i
i
“1284-Domajnko-1” — 2010/7/23 — 11:02 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 24 (1996/1997)
Številka 1
Strani 26–27
Vilko Domajnko:
ZAPELJIVI RADIOLAR
Ključne besede: zanimivosti, razvedrilo.
Elektronska verzija:
http://www.presek.si/24/1284-Domajnko-radiolar.pdf
c© 1996 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
Zanimivosti - Razvedrilo I
ZAPELJIVI R ADIOLAR
Radiolarj i (Rsulioieri«) so maj hni enocel i čni morsk i organizmi , ki j ih lahko
opazujemo samo pod rn ikrosko po m . Med m a tem a tik i so še poseb ej znan i
po tem , da oblik e ogr od ij neka ter ih med njimi skorajda neverj etn o spo-
minjajo na sim etrijsko bogata geometrijska telesa , Neka j v tem sm islu
mord a naj zanimi vejših rad iolarj ev vidi mo na sliki l.
Slika 1. (1) Ci rco po rus sex furc us , (2) C. oc tahedrus , Aul ouia hex a gon a , (3) C ircogon ia
icosahed ra, (4) C irco s pa t his nov en a , (5) C irco r rhegma d od ecah ed ra.
Ogrodje prvega radi olarj a j e v osno vi še najbolj pod obno krogli , ven-
dar pa šes t. nj egovih izrast.kov d oloča oglišča okt.aed ra. Ok t.aede r br ez
težav pr ep oznamo tudi v og rodj u dru gega radiolarj a . Tr etji radi olar j e s
svoj im i dvajsetimi pravilnimi t.rikot.nimi celicami na površj u pod ob en iko-
zaedru . Pet i ima celice v obliki pr avi lnih pet.kotnikov , s čimer spominj a
na zgra d bo dodekaedra . Če t rt i radiolar pa j e pod ob en petstranernu del-
t. aedru . To telo sp ad a med polpr avilne poli edre in ga dobimo, če zlepimo
med seboj dv e petstrani euakorobni piramidi.
Na diki 2 je radioIar Aulonirr 
haago~~a.  Na psvi pap;ld se ~ d i ,  
da so VLPR dm na njegoveaxl po- 
v&ja Wtkotne obtike, ntxmz4n.j.c 
k t a u  napelj~aje h njegovo h e .  
'Ibdrg ragholiko prw;ornej& apmovtlr 
lee bo zag~tovo o p d  na pv*u 
budi drugaitne elice+ 
V swzi s tem r~iolsujwn ob- 
staja eanimiva, zgdha. Pravi da ge 
js neki m l d i  bialog nekoE v druk 
bi hvalil, da. je n&el Adrmio be- 
gonq ki je b ' i  psokrita s mx&ni 
ikdeoEnimi dcami .  Neverjetno, Slik 3. Aulonia btxagona. 
do talcrat je nmrei: ni Be nihb 
odW! Sereda je  r tem poijd aMutno pornmast prisotnih, He pseLej 
Lensski dd drugbe je bil teJcard& p o v m  ab sap.. . 
Le neki rnakmatik v tej drui5bi e nikakm ni m q d  prEMti \ r e  
sfidmemu v~hiEeajtz. La najbr4 ga je tudi pogled na ~ama;knj~tlo @ j a b  
bioo ob mbi t&o ~ ~ l ,  da j e  a ~ d d  po- bgubil potrpbeqje in SB 
z&hk povpraSial bio1oa;a: "Ali so se pi tem tvoje&r rruliolap'u s tW tlodi 
povmd samo po trije mhovi mlie tab kot v prirneru Aula& hexqpne?" 
BiaIog ee ni dal zm&i in je samo priaanwljivo pritrdil: "PIX, swEada." Te 
daj je matcmatils. wjd, ves iz ebe: "WJ, prav bkotno l@&, kolqp 
moj! N i d ~  nisi vide1 t&aega radioiqja, ti Se rme. Ta nitmreE sploh nle 
more obstajati. In to se d o  d o  prepwto vidi." 
Zatem je & govoril o Eulerjevi p o I i e d d  form&, a hj ka g;a ni 
hatel f ie4 WE niti p ~ u i i & i ,  h j  ds bi ga posk&d raziweti. 
Na kt& n&.a je rnatmatik p a s k d  dokwati id  preaapebgit bjw 
loga? 
V i l b  &ma,$&