- prej kot podvajanje, potem pa občasno in sprotno prevzeman- je inštrumentov pevskih glasov – piše naslednje poglavje, ki poglablja avtorjevo analizo partitur in tabulatur, podvajanje solističnih glasov in spremljave, redukcijo, skrajšanja in raz- širitev, koloriranje, transpozicijo, se pojavi v petem poglavju (215–274). Glasbene razprave skladatelja Gallusa so predmet njegova dela sistematično prikazuje s podprtimi viri v širšem evropskem kontekstu – osvetljuje z novega zornega kota vse, kar je doslej nastalo in je znano o njem. Še posebno je to nov ali morda celo drugačen pogled na Gallusa, njegovo življenje in delo, (pozno) renesančno in (zgodnjo) baročno glasbo in s tem neposredno tudi na starejšo zgodovino glasbe na Slovenskem. Pri tem se avtor ne izogiba navajanju dosedanjih dosežkov na področju evropskega, svetovnega in tudi slovenskega glasbe- nega deleža o raziskovanju in pisanju o Gallusu, temveč jih vse natančno navede. Med temi so zagotovo še posebno vredni omembe avtorji Rafael Ajlec, Dragotin Cvetko, Janez Höfler, Ivan Klemenčič, Borut Loparnik, Danilo Pokorn, Andrej Rijavec, Jože Sivec, Lucijan Marija Škerjanc, Edo Škulj, med starejšimi ne moremo mimo Janeza Gnjezde, Tomaža Hrena, Angelika Hribarja, Franceta Malavašiča, Josipa Mantuanija in Kamila Maška, do najnovejših diskografskih in notografskih dosežkov Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in dolgega sez- nama naslovov s sodobnega elektronskega medija, s spleta. Knjiga je bogato ilustrirana s sicer verjetno bolj težko dostop- nim izvirnim slikovnim gradivom, z Gallusovimi rokopisi in tiski ter predvsem s številnimi transkripcijami, tako nujnimi za prepotrebno analizo, še zlasti pa za temeljito izdelan in pri- kazan Gallusov tematski katalog. Kako obsežna je študija, ne pove le število strani (708), temveč tudi dejstvo, da je že same- ga kazala skoraj štiri strani drobnega tiska. Avtorjevemu pred- govoru (I–II) sledi uvod (1–24), ki postavi Gallusa v prostor in čas, na vrsti so že reprodukcije novejših tiskov skladateljevih Marko Motnik: Jacob Handl-Gallus: Delo – izroc ˇilo – recepcija s tematskim katalogom Naslovnica knjige Jacob Handl-Gallus: Delo – izroc ˇilo – recepcija s tematskim katalogom 27 Ocene šestega poglavja (275–292). Posebno poglavje avtor name- ni enemu najbolj popularnih Gallusovih (latinskih) motetov Ecce quomodo moritur iustus (sedmo poglavje; 293– 314). V povzetku lahko dokaj zgoščeno preberemo še enkrat vse zdaj že bolj ali manj znane Motnikove teze (315–321); v prvem do- datku (322–327) dobimo seznam ohranjenih Gallusovih tis- kov, v drugem (328–329) pa beremo o Gallusovih besedilnih kontrafakturah (tj. zamenjavah starih besedil z novimi). Sle- dijo številne in uporabljene kratice: RISM – (Library) SIGLA (Repertoire International des Sources Musicales/Mednarodni seznam glasbenih virov – knjižnic Sigla), nemške in bibliograf- ske (330–336). Bibliografija (337–390) prinaša seznam roko- pisov in tiskov (do 1800), sekundarno uporabljeno literaturo (te je še največ), notne izdaje in seznam digitalnih podatkov- nih baz. Tematski katalog je obsežnejši del monografije, saj obsega nekaj manj kot 300 strani (391–682). Ta ni enovit, saj se začne z avtorjevim navodilom za rabo, seznamom izvirnih rokopisov in tiskov. Sledi katalog maš (štirje zvezki), motetov, vseh štirih zvezkov Opus musicum in madrigalov v Harmonia morales in Moralia, drugih tiskov, dela neugotovljenega av- torstva (Gallus), izgubljenih (pogrešanih) ter neizdanih del in priloga. Ta prinaša vsebinske razvrstitve v vseh štirih zvezkih Gallusove zbirke motetov Opus musicum. Pomen kataloga je v njegovi tematskosti, vpisu notnih incipitov (tj. notnih začet- kov popisanih skladb). Da sloni kar precejšen njegov del na dosedanjih ugotovitvah in dosežkih našega zadnjega živečega »gallusologa« prof. dr. Eda Škulja, pa avtor kar sam zapiše na začetku kataloga. Finale študije je namenjen seznamu (imen; 681–692) in Gallusovih del (693–708). Obsežna in kakovostna monografija, morda kar prva tovrstna v svetu, je res mogočna. Če že ne drugega, priča o tem kar 1201 opomba (vse so navedene le v prvem delu te monografije, str. 1–314). Dr. Marko Motnik (roj. 1976 v Slovenj Gradcu) je po maturi na ravenski gimnaziji (1995) in glasbeni šoli Frana Koruna Ko- željskega v Velenju leta 2005 končal študij orgel in leta 2006 še čembala in inštrumentalne pedagogike na univerzi za glasbo Dr. Marko Motnik Jakob Petelin (I. Handl Gallus), 1590 Jakob Petelin (I. Handl Gallus), 1593 28 letih 2008–2009 je bil član zasebne ustanove Esterhazy v av- strijskem Eisenstadtu, od leta 2010 pa je asistent za starejšo hi- storično muzikologijo na univerzi za glasbo na Dunaju. V zad- njih letih je objavil več muzikoloških razprav o glasbi med 16. in 19. stol.: monografije, izvirni znanstveni članki, predavanja, strokovni članki in edicije skladb historičnih priredb del Jacoba Gallusa in Georga Prennerja, ki sta izšli v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae (MI ZRC SAZU). Kot organist, čemba- list in plesalec nastopa po vsej Evropi. na Dunaju. Leta 2010 je tam doktoriral iz muzikologije s študijo Recepcija del Jacoba Handla-Gallusa. V letih 2001–2008 je delo- val kot organist na historičnih orglah (iz leta 1714) v župnijski cerkvi sv. Mihaela na Dunaju, v letih 2004–2008 je bil sodela- vec Radia Slovenija (Radio Ars), od leta 2006 je član ansambla za historični ples Tantz-Art na Dunaju, v obdobju 2007–2011 je sodeloval s saško akademijo znanosti oz. njenim Bachovim arhivom v Leipzigu, v letih 2007–2010 je projektno sodeloval z avstrijsko akademijo znanosti in umetnosti na Dunaju, v