mim 4
GLASILU DELOVNE SKVPNOSIl GG BLED
Franc Lakota
Srečno -v prihodnjem, 1973. let«..!
smuka...
Z zvrhano mero zaželene sreče in uspehov bomo krenili v novo leto. Upajmo, da se bodo izrečene želje v novoletnih voščilih zares uresničile, V upanju je tudi vir vztrajnosti in volje žaT premagovanje težav in pr oble -mov, ki nas ločijo od zadovoljstva in uspehov. Naj bi novoletna voščila ne zbledela in odjeknila v prazno tako, kot zbledijo mnoge izrečene želje, obljube in hotenja, ki ne najdejo opore v dejanjih. Naj nas ne spremljajo le v novoletnem prazničnem razpoloženju! Vse leto in vsak dan pri delu in v družbi znancev, tovarišev, svojcev in sodelavcev spoštujmo vrednote,, na katerih gradimo sožitje, lepšo sedanjost in srečnejšo prihodnost vsega človeštva.
V starem letu so uspehi našega dela v podjetju zadovoljivi. Nismo pač uspeli, da bi bili še boljši. Proizvodni program smo sicer količinsko izpolnili, v kvaliteti dela in v produktivnosti pa nismo napredovali. To pa je vzrok, da tudi finančni rezultati ne bodo presegli planiranih. Morda smo v tem letu preveč zaupali našim sposobnostim in preseganjem planiranih rezultatov v prejšnjih letih? Pogoji gospodarjenja v gozdarstvu pa so bili predvsem zaradi zamrznjenih cen gozdnih proizvodov težji; to še zlasti, če upoštevamo, da so stroški zaradi splošne podražitve naraščali. Čeravno še nimamo dokončnih podatkov o rezultatih gospodarjenja, lahko predvidevamo po periodičnih obračunih, da bo
2
PRESISI
ostanek dohodka na zaposlenega približno v taki višini kot leto poprej. Glede na to. da je bila naša proizvodnja med letom v stalnem nihanju, pa je tudi ta ocena lahko le približna.
V letu 1973 je predviden skoraj isti obseg gozdne proizvodnje kot v letu 1972. Na doseganje večjih učinkov s povečanjem
proizvodnje z&to ne moremo računati. Zadovoljive uspehe lahko dosežemo z varčevanjem, z boljšim izkoriščanjem proizvodnih sredstev, umskih in fizičnih sposobnosti in z boljšim delom sploh. Zato moramo s krepitvijo samoupravnih odnosov, ki vključujejo tudi čut odgovornosti za delo, za delovna sredstva in sploh za dobro gospodarjenje.
zagotoviti, da bomo drugo leto še bolj uspešno zaključili!
V novem letu 1973 želimo še tesnejše sodelovati z vsemi člani v delovni skupnosti in tudi navzven, saj hočemo uresničiti naloge, ki jih moramo opraviti. Potem tudi uspehi ne bodo izostali!
SREČNO 1973
Franc Remec, dipl. ing.
O območnem, skladišču.
Nimam namena podrobno pisati o tehnologiji in nujnosti gradnje Posvetovanju so sledili sestanki območnega lesnega skladišča na blejskem gozdno gospodarskem ob- s strokovnjaki, ki so v razpra-močju, ker so bili o tem že priobčeni sestavki v našem glasilu, vah pokazali zanimanje za pra-Namen tega sestavka je seznaniti člane kolektiva, kako je s pri- vilne rešitve in ki so dajali kri-pravami in študijem o tem objektu.	tične pripombe. Vsi strokovnja-
Kot je znano, je bilo v letošnjem investicijskem načrtu odobrenih 100.000 dinarjev za izdelavo projektov območnega lesnega skladišča, na eni izmed zadnjih sej pa je delavski svet podjetja odobril za to še dodatnih 100.000 dinarjev.
V začetku letošnjega leta je bila določena delovna skupina -zastopnik našega podjetja ing. Jurij Hočevar, zastopnik LIP-a Bled ing. Karel Maselj in projektant ing. Zdravko Petrič od biroja za lesno industrijo Ljubljana. Skupina je takoj pričela razčiščevati osnovne probleme na zadevnem področju, kot so razpoložljiva lesna masa za lupljenje na centralnem skladišču, transportna analiza v zvezi z novo i' tehnologijo im lokacijo skladišča, in probleme, ki se pojavlja v zvezi z oddajo lesa lesni industriji, komunikacijami, odpadki pri lupljenju lesa in drugimi. Svoje ugotovitve je v združeni obliki posredovala gospodarskim in lesno industrijskim strokovnjakom našega območja. Zaželene so bile pripombe in kritični pogledi na predloženo gradivo. Organizirano pa je bilo tudi skupno posvetovanje, na katerem je delovna skupina poročala o svojem delu in na katerem so bili prikazani filmi o centralnih skladiščih v Avstriji.
3
PRESESI
ki so bili povabljeni, da so s svojimi prispevki pomagali reševati nakazane probleme.
Na osnovi takšne razprave ter ankete se je izkristaliziralo stališče, da je centralno območjao lesno skladišče potrebno, da je umestno le eno skladišče, ki naj ga tako programira, da bo poleg njega možno zgraditi tudi centralno žago. Niso pa Se razčiščena stališča o teyp. kje naj bo skladišče. Delovna skupina je proučevala terenske in transportne razmere na našem območju in ugotovila, da je objekt možno zgraditi ali na travniku zahodno od vasi Studenčice, ali v Nomenju med Savo in železniško progo.
Ijena* Urbanisti pa o predlaganih lokacijah še niso povedali svojega uradnega mišljenja. Na skupnem posvetovanju dne 19. septembra letos je bilo sklenjeno, naj se za obe lokaciji izdelajo ekonomske analize,
Ker moramo vsekakor doseči tudi sodelovanje in rešitve skladno s širšo družbeno skupnostjo, z občino, družbeno-politič-nimi organizacijami, urbanisti, je bila naročena izdelava lokacijske dokumentacije za obe varianti, za Nomenj in Stuđenćico. Za ta dela je bila sklenjena pogodba z Industrijskim birojem za 21.000 dinarjev in s 30. decembrom kot rokom izdelave. V dokumentaciji bodo razčiščeni določeni problemi glede povezave objekta z javnimi komu-
Ker je bilo ugotovljeno, da je prvotno imenovana delovna skupina preozko telo za obširno nalogo, ki bo vsekakor zahtevala tudi organizacijske in tehnološke spremembe v podjetjih LIP Bled in GG Bled, sta centralna delavska sveta obeh podjetij imenovala svoje predstavnike v skupno komisijo za izdelavo investicijskega programa za območno lesno skladišče. Iz našega podjetja so to direktor Pavel. Tolar, šef proizvodnega sektorja dipl. ing. Franc Žerjav, šef sektorja za plan in e-kortomiko dipl. ing. Franc Remec, šef GO Boh. Bistrica dipl. ing. Uroš Vidmar in šef GO Pokljuka dipl, ing. Polde Per-žvuš, iz Lesnega industrijskega podjetja Bled pa so v komisiji direktor dipl. ing. Jurij Kočevar, šef proizvodnega sektorja dipl. ing, Karel Maselj, dipl. ing. Ježe Kastelic iz tovarne Rečica in ing. lesne industrije Franc Bajt - tovarna Bohinj. Za sklicevanje sestankov komisije je zadolžen dipl. ing. Franc Remec.
Prvenstvena naloga imenovane-komisije je dokončno določiti najprimernejšo lokacijo skladišča, pri čemer pa. bo vsekakor morala upoštevati, tudi mnenje občine in urbanistov.
Zanimivo je, da so strokovnjaki v obeh podjetjih premalo seznanjeni s poslovanjem centralnega skladišča in z okoliščinami, ki so z njim povezane. Zato je bila predvidena 15. decembra ekskurzija tridesetih strokovnjakov GG Bled in desetih strokovnjakov LIP Bled v Slovenj Gradec na ogled novozgrajenega območnega skladišča lesa.
Izdelavo programov in študij za območno skladišče lesa se financira iz odobrenih sredstev v investicijskem planu. Skupno je odobrenih v našem podjetju 200. 000 dinarjev.
Do sedaj je bilo porabljenih 19. 923, 15 dinarjev, od katerih je poravnal polovico LIP Bled, po pogodbi za izdelavo urbanistična dokumentacije pa bodo stroški še dodatnih 21.000 di-
Vsaka izmed možnih variant ima dobre in slabe lastnosti in tudi mišljenja strokovnjakov so de- nalnimi napravami.
4
PRESEKI
narjev, za katerih pokritje bo LIP Bled tudi prispeval polovico.
Skupno bodo imeli s pripravo
Branko Korber dipl. ing.
programov za območno skladišče lesa v letu 1972 v našem podjetju 20.000 dinarjev stroškov. V tem pa seveda niso upo-
števani stroški, ki so nastali z delom naših strokovnjakov in ki iih lahko smatramo za fiksne stroške podjetja.
Sodelotrai&je	gospodarstev
pri urejanju pašnikov
Gospodarsko poseganje Gozdnega gospodarstva Bled na gorenjsko podeželje nas opozarja, pa tudi iz lastnih izkušenj čutim vedno določneje, da se ne smemo lotevati gospodarskih problemov našega podeželja izolirano, ločeno po gospodarskih panogah in časovno neusklajeno.
O kompleksnem urejevanju gospodarskih razmer na podeželju poroča vedno obsežne je in določneje tudi strokovna literatura iz zamejstva. Opozarja, da moramo spoznati nalogo gospodarske obnove vasi v tem, da ne opazujemo vasi samo kot pojava, ki ima ločeno in samostojno kmetijsko, gozdarsko.
Nova logarnica na Mežaklji - foto GG Bled
V mesecu novembru je bilo v Tolminu veliko posvetovanje o skupnih pašnikih, na katerem je več kmetijskih strokovnjakov prebralo svoje referate. O sodelovanju gozdnih gospodarstev pri urejanju pašništva pa je spregovoril tudi dipl. ing. Branko Korber, vodja službe v našem podjetju. Seznanjamo vas z vsebino njegovega prispevka.
V pripravah za posvet o skupnih pašnikih je bila izražena misel, naj bi tudi gozdarji prispevali svoje poglede k reševanju planšarstva, ki na Slovenskem že desetletja nezadržno nazaduje.
nega programa kompleksne obnove v hudo megleni luči.
NE BREZ NAČRTNOSTI!
Obnovo vasi, ki naj v okviru usklajenega kmetijskega programa prikaže med drugim tudi položaj in možnost planšarstva, moramo v začetku kompleksno zasnovanega dela razumeti kot nalogo, ki ima za cilj načrtovanje. Tako dolgo, dokler za določeno območje, za katerega smo si postavili kot cilj gospodarsko obnovo in utrditev, nimamo izdelanega koncepta njegovega celovitega razvoja, predhodno izvedenih izoliranih ukrepov, kot so npr. komasacija, enostranska obnova poslopij v vasi, obnova kulturnih znamenitosti, posamezni ukrepi nege pokrajine in ostalo, ne moremo enačiti s pojmom obnove podeželja.
KAKŠEN JE POLOŽAJ PLANŠARSTVA?
Ozko pojmovanje planšarstva zožuje obravnavano temo na področje, ki je po svoji strokovni domeni kmetijsko. Prepričan pa sem, da nazadovanje planšarstva in njegovo počasno prilagajanje sodobnim tokovom življenja ni izoliran pojav, temveč odraz globljih sprememb našega podeželja. Položaj vaških naselij kot nosilcev planšarstva se namreč odraža v naših družbenih strukturah in njihovem nenehnem spreminjanju.
turistično, obrtno, gradbeno, sociološko ali samo komunalno obeležje, temveč je treba vse našteto povezati in prilagoditi razmeram konkretne vasi in takšno celovitost vasi postaviti v soodvisnost z našo družbeno strukturo in z njenim spreminjanjem.
Tako zastavljena vanja podeželja kjer je razvito
ure je-
nam
5
nuni
Tega zlasti ne moremo trditi zaradi tega, ker skoraj praviloma skrivajo takšni izdvojeni ukrepi v pogojih vedno močneje prepletajočih se interesov med posameznimi panogami in območji nevarnost, da smo zgrešeno investirali.
Pri izdvojenih odločitvah, ki se nanašajo samo na posamezne panoge, se nam prerado zgodi, da zanemarimo interese ostalih, panog in prepozno spoznavamo, da moramo preuraniene in enostranske odločitve z visokimi dodatnimi stroški in z močjo prepričevanja spreminjati.
Obilica neusklajenih posegov in odstranjevanje njihovih kasnejših posledic v naši vsakodnevni praksi nam daje dovolj razlogov za trditev, da brez usklajenega planiranja tudi v smislu časovnega usklajevanja ukrepov ni smiselno sprejemati odločitev, ki se nanašajo na določen prostor in ki bi naj jih tudi kasneje v praksi izvajali.
Če se ob tem še hkrati vprašamo, kako je z učinkovitostjo takšnih naložb - o čemer ne kaže poglobljeno razmišljati v tem prispevku - pa moramo vendarle priznati potrebo po usklajevanju ukhepov; če ne zaradi drugega, vsaj zaradi višjih nacionalnih interesov.
Takšen usklajen in vnaprej dogovorjen pristop k reševanju gospodarskih problemov določenega podeželjskega območja terja tudi mnoštvo institucij in uradov, ki so pristojni za reševanje posameznih izoliranih pojavov v podeželskem prostoru, oziroma je to od njih odvisno. Tudi zaradi tega je za skladno reševanje potrebno vnaprej, v fazi planiranja in potrjevanja planov, doseči popolno soglasje ukrepov.
PODEŽELSKI PROSTOR OBLIKOVATI SKLADNO S SODOBNIMI ZAHTEVAMIJ
Če bi hoteli zaokrožiti in zaključiti splošno misel o nalogi in ciljih obnove naše vasi, lahko rečemo, da je smisel tega dela v tem, da podeželski prostor oblikujemo skladno s sodobnimi zahtevami, ki omogočajo izboljšanje gospodarskih in življenskih razmer ljudi, ki živijo na tem prostoru, ohranjati pokrajino in - kolikor je potrebno - obnoviti in ohranjati njene prvobitne naloge, kot so npr. plodnost, klima, vodni viri in drugo.
Predpogoj za uspeh tako kompleksno zastavljenega dela je, da razvije pobudo za takšen razvoj prizadeto prebivalstvo samo, ki se mora aktivno ude-
leževati planiranja in izvajanja posegov, ker bodo vse "od zgoraj" predpisane naloge ostale brez uspeha tako dolgo, dokler jih ne bodo osvojili domačini.
Teh nekaj necelovitih misli o potrebi kompleksnega urejevanja podeželskega prostora sem navedel predvsem zaradi dveh osnovnih vzrokov:
-	prvič, da bi morali problem planšarstva obravnavati v okviru kompleksnega programa razvoja kmetijstva na določenem gospodarskem prostoru, v katerem mora imeti planšarstvo z ozirom na svojo osnovno panogo ustrezno in logično mesto, kmetijstvo kot celota pa biti usklajeno z vsemi panogami in problemi določenega podeželskega prostora;
-	drugič, ker čutimo predvsem v pogojih industrializirane in skrajno razslojene Gorenjske na radovljiškem in jeseniškem območju, zaradi njenega močno razdrobljenega kmetijstva in zaradi pretežno strnjenih naselij potrebo po delu, ki bo vsaj deloma usklajeno z načeli, ki so opisana v uvodnem delu tega prispevka.
Okvir posvetovanja je bil postavljen tako, da je omogočilo razmišljanje samo o razreševanju nakopičenih problemov planšarstva, drugi problem pa je mnogo širši in bi zahteval posebno pripravo in čas, kljub temu pa postaja pri pospeševanju podeželja prav tako izredno aktualen,
PLANŠARSTVO IMA VELIKO SKUPNEGA Z GOZDARSTVOM
Planšarstvo, ki je sestavni del kmetijske panoge, ima po svojem značaju in prostorski opredelitvi veliko skupnega z gozdarstvom, Zaradi tega kmetijci in gozdarji prav na razmejevanju površin že dolgo rešujejo zadeve, ki so pri organiziranju in ohranjevanju planšarstva skupne obema panogama.
Danes se interesi obeh panog rešujejo načrtneje in Btrpneje,
6_________________Fiumi
v preteklosti pa je prišlo ravno pri razmejevanju pašnih in gozdnih površin do zaostrejeva-nja in so se vzburkale strasti kmetijcev in gozdarjev tako, da so bile odločitve večkrat enostranske ter v škodo ene ali druge panoge.
Mnenja sem, da razmišljanje o
Lovrenc Strgar
kompleksnem razvoju podeželja že v osnovi izključuje nasprotja med kmetijstvom in gozdarstvom. Še več ! Združuje nas v skupnih naporih, da bi naše podeželje zaživelo bogateje in da bi se zmanjšalo njegovo zaostajanje za ostalimi področji; posebej tedaj, če se bodo tega
problema osvestile tudi prizadete občinske skupščine, ki imajo interes, možnost in dolžnost, da se ponovno vzpostavi gospodarsko • ravnotežje med podeželjem in ostalimi predeli, ki je že porušeno in ki grozi, da se poglobi v nepremostljiv prepad.
l*oišč£n&© notranje reserve !
Z novimi gospodarskimi ukrepi uresničujemo geslo: zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Niso samo njive in travniki slabo obdelani, slabo gospodarimo tudi z našimi gozdovi.
V ČEM JE PROBLEM?
Gozdno gospodarstvo Bled daje znatna sredstva za nove ceste in vzdrževanje obstoječih cest -in to tudi v privatnih gozdovih; premalo pa mislimo na koncentrirane sečnje v teh gozdovih in na spravilo lesa v režiji podjetja Gozdovi ob prometnicah so se po večini iz iglastih spremenili v listnate. Marsikje smo z administrativnimi ukrepi povzročili prevelik poseg v glavnico naših gozdov, zato je v privatnih gozdovih tudi tako majhen prirastek. Take sečnje pa so tu-
di posledica pomanjkanja in pre-plačevanja gozdnih delavcev. Kadar vidim starejše gozdne posestnike, ki se pehajo na strminah gozdov na območju KO Studor, si večkrat mislim: ",.. Ne davek, nagrado in medaljo zasluži ta človek!" Kakšno dolgo pot napravi les, preden pride do žagarskega obrata. Kako drago je spravilo lesa iz teh predelov v primeri s spravilom lesa iz ugodnejših leg ob cestah. Zato gozdni posestniki ugotavljajo, da i?e posek lesa iz oddaljenejših parcel ne izplača več, ker da se tak les "zaje", To
vidimo gozdarji tudi pri gojitvenih sečnjah v razlaščenih parcelah.
Čim večja pa je posekana masa, toliko manjši so prevozni stroški, zato postane nova žičnica ali cesta rentabilna naložba. In o tem nekaj besed!
PREDLOG ZA ŽIČNICO 'KA SOPAT IN VRH
Novi tàksacijski podatki opravičujejo moj predlog, da bi zgradili žičnico na Sopat in Vrh.
V oddelku 12 na Vrhu že nekaj let nihče ne seka. To je majhen plato, ki je glede na konfiguracijo terena, in kvaliteto le-
• Sosed ionez: KONČNO
Andrej Novak
7
PRESEK!
sa podoben Jelovici. Obsega površino 68 ha, od tega je 10 ha last splošnega ljudskega premoženja (SLP). Edina pot pelje skozi Suho in pl. Blato, in je dolga 7, 5 km.
Del oddelka 18/a in 13/a Sopat je precej strmo izhodno pobočje, ki se končuje z neprehodnim prepadom nad dolino Voje. Obsega 60 'ha gospodarskega gozda, od tega 20 ha v lasti SLP. Spravilo se odvija pozimi po 6 km dolgi poti Sopat - Grintovca - Voje.
Ves predel Vrha in pobočja, ki gravitirajo na Sopat, bi se odprla z žičnico Voje - Vrh. Dolga bi bila okoli 1200 m. Olajšala in pocenila bi spravilo lesa iz teh gozdov, s koncentrirano sečnjo pa bi. zmanjšali tudi ostale proizvodne stroške. Na Sopatu bi morala žičnica imeti eno ali dve vmesni postaji.
Z majhnimi popravili bi razši -rili kamionsko cesto do spodnje postaje v Vojah, kar bi omogočilo prevoz s kamioni.
Sporazumno z gozdnimi posestniki bi režijske stroške (bivališče za sekače, žičnice itn. ) lesa za domačo uporabo kmetov in soudeležbo pri delu, o čemer naj razmislijo strokovnjaki, opravičili s kompleksno sečnjo v režiji GG Bled.
PREDLOG ZA IZGRADNJO KAMIONSKE CESTE DO LESNIH ZALOG V KONJŠČICI
Nekateri starokopitneži še sedaj godrnjajo, ker gradimo cesto Praprotnica - Goreljek prav čez njihove parcele. Večina kmetov pa se zaveda, da je gozd s cesto pridobil na vrednosti.
Za koncentrirane sečnje se ogrevajo tudi v KO Srednja vas.
Če bi podaljšali gozdno cesto Rudno polje - Praprotnica za 500 metrov, bi odprli oddelek 30, kjer je približno 100 ha gospodarskega gozda, v katerem zaradi velike spravilne razdalje 5, 5 km in zaradi pomanjkanja delavcev sekira še ne poje in žaga ne brni.
SMOTRNO IZKORIŠČANJE NARAVNEGA BOGASTVA
Če hočemo ohraniti gozdove v dolini, moramo vrednotiti gozdove na višjih in oddaljenih legah. Če kmet - gozdni posestnik ni zainteresiran za sečnjo v svojem gozdu, je treba, preračunati in opraviti posek in spravilo v režiji podjetja.
Upam, da bodo novi gospodarski ukrepi taki, da bo tudi v privatnih gozdovih še pela sekira.
Zemljo in plačilo tistemu, ki jo obdeluje !
V slogi je moč ..!
Konec novembra je zasedal odbor za poslovno tehnično sodelovanje med GG Bled in LIP Bled. Poskusov za sodelovanje med obema podjetjema je bilo dosedaj že več. Posebnih načrtov za sodelovanje še ni. Perspektiva razvoja obeh panog v tem delu Gorenjske narekuje združevanje oziroma skupni razvojni program.
gradnji centralnega skladišča, o sezonski izmenjavi delavcev, 1 o povečanju števila članov odbora in o imenovanju Izvršilnega odbora.
Upamo, da bodo razprave in predlogi o sodelovanju vse bolj sprejemljivejši za obe delovni skupnosti.
Za izhodišče nadaljnih temeljitejših razprav je odbor vključil v dnevni red informiranje o aktiviranju investicije za proizvodnjo furniranih vrat ter širjenju proizvodnje gradbenih plošč, o proizvodnji in prodaji ISO-SPAN oblikovnikov, o pripravan za proizvodnjo "hiš v paketu", o obnovitvi obrata v Podnartu, o surovinski bilanci primarne žagarske predelave, o možnosti za odkup vse količine hlodovine iglavcev, o sodelovanju pri
Rudi Skumavce, gozdar, se že vživlja v novo okolje v logarnici na Mežakiji - foto GG Bled
8
PRESEKI.
Ivan Veber, dipl. ing.
Asfaltiranje ceste sia Jelovico
Na pobudo Gozdnega gospodarstva Bled je bila letos meseca septembra in • vtobra asfaltirana cesta od LlP-ovega krlišča v Boh. Bistrici do Bitenjske planine v dolžini 8, 6 km. Cesto je zgradilo podjetje Slovenija ceste, sredstva pa so prispevali občina Radovljica po cestnem skladu, Cestno podjetje Kranj, Gozdno gospodarstvo Bled in vaščani Nem.' -ga rovta.
rigami. V nasprotnem primeru bo verige treba snemati. Zopet en razlog, da si bomo morali v bodoče priskrbeti kamione z dvema pogonskima osema. Potem bi samo še solili in problemov ne bi bilo več.
Po dveh tednih prit vlialnih del so začeli asfal Jr-',i 12, septembra. Nosilno plast z grobega asfalta, debelo okol. J cm, sc položili v dveh tednih. Polovico tanjša zgornja plast flnegr asfalta, ki preprečuje pronicanje vode ter poškodbe pc zmrzali, pa je bila položena do 7. oktobra. Po krajši prekinitvi so nato asfaltirali še koritnice za odvajanje vode.
Cesta na Jelovico je za vozila GG Bled najbolj obremenjena cesta. Na relacijo Boh. Bistrica - Rovtarica odpade poprečno na leto 60 % .kubnih kilometrov. V primerjavi s poprečjem ostalih gozdnih cest je omenjena relacija desetkrat bolj obremenjena z našimi prevozi. Po njej prepeljemo letno 30.000 m3 lesa, pri čemer ostalih prevozov materiala in delavcev sploh ne omenjam. V delovnem času pelje po njej poprečno en kamion vsakih 20 minut in to neglede na mesec v letu!
Oo edt ji rezultati so pokazali, cz. je prt ih 3,6 km asfalta povečalo storilnost kamionskih prevozov r..s tej relaciji do 20%.
Olajšano je delo šoferjem, ker se lažje srečujejo in zaradi manjših tresljajev. V zimskem času pričakujemo težave, ker ni asfaltirana zimska relacija -še približno 10 km. Če bo zima hladna, bomo plužili tako.
Splošna korist asfaltiranja bo gotovo še večja. Dobra cestna zveza Bohinja s Primorsko in Italijo bi prinesla ogromne gospodarske korieti. Prepričani
Polaganje finega asfalta na Nemškem rovtu 6. okrobra 1972 - foto Veber
da bi pustili plast snega na as-	smo, da bodo ti interesi omo-
.faltu in bi kamioni vozili z ve-	gočili nadaljnje asfaltiranje.
Janez Čelik, dipl, ing.
REasa* gradbena dejavaaost letos
V letu, ki se izteka, j gradbena dejavnost potekala v glavnem po Gradnja cest z mehanizacijo predvidenem "količinskem načrtu. Finančno se načrta nismo mogli nam ne predstavlja večjih težav; povsem oklepati, ker so stroški naraščali močneje, kot smo pred- težave imamo le zaradi njene videvali. Poudarek v gradnji je bil letos na cestah in vlakah ter na zastarelosti in dotrajanosti.. Do-raznovrstnem vzdrževanju stavb in komunikacij.	mači stroji so zaradi dotraja-
9
JESIHI
nosti vednc večkrat v okvari in zaradi tega imamo večje izpade. Izpad v proizvodnji pa pomeni gospodarsko škodo. Zato je predvsem važno, da so stro -
delom, le minske luknje vrtamo strojno.
Za letošnjo sezono je značilno, da smo začeli tudi s strojno
Lepljeni leseni strešni nosilci - nove konstrukcije pri nas - foto Čelik
in to kar 8,4 km. Vlake izde-	pozneje je za dokončanje po-
lujemo še pretežno z ročnim	trebno manj finančnih sredstev.
foto TÜelik
Garažna hala v avtoparku -
ji sposobni za delo. In če naj so, morajo biti sodobni in ne-dotrajani ter servisna služba za popravilo učinkovita.
Koncentracija gradnje cest je bila letos na GO Pokljuka, kjer smo izdelali največ novih cest na Mežaklji in delno na Pokljuki. Na ostalih gozdnih obratih pa smo gradili manj cest.
Največ vlak amo zgradili na področju GO Bohinjska Bistrica
gradnjo neutrjenih gozdnih komunikacij. Take prometnice smo gradili v Brezovici za GO Radovljica ter na Mežaklji za GO Jesenice in GO Pokljuka. Skupna dolžina je 2 km. Cest smo izkopali 19 km. Zaradi gospodarnejše gradnje smo se odločili pri gradnji cest za malo večje izkope, ker naj bo vozne površine čim več na trdni ra-ščeni podlagi. Iz tega razloga so prvo leto ceste sicer dražje, so pa sposobne za prevoz, in
Tuja najeta-mehanizacija j*e razmeroma draga. Letos smo morali najeti zlasti kompresorske kapacitete, ker nam lastne ne zadoščajo. To pa je vplivalo na porast cen, saj z najetimi stroji ne moremo doseči planirane cene, ki je sestavljena na osnovi dela domače mehanizacije. Tako je podjetje pred alternativno odločitvijo: ali nabaviti sodobno izkopno mehanizacijo, ki naj bo v uporabi vsaj deset me--secev letno, ali pa najemati tuje stroje ter zato graditi dražje? Tudi vzdrževanje cest moramo izboljšati z nabavo sodobnega stroja za planiranje.
V lastni režiji nismo opravljali večjih gradbenih del na visokih stavbah. Uredili smo logarnico v Radovni in zgradili novo logarnico na Mežaklji. Delavska stavba na Mežaklji bo letos prenovljena. V njej so kuhinja z dnevno sobo - jedilnico, spalnice za delavce in vse ostale potrebne pritikline. Stavba je ogrevana s centralnim ogrevanjem. Večja dela na visokih stavbah so prevzela gradbena podjetja. Bohinjsko gradbeno podjetje gradi novo logarnico v Boh. Bistrici, ki bo končana v juliju prihodnjega leta. Gradbeno podjetje "Gorenje" iz Radovljice je zaključilo pogodbena dela na garažni hali v avtoparku. V Radovljici pa je v gradnji stanovanjska stavba, ki je zgrajena že do III. faze. Dokončanje je predvideno do julija prihodnjega leta.
"PRESEKE" izdaja delavski svet Gozdnega gospodarstva Bled, ureja pa jih uredniški odbor - odgovorni urednik Franc. Lakota, tehnični urednik Peter Lakota, ter člani Zdravko Hafnar, Andrej Klinar in Peter Zorec -tiska delavska univerza "Tomo Brejc" v Kranju.
m___________________________nuni
dr. Janez Grilc
Kalio smo ureja.!! gozdove ?
Leto 1972 lahko v službi za urejanje gozdov imenujemo leto učenja in osvajanja novih delovnih metod, V računskem centru v Ljubljani smo sami izvedli obdelavo taksacijskih podatkov po novi kontrolni metodi na stalnih vzorčnih ploskvah. Izdelali smo nekaj dodatnih programov za obdelavo podatkov, tako da je odpadla večina računskega dela. Sodelavci so se lahko posvetili drugim nalogam, predvsem v zvezi z analizami rezultatov in načrtovanju. Osvojili smo eno izmed najmodernejših in znanstveno zelo dognanih urejevalnih metod skupaj z njeno celotno elektronsko obdelavo. ManjSe težave, ki so se pojavile, smo hitro in uspešno odpravili. Opozorile so nas na to, da so pri delu z računalniki potrebne največja natančnost in do podrobnosti pripravljena in izvedena kontrola.
Velik napredek smo dosegali tudi pri izdelavi kart. Uporaba zračne fotografije nam je omogočila prikaz sestojnih tipov. Operativna služba bo dobila terenske karte, na katerih so označeni sestoji in podane že tudi njihove glavne karakteristike. Prvi pogovori, z operativci so pokazali, da te novosti odobravajo. Prav gotovo jim bodo nove karte v veliko pomoč pri načrtovanju proizvodnje.
Med našim delom se je pokazalo, da bodo morali operativni gozdarji in služba za urejanje gozdov tesneje sodelovati. K temu nas bodo prisilile tudi vse ostrejše ekonomske razmere in potreba po nadrobnem planiranju v gozdu. Takemu delu pa je v največji meri dorasel le gozdar, ki z gozdom živi in v njem vsa-
kodnevno dela. Gozdar-taksator ima veliko manj priložnosti dodobra spoznati gozd, saj je v njem le bežen gost.. Po drugi strani taksator z boljšim obvladanjem teoretskega znanja lažje izbira delovne metode analiziranja stanja ter postavlja cilje glede na celotno območje. Do uspeha vodi le upoštevanje mnenj obeh prizadetih.
V	vzpodbudo nam je dejstvo, da se tega vsi zavedamo.
V	takem duhu so potekala ureditvena dela v letu 1972, ki so zajela družbene gozdove v notranjem Bohinju in na delu Jelovice. Skupna površina je bila 4077 ha. Z vzorčnimi ploskvami smo zajeli 2224 ha gozdov, ki so že prišli v fazo drogov-lijaka. Mlajših razvojnih faz -mladij, gošč in začetnega sta-
dija drogovnjaka - nismo zajeli z vzorčnimi ploskvami, pač pa smo natančno ugotovili površine in popisali stanje. Zaradi boljše evidence smo nekaj oddelkov, v kateriii bodo v naslednjih letih sečnje (končni poseki in pripravljalni poseki), premerili s polno prernerbo. Teh površin je 163 ha.
V lanskem letu smo imeli težave s sestavljanjem ekip za te-
Slika iz naših gozdov: oddelek 112. Lopata - "prebiralni gozd" - zdaj varovalni - foto Grilc
rensko delo. Že lani smo pritegnili k delu vse štipendiste na univerzi in na srednji gozdarski šoli. V letošnjem letu smo imeli dosti skupinovodij in delavcev in to takih, ki jim je bilo delo že poznano. Kadrovanje se je pokazalo za zelo uspešno in se nam ni treba bati, da bi v prihodnjih letih imeli težave. Delo pri snemanju vzorčnih ploskev je zanimivo in tudi zahtevno,
Slika iz naših gozdov: oddelek 112. Lopata - "prebiralni gozd" -zdaj varovalni - foto Grilc
PRESSE!______________________li
kar vzpodbuja tiste, ki imajo za gozdarski poklic dosti veselja. Skupinovodje in delavci so opravili 6350 delavnih ur. Racionalizacija terenskih del je imela že lani razveseljiv finančni rezultat. Stroške urejanja nam je uspelo zadržati na ravni iz leta 1969 in to kljub splošnemu’porastu cen in osebnih dohodkov. Za . letošnje leto se nadejamo podobnih rezultatov. Vsaka dokončna ocena pa bi bila preura-
njena, saj vemo, da ob novem načinu dela nastajajo stroški pri tehničnih pripomočkih, kot so luknanje kartic, nabava magnetnih trakov in drugega materija-la. Uporaba novih delovnih pripomočkov zahteva po drugi strani večjo izobrazbo in aktivno spremljanje dosežkov gozdarske znanosti, predvsem pa boljše in skrbnejše delo vsakega posameznika. To pa je končno tudi naš cilj. Le z več znanja in z
večjo produktivnostjo na delovnem mestu so upravičene tud1 zahteve po večjem osebnem standardu.
Terenska dela 1972 so zaključena. Podatke pripravljamo za računalniško obdelavo. Izkušnje, ki smo si jih nabrali in uspešna uporaba novih metod dela, že vzbujajo pozornost zunaj okvirov našega podjetja in prav to nam je lahko v ponos ln veselje !
oblike g£ospodla.r po vojni
Janez Juvan, dipl. ing.
Organizacijske stva ss gozdovi
Po strahotah druge svetovne vojne smo se znašli v novem svetu. Tudi pri nas, na tem malem koščku našega planeta. Na milijone jih ni dočakalo, toda še več jih je, polnih navdušenja in borbenosti, stopilo na pot obnove in graditve. Povsod, tudi pri nas. Ob tem spominu ne bo odveč pogledati prehojena pota, tako različna po trdnosti in vijugavosti od osvoboditve do danes. Kdor je ves ta Čas doživel in preživel, ve, da so bili doseženi veliki uspehi; in ve tudi, da so bili neuspehi, vendar vedno v prepričanju, da bo nadaljnje delo še bolj uspešno. In prav ta vera v uspeh je zmagovala.
V tem sestavku le v ozkem okviru nizam glavne organizacijske oblike in spremembe gospodarjenja z gozdovi na blejskem gozdnogospodarskem območju po osvoboditvi. Te se kažejo, po mojem mišljenju, v treh razvojnih stopnjah. Prva, ki je trajala približno dve leti, to so leta navdušenja in zagnanosti. Sledi druga, ki se kaže v iskanju pravih rešitev in ki traja nekako do let 1950/51. Sledijo leta trdega, uspešnega, organiziranega strokovnega dela; ta pomenijo tretjo razvojno stopnjo.. !
le
Po nalogu pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko je 6. maja 1945 prevzel gozdno upravo v Boh. Bistrici K r i s p i n Ogris; s tem datumom se začne zgodovina gozdarstva po osvoboditvi v triglavskem območju.
Komisija za upravljanje narodne imovine (KUNI) je nekaj dni za tem naročila prev-
zem gozdnih uprav na Bledu, v Mojstrani in Radovljici ter jeseniških gozdov K1D, nekdanje Kranjske industrijske družbe.
Ministrstvo za gozdarstvo v Ljubljani je vodilo poslovanje vseh gozdnih uprav v Sloveniji.
Gozdno ravnateljstvo na Bledu je bilo ustanovljeno v jeseni leta 1945. Poleg državnih gozdov, ki jih je že imelo, je prevzemalo od komisije za agrarno reformo razlaščene in zaplenjene gozdove in
gozdna zemljišča; med temi je bilo največje gozdno veleposestvo ljubljanske škofije, ki je bilo formalno (dejansko že preje) prevzeto septembra 1947.
Reorganizacija gozdarske in lesno-industrijske dejavnosti se je začela leta 1946. Zasebna žagarska proizvodnja je počasi upadala. Nacionalizacija večjih zasebnih žagarskih obratov, o-cenjenih kot republiško pomembnih, se je začela konec leta 1946.
V letih 1945/46 je komanda taborišč vojnih ujetnikov dodeljevala na delo v gozdovih in na žagah vojne ujetnike, kajti domačih delavcev je močno primanjkovalo.
Gorenjsko gozdno gospodarstvo (GGG) je bilo osnovano novembra 1946. Po dejavnosti je zajemalo gozdarstvo, lesno industrijo in lovstvo. Na površini 47 tisoč ha, od te 35600 ha gozdov, mu je bilo podrejenih devet gozdnih uprav: Boh. Bistrica, Pokljuka, Mežaklja, Jesenice, Radovljica, Tržič, Železniki, Jezersko in Kamnik. Nadrejena je bila uprava gozdnih gospodarstev v - Ljubljani.
FEES EHI
Večji del naše taksacijske ekipe - foto Grilc
12
Lesna industrija se leta 1947 prva oddvoji od GGG. Ustanovila se je Direkcija lesne industrije na Bledu. Ta je imela v svojem delovnem področju tudi izkoriščanje gozdov, zato je bil osnovan pri njej oddelek za gozdno manipulacijo.
Gradbena skupina se je tudi oddvojila in osamosvojila. Izbrala si je značilni naslov šestih velikih G: gozdarska gradbena grupa Gorenjskega gozdnega gospodarstva:	torej GGG GGG. Čez
Čas so se odpovedali zvenečemu naslovu in so se vrnili v rojstno hišo.
Gozdni kataster je zaživel tudi tega leta, sicer bolj s skromnim naslovom, kajti niti odsek ni bi! v sklopu treh velikih "G", pač pa je živo zaoral in dal temelje evidenci in redu v takrat zelo nejasni zmešnjavi posestnega stanja. Drobno seme se je razvijalo v koščku sobe (ne odseku) in ga napolnilo z omarami polnili številk. Udarniki in mladinske delovne brigade so si leta 1947 priborili upoštevanja vreden ugled; zasvetili so kot meteor. Veliko zemeljskih del so opravili mladinci na važni cestni magistrali Boh. Bistrica -Budno.
Odsek za motorizacijo pri GGG je bil osnovan in začel delati leta 1947, ker se je začel organizirati kamionski prevoz lesa do železniških postaj, žag in do velikih skladišč lesa.
V tem letu je bil osnovan tudi odsek za odkup lesa iz zasebnega sektorja.
Gozdnogospodarska območja so zaživela v jeseni leta 1947 in 15. novembra je bila že izvedena reorganizacija GGG, ki je kot Gozdno gospodarstvo Bled (GG) zajemalo gozdne površine triglavskega gozdno-gospodarskega območja in ki se je skoraj povsem skladalo s sedanjima območjema občin Radovljica in Jesenice. V sestavu reorganiziranega podjetja so ostale štiri
gozdne uprave z majavo površino približno 22400 ha.
Obrati lesne industrije Boh. Bistrica, Soteska, Boh.Bela, Rečica, Gorjana, Jesenice, Lancovo in Podnart z gozdnimi manipulacijami so se po polletni samostojnosti sredi leta Ì948 zopet vključili v sestav Gozdnega gospodarstva. Glavna direkcija republiških gozdnih gospodarstev, ustanovljena novembra leta 1947, ki je zamenjala prejšnjo upravo gozdnih gospodarstev, je bila že junija 1948 ukinjena.
Gozdna uprava v Radovljici je bila 20. decembra 1948 razpuščena; njeni družbeni gozdovi na desnem bregu Save so prešli pod gozdno upravo Boh. Bistrica, na levem bregu Save pod jeseniško gozdno upravo.
Odsek za lovstvo se je pri GG Bled osnoval ob koncu leta 1948; vendar se je s 1. januarjem 1949 že osamosvojil kot državno gojitveno lovišče Triglav z upravo lova na Bledu.
Pod geslom "ločiti pašo od gozda" se je začela akcija za razširitev pašnih površin na Jelovici, Pokljuki in v Karavankah. Akcija ni uspela, dvignila pa je mnogo kritike pri gozdarjih.
Gozdni magazini so bili ustanovljeni zaradi izredno velikih planskih obvez za posek lesa in da bi privabili gozdne delavce, ki jih je občutno primanjkovalo. Centralni magazin je bil na
Bledu, podružnični pa so bili v Boh. Bistrici, v Gorjah, na, Jesenicah in na Lipnici.
Gozdarsko avtopodjetje (GAP) je bilo osnovano oktobra 1948 v Ljubljani; izpostave so bile na sedežih gozdnih gospodarstev, tako tudi na Bledu, Prevozi lesa so se odvijali po planski razporeditvi v Ljubljani.
Brigadni sistem dela v gozdovih so uvajali v tem času. Gozdna uprava Pokljuka je imela na primer 14 delovnih brigad s približno 270 brigadirji. V začetku leta 194 S je bilo mobiliziranih v triglavskem območju tudi blizu 500 voznikov za prevoz in spravilo lesa. Težko je bilo izpolnjevati obveze; poleg požrtvovalnosti in dobre volje so bili potrebni tudi prisilni ukrepi in ostre kazni.
Dve ekonomiji za pridelovanje živinske krme na površini približno 83 ha sta bili osnovani v Boh. Bistrici in na Bledu. Ko so konji izgubili tekmo s kamioni in traktorji, je prenehala tudi potreba po senu.
Organiziralo se je finančno 'knjigovodstvo, ki je utrjevalo materialno poslovanje ter s tem tudi solidnost poslovanja. Norme so začele določati tempo de-dela in storilnosti.
Tečaji za strokovno izobrazbo gozdnih delavcev in polletni tečaji za gozdne miličnike so po-
13
PRESESI
speševali storilnost in red pri delu v gozdovih.
Gozdne manipulacije so se zopet ločile od gozdnih uprav in se osamosvojile.
Rampe za nakladanje in razkladanje lesa so zahtevale sredi leta 194 9 veliko hitrega dela. V gozdovih, na žagah in na skladiščih jih je bilo zgrajenih v triglavskem območju kar 18, Sicer dobra zamisel je le deloma uspela. Rampe se niso uveljavile.
Glavno upravo za povzdigo gozdov so ustanovili pri Ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo v Ljubljani (MINGOLI). Pri okrajnih ljudskih odborih je bil glavni odkazovalec; njemu so bili podrejeni terenski odkazo-valci z nalogo, da bo odkazilo drevja, določenega za posek, izvedeno strokovno. Namen je bil le deloma dosežen.
Delavski menzi na Rovtarici in na Mrzlem studencu sta začeli delovati v mesecih izredno velikih proizvodnih in gradbenih nalog, ki jih je imelo gozdarstvo. Točen datum otvoritve obeh menz morda ni niti zapisan; pa
vendar, koliko dobrega sta prispevali k dostojnejšemu življenju delavcev. In še to, kako različen nadaljni razvoj sta prestali obe menzi do danes.
Reorganizacija Gozdnega gospodarstva je bila izvedena konec leta 1949, kc se je izdvojila žagarska in lesno-pridelovalna industrija. S prvim januarjem 1950 sta začeli obe podjetji ločeno poslovati.
Morda je značilno tudi, da je bila v tem času zgrajena na Rovtarici sicer dokaj enostavna destilarna eteričnih olj, kateri pa ni bila dana dolga življenska doba; vendar ni bila odveč.
3.
Že 22. oktobra 1950 je direktor Pavel Tolar izročil podjetje delavskemu svetu v upravljanje. Tako je reorganizacijski razvoj dosegel tretjo stopnjo.
Zunanjih oblik reorganizacij v naslednjih letih ni bilo več. Začelo se je z notranjimi spopol-nitvami ih dopolnitvami v pod-
■	**■-*«•pf-Ä::-..,
jetju. To so leta strokovnega dela, iskanj novih, boljših prijemov, iskanj pravih odnosov med fizičnimi in umskimi delavci, ko obe skupini za isto mizo enakopravno sodelujeta. O tem, vendar ne o vsem, je poročalo glasilo delovne skupnosti "Preseki" v svoji jubilejni številki "20 let samoupravljanja". Ne o vsem, kajti napravljenega je bilo več: spočel se je nov duh, novo razpoloženje v kolektivu, ko se je vsakdo že zavedal, da ni neznan delavec; nasprotno, da je potreben v kolesju in da ima pravico sodelovati in odločati.
Tako je minilo dobrih 27 let po osvoboditvi. Za posameznika je to dolga doba, vsebinsko polna zunanjih in notranjih preobrazb. In kako naprej? Morda nastopa nova razvojna stopnja; morda stojimo celo na križpotju? Kajti prihajajo novi, sveži utripi, ko se bo moral vsak posameznik vzgajati - ne samo strokovno, pri vsakem delu - ampak tudi v spoznavanju še važnejših medsebojnih odnosov v samoupravnem sistemu. Ne ‘samo približati umsko delo fizičnemu, ampak tudi približati človeka človeku !
Ivan Veber, dipl. ing.
Panzove žičnice v Bohinju
Po podatkih iz Mohoričeve knjige "Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem" so bile zgrajene Panzove žičnice za prevoz merkan-tilnega lesa: 1876 v Podkoritih, 1880 Blatni graben (obe iz Jelovice), 1883 Komarča (Lopučnica) ta pa je bila prenešena 1889 na Gorjuše, Žičnice je konstruiral Lambert Pantz pl., tehnični ravnatelj kranjske industrijske družbe, ki je diplomiral za inženirja metalurgije v Leobnu, svetovno znan kot iznajditelj najbogatejše zlitine manganovega železa v svojem času.
Prvotna konstrukcija žičnice je bila namenjena prevozom manganove rude z Begunjščice. U-godne tehnične sposobnosti so nudile rešitev izkoriščanja kvalitetnega lesa iglavcev z visokih platojev Jelovice, Pokljuke in Komno. Hkrati z žičnicami so zgradili tudi prva polnojarmeni-ka:	1880 v Soteski in 1888 v
Boh. Bistrici. KID je bila tedaj v zelo hudih finančnih stiskah in je izrabila vsako možnost za dohodek. Bila je lastnik nekdanjih Zoisovih in Ruardovih gozdov. V ta čas beležimo tudi gradnjo gorenjske železnice, ki je odprla trgovini nove možnosti in s tem pripomogla k pomenu gozdov.
O delovanju žičnic nimamo pisanih virov, zato se naslanjamo na ustna izročila. Največ se je spominjal Alojz Žnidar iz Nomenja, upokojeni žičničar.
Žičnica Podkorita je delovala pred zadnjo vojno pretežno pozimi in spomladi do kresa, ker so v tem času spravljali les vozniki s konjsko vprego na zgornjo postajo. Vozili so tudi oglje in drva. Dnevna norma je bila približno 30 kubikov, organizacija pa je bila taka, da so bili trije delavci zgoraj in eden spodaj. Les so iz Podkorit vozili na most in ga spuščali v Savo. Od tod pa do žage v So-
14
PRESEKI
Zgornja postaja Blatni graben (začetek žične Unije) 1972 - foto Ve ber
teski so plavili. Delavci, ki so piavili, so bili mokri do pasu; tudi v zimskem času! Pomagali so si z žganjem. Pred vojno so bili plačani 19 dir. na 8 ur. Žaga v Soteski je imela jez,
' gare" za usmerjanje lesa v kanal "pretovko", od koder so les vlačili Štirje delavci 3 cepini, debelejše hlode pa so iz-vlačili s konjem.
Po vojni so bili poseki večji, tudi delovna zavzetost je bila večja in v 12 urah so spravili po žičnici tudi do 100 m3, vendar na škodo pogostejših okvar. Zadnje leto obratovanja 1950 so Iz oddelka 75 s krožno gravitacijsko žičnico spravili 10.000 m3 na zgornjo postajo Panzove žičnice. Revirni gozdar Janko Jenstrle se spominja, da je rabil za posek 80 delavcev-seka-čev. Žičnica Podkorita je spravljala posek celega revirja Rib-čeva planina. Po dograditvi ceste na Bitenjsko planino se je žičnica ustavila; podrli so jo leta 1953. Za razliko od drugih je imela na zgornji postaji lesene bobne.
Žičnica Blatni graben je bila najbolj zaposlena Panzova žičnica. Delovala je vse dni v letu; včasih celo v dnevni in nočni izmeni. Norma za eno izmeno je bila od 28 do 30 m3. Les so spuščali skozi propust pod cesto v Savo in plavili na žago v Soteski. Posebnost te žičnice je lomljena linija v "bekselnu", to je na mestu, kjer se vozička križata. Žičnica je verjetno zaradi tega imela zmanjšano nosilnost. Debelejše hlode so ročno otesali na prizmo, ker tudi žagi v Soteski večja debelina ni šla skozi polnojarmenik. To delo so plačali po 20 din za hlod. Konstrukcija je bila talco natančna, da so že pri dolžini 4,5 m nastopale težave.
Lea so spravljali na zgornjo postajo "furmani" do Jezerca. Od tod dalje pa je speljana enakomerno padajoča vlaka (približno 18 %), ki so jo pozimi uporabljali "cigarji", vozili so hlode in oglje samotež na posebnih saneh. Škornje so imeli podkovane z "grifi", podobno kot konji.
Običajno je bilo isto število "furmanov" in "cigarjev", skupno približno 80. Posebno znani "cigarji" so bili Dajnarji. "Furmani" in "cigarji" so običajno v letni sezoni delali kot sekači -akordantje. Posek so prevzeli na izklicni tajni licitaciji.
Žičničar zavirač je moral biti zelo natančen, drugače se mu je prazen voziček zaletel v boben, Zadnjič je obratovala žičnica Blatni graben leta 1987. Žičnica je bila predlagana v zaščitni objekt. Streha zgornja postaje in bekselna je v slabem stanju in bo nujno popravilo, če želimo ohraniti muzejsko znamenitost.
Žičnica Komarča, ki je imela zgornjo postajo pod črnim jezerom ter spodnjo postajo približno 200 m pod odcepom planinske poti na Komarčo, je imela "beksel" v steni, Jaka Žvan iz Ukanca se še spominja, da so imeli v dolini Lcpučnice "pon". To je bil lesen voz z železnimi kolesi, ki je tekel po lesenih tračnicah. Od planine Viševnik so pozimi vozili z voli, verjetno zato, ker je vol kot vprežna živina posebnost vasi Zgornje doline v Bohinju, Od spodnje postaje žičnice do Bohinjskega jezera so prav v ta namen zgradili cesto za prevez le3a. Čez jezero so plavili na splavili, ki 30 jih po obrežju
Zgornja postaja Blatni graben 1972 - foto Veber
rumi_____________
vlekli konji in potiskali splavarji. Pod skalco pri Svetem Janezu so les zopet natovarjali in ga vozili v Bohinjsko Bistrico na žago, verjetno pa tudi nekaj plavili v Sotesko. Ker je bilo spravilo zelo dolgotrajno, je omenjeno, da je bil del lesa nagnit. V nekaj letih je bilo pow sekano in po žičnici spravljeno
25.000	m3 lesa iz dotlej zaprtega predela.
GorjuSka žičnica je bila poleg Komarče najdaljša. Spravljala je les v Mokri log, kar se ni furalo na Bohinjsko Belo. Delovala je počasneje, 18 do 25 m3
Konični boben Panzove žičnice 1972 - foto Veber
na dan. Kot ostale žičnice so tudi tu požgali partizani med vojno zgornjo postajo. Obnovljena po vojni ni bila, namesto nje so zgradili krožno gravitacijsko žičnico.
Signalizacija je bila vidna: pred stabilno leseno ploščo na zgornji postaji so dajali znake z loparjem. V megli so trobili z rogom ali tolkli s cepinom po tračnici. Edino žičnica Blatni graben je imela telefon, ker drugačna signalizacija ni bila možna.
Iz opisanega je razvidno, da gre Pantzovim žičnicam priznanje, da so ponesle v svet sloves "neuničljivega lesa CARINILA " z Jelovice in Pokljuke in da so ustvarile pogoje za lesno industrijo. Vloga gozdov je razvidna tudi iz prvega gozdnogospodarskega načrta iz leta 1885 in
V informacijo navajamo še tale dejstva:	Beta 1969 je Gozdno
gospodarstvo Bled zoper Miša Šoštariča vložilo tožbo na odpoved stanovanjske pogodbe in sicer zato, ker ni plačeval stanarine. Ugotovljeno je bilo, da Šoštarič ni plačal stanarine štiri mesece zapored, čeprav je istočasno nastopal kot interesent za nakup stanovanja v vrednosti nekaj več kot 9 milijonov starih dinarjev.
Jasno je, da je odpoved stanovanja boleča za vsakogar prizadetega, zato ni nenavadno, da je sodna odpoved postala pravnomočna in izvršljiva šele spomladi 1971. Razumljivo je tudi, da pravda ni bila prijetna za nobeno stranko.
Marsikdo se bo pri tem vprašal, zakaj je bilo potemtakem Gozdno gospodarstvo Bled tako zainteresirano, da se Šoštarič izseli. Odgovor je na dlani: sporno stanovanje je bilo junija 1969 - tožba je bila vložena meseca maja - prodano sedaj pokojnemu Jožetu Gracelju. S prodajo pa je podjetje sprejelo tudi moralno obvezo, da Jožetu Gracelju izposluje vselitev v novo stanovanje.
predpisuje za Jelovico 11.550 m3, za Notranji Bohinj pa 4.031 m3. Načrt za Pokljuko je bil narejen leta 1888 za 23.000 m3 letnega etata. Načrtno izkoriščanje gozdov je uspešno nadaljevalo tradicijo bohinjskega gozdarstva.
V zvezi z izvršljivo sodno odpovedjo je podjetje ponudilo Šoštariču drugo primerno stanovanje. Vendar Šoštarič ni bil voljan stanovanje na Bledu prostovoljno izprazniti. Potrebna je bila prisilna izselitev s pomočjo sodnih organov. Po zakonu o stanovanjskih razmerjih je bil Šoštarič upravičen le do najpotrebnejših prostorov in ne do enakovrednega stanovanja, Za preselitev je podjetje končno ponudilo del stanovanja Jožeta Gracelja v avtoparku. Sodišče je te prostore ocenilo za primerne. Zadeva je končana tako, da se je Mišo Šoštarič pred kratkim izselil iz spornega stanovanja in se preselil v trosob-no stanovanje v poslovni stavbi transportnega obrata v Spodnjih Gorjah,
Na koncu naj še omenimo, da Mišo Šoštarič še vedno ni povrnil osnovni sindikalni organizaciji GG Bled nekaj nad en milijon starih dinarjev škode, ki jo je povzročil s kaznivimi dejanji pred letom 1964. Začeta izvršba z rubežem njegovih o-sebnih dohodkov oziroma premičnih predmetov zaenkrat še ni uspešna !
Zadeva. Šoštarič
Od objave članka v "Tedenski tribuni" v zvezi z odpovedjo stano-, vanjske pogodbe Mišu Šoštariču so minili skoraj trije meseci. Vemo, da je članek sprožil pravi plaz komentarjev in mnenj tako med člani naše delovne skupnosti kot tudi v naši širši okolici. O vsebini članka se je govorilo celo na seji odbora za medsebojna razmerja in na seji delavskega sveta podjetja. Oba organa sta sklenila, da tendenciozni članek terja javni odgovor Gozdnega gospodarstva Bled. Vendar naša pojasnila niso bila potrebna. Predsednik Okrožnega sodišča v Kranju je v odgovoru z naslovom "Dovolj je, da ga pogledaš, pa mu prav rad verjameš" (v "Tedenski tribuni" 25. oktobra letos) podrobno razčlenil Šoštaričev primer.
m
nuni
Ocena, ustavnosti in, asaJcoxsitosti 15. člena, pvavilmilzai o 3sredltira.xi.jii. frraAiije stanovanjskih liiš
Član naše delovne skupnosti je predlagal ustavnemu sodišču SR Slovenije, da oceni ustavnost in zakonitost 5, člena pravilnika Gozdnega gospodarstva Bled o kreditiranju gradnje zasebnih stanovanjskih hiš. V tem členu je namreč kot pogoj za dodelitev posojila določeno, da mora biti lokacija gradnje praviloma v območju delavčeve zaposlitve, izjemoma pa lahko tudi zunaj tega območja, vendar le v takem kraju, da more delavec dnevno prihajati na delo in se z dela vračati domov.
Ustavno sodišče je skleniio, da ni utemeljenih razlogov za začetek postopka in ni sprejelo pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenega določila našega pravilnika. Ustavno sodišče meni, da posebni pogoj
glede lokacije gradnje ni v nasprotju z zakonom, pa tudi ustava takega pogoja ne prepoveduje. Pogoj velja za vse delavce Gozdnega gospodarstva Bled ne glede na razlike v narodnosti, veri, veroizpovedi, spolu, jezi-
ku, izobrazbi ali v družbenem položaju in torej ne krši načela enakih pravic občanov.
Ustavno sodišče še pripominja, da ima predlagatelj možnost -doma je v drugi republiki in tarn gradi hišo - zaprositi za družbeno pomoč pri gradnji stanovanja iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada občine, v kateri ima stalno bivališče. V ta sklad bo tudi Gozdno gospodarstvo Bled odvajalo ustrezna sredstva na podlagi določb zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj.
Nesreče p]ri dLelia. so ogledalo...
Koledarsko leto 1972 se hitro končuje. Meseci glavne sezone del v gozdarstvu so za nami in z njimi število nesreč pri delu. Čeprav še ni vse končano in se lahko marsikaj še pripeti do 1. januarja, vendar potegnimo pod letošnjimi številkami rahlo črto.
c-----
"Beksel" na Blatnem grabnu 1972 - foto Veber
Število prijavljenih nesreč pri delu bo pod Sto. Mesec junij presega večletno poprečje, oktober pa je nižji kot v preteklem letu. V ostalih mesecih o-stane- krivulja podobna Gausovi krivulji s kulminacijo v poletnih mesecih in z najnižjo točko v decembru in januarju. To je vsakomur razumljivo glede na tempo proizvodnje.
Po enotah je število nesreč glede na preteklo leto večje v Bohinju kot na Pokljuki. Število nesreč v transportnem obratu je v rahlem porastu, v gradbeni grupi pa v upadanju. Narava in delovne razmere se iz leta v leto menjajo. Po večjih enotah se pozna vpliv večjega števila novih sezonskih delavcev; to so večinoma mladi ljudje, ki jim je delo v gozdu še malo znano. Z njimi se vsako leto v večjem
številu srečujemo na tečajih za uporabo motornih žag in revirni gozdarji jih usposabljajo z in-struktažami na delovnih mestih. Ker je tik pred sezono navadno premalo časa za kakšno širše usposabljanje, ni čudno, če je med temi delavci tveganje za nesrečo pri delu večje. Večina sezonskih delavcev seka drevje. Na grafikonu, ki kaže število nesreč po proizvodnih fazah, očitno izstopa porast nesreč ravno pri tem delu. Njihovo število je celo večje, kot je bilo preteklo leto.
Sorazmerno močno so se povečale nesreče pri gozdno gojitvenih delih. Po enotah oziroma revirjih grešijo največ prav pri izbiri ljudi za gojitvena dela. Delovne, razmere niso nič manj kot pri poseku, včasih so celo bolj zahtevne! Vsi, ki odrejajo delo, naj se zamislijo, ' kdo vse in s kakšnim znanjem redčijo, čistijo gošče in opravljajo podobna dela. Po vrstah poškodb so med prvimi useki, udarci.
17
JIESEEI_________________
M ' 'j;t
pritiski, urezi, itd.. Na sreSo je bilo zlomov malo, le-te pa uvrščamo med težje nesreče.
Značilno je, da so v težjih ne-srečah udeleženi starejši delavci z več praktičnimi izkušnjami. Poročila o vzrokih kažejo, da jih večja samozavest pri delu dostikrat zapelje v smelejše odločitve v nevarnih situacijah. Element varnosti je največkrat težko dokazati, če gre za ustaljeno prakso brez slabih posledic !
Oglejmo si samo tri težje pe-sreče letos!
V ravninskem predelu naših gozdov je skupina delavcev podirala in izdelovala od snega poškodovana drevesa. Izruvana in na sosednje listavce nagnjena smreka je bila prelomljena v zgornji tretjini dolžine.
Zaradi rdeče gnilobe je motorist odžagoval pol m dolge kose od panja navzgor. Zgornji del zlomljenega drevesa je zaostal od odmikajočega spodnjega in v nekoliko spremenjeni smeri počasi zdrsnil navzdol ter tam pritisnil delavca s težo ob tla. Zaradi močnega pritiska in v predklonu je delavcu počilo nekaj hrbtnih vretenc. Na pogled tragično stanje za reševalce se je končno v bolnici za ponesrečenega dobro končalo. Nesreča je bila brez resnih posledic.
2.
Traktorist srednjih let in uren pri delu je izvajal zadnje spravilo določenega sečišča. S pomočnikom sta hotela do kraja pospraviti sečišče. Ostal je še 3 m dolg hlod, ki sta ga za običajnim tovorom privezala za vrv traktorjevega vitla ter vse
skupaj vlekla do kamionske ceste. Za pomočnika je bilo delo opravljeno in je stopal za tovorom proti cesti. Traktoristu se je zdela razdalja med glavnim tovorom in trimetrskim hlodom prevelika. Zato se je odločil za privlek hloda. Zaradi prehitrega privleka je hlod zadel v tovor in v privzdignenem položaju omahnil z zadnjim koncem vstran na pomočnika, ki je obležal z zlomljeno lopatico in rebri.
na rob cestišča. Žičničar se je skoraj do ceste peljal na stroju, držeč se za komande, pa se je s padcem stroja znašel na cestišču. Stroj mu je stisnil nogo. Sodelavci so pohiteli z reševanjem in v pičli uri spravili ponesrečenca v bolnico. Zdravniki so ugotovili močnejše odrgnjena križna vretenca in lažjo poškodbo levega komolca. Preiskave še niso končane in upamo, da zdravniki ne bodo spremenili diagnoze.
3,
Skupina žičničarjev je končevala svoje delo In se odločila za spravilo pogonskega stroja do ceste, kjer naj bi ga naložili na kamion. Na saneh montiran stroj običajno premikajo z vrvjo in vitlom, ki je na zadnjem delu stroja. Od dežja namočena tla so prispevala svoje, da stroj, ki je bil sicer privezan za bukev, nenadoma spremenil smer premikanja po strmini navzdol do ceste. Jeklena vrv, 13 mm debela, se je zaradi Strojeve teže in sunka pretrgala in stroj se je s hrbtno stranjo prevrnil
To so zares kratki opisi nesreč. Razmišljanj o vzrokih ne manjka. Za še tako rutinirano delo ne moremo reči, da je tudi vedno dovolj varno. Predaleč bi zašli z vsebino teh vrstic, če bi navajali situacije, ki so se srečno končale in vsaj z dobrim naukom. Teh neregistriranih nezgod je najmanj toliko kot registriranih !
Marsikaj pa lahko storimo, da zmanjšamo število nesreč in nevarnih situacij; vsi od delavcev do delovodij, šefov enot, itn., ki odrejajo delo, ga vodijo in kontrolirajo. To ni dolžnost samo enega človeka v podjetju, ampak nas vseh. Zdravje naših delavcev je skrb vse naše delovne skupnosti!
Upamo, da ne bo še enkrat takole prezimila - v pasici.. ! - foto GG Bled
as
issili!.
Emil Rasinger
Geodetski ctoni.
Vsako leto v decembru je v Ljubljani geodetsko posvetovanje, ki ga organizira strokovna zveza, da seznani svoje člane o novih dosežkih na področju geodezije, kartografije in fotogrametrije.
Letos so bile na področju fotogrametrije v ospredju teme iz ortofotoskopije - glede na dosedanje izkušnje in uporabnost novega načina izdelrve fotokart -in iz fotointerpretacije - glede na njen razvoj in možnosti - do uporabe prvih slik 'z balona leta 1858 do današnjih pankromat-skih, barvnih in infracolornih posnetkov.
V kartografiji je Slovenija dosegla lepe uapèhe pri izdelavi tematskih kart. Imamo jih že približno 90 z najrazličnejšimi
fizikalnimi, demografskimi, komunikacijskimi in drugimi elementi. Uspehe pa je dosegla tudi pri avtomatizirani kartografiji in izboljšanju kartografske tehnologije.
Po referatih je bilo delo ločeno po sekcijah za kartografijo in prostorsko informatiko, zemljiški kataster, kataster komunalnih naprav in uporabno geodezijo.
V vitrinah na hodniku F A GG so bili razstavljeni razni izdelki, ki so ponazorili vsebino posameznih predavanj. Tvrdka Hel-wett-Packard je razstavila nekatere nove instrumente, med katerimi je bil najbolj zanimiv in za naše potrebe primeren žepni elektronski računalnik HP 35.
Takšna posvetovanja so ob sedanjem hitrem razvoju tehnike že nujna potreba.
ENTER*
HEWLETT hp PACKA RIP
V	redko kateri proizvodnji so tako pestre razmere za delo kot prav v gozdarstvu. Od sedišča do sečišča so druge okoliščine. Zato je zelo težko normirati tako delo.
V	razgovorih z neposrednimi proizvajalci, to je z gozdnimi delavci, so zato tudi norme hitro v ospredju, To je končno razumljivo, saj je višina zaslužka življenjsko pomembna. Po vseh objektivnih merilih še tako nizko postavljene norme so vedno "previsoke".
Sprašujemo se, kam to vodi? K večji storilnosti prav gotovo ne ! Višina osebnih dohodkov ima svoj okvir v samoupravnem sporazumu. Življenjski stroški rastejo in zaslužki so za kritje le-teh vedno manjši. Marsikateremu delavcu je to težko razumljivo in išče odgovor z negodovanjem ali celo prekinitvijo dela. Nedavno je prekinilo delo 13 delavcev v revirju Mežaklja in iskalo odgovor za prenizke zaslužke. Posebna komisija je preverila ustreznost normativa za sečnjo in ugotovila, da je delo pravilno normirano. O ostalih vzrokih za negodovanje so imeli vodilni delavci v podjetju z nezadovoljnimi delavci neposredne razgovore.
F8ISEKI________________Jfi
S SEI
SAMÖUFEAVNIH ORGANOV
Detersisi
svet
Delavski svet je na seji 4. novembra obravnaval pismo predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ in sprejel stališča, da se moramo v zvezi z vsebino pisma na vseh področjih našega dela usmeriti v odstranjevanje negativnih pojavov za krepitev samoupravljanja in za uresničevanje stabilizacijskih ukrepov.
O
V tem smislu je razpravljal tudi nadzorni odbor 13. decembra. Delavskemu svetu bo pripravil izčrpno poročilo zlasti o tem, kako uresničujemo ustavna dopolnila, kako uresničujemo določila naših splošnih aktov in sklepe samoupravnih organov in kako uresničujemo ukrepe stabilizacijskega programa, ki smo ga sprejeli lani na delavskem svetu.
O
Na skupni seji delavskega sveta in centralnega sveta kmetov -lastnikov gozdov so navzoči obravnavali predlog zakona o gozdovih, osnutek zakona o kmetijskih zemljiščih in osnutek zakona o skupnih pašnikih. V ospredju je bilo zopet vprašanje cene lesa. kar sicer ni v neposredni zvezi z določili predlaganega zakona o gozdovih, povezano pa je z vprašanjem prometa z lesom. Kmetje so izrazili zaupanje v to obliko skupnega gospodarjenja z gozdovi, v kateri smo doslej marsikaj uspešno rešili in ustvarili pogoje za uspešno sodelovanje. Ustrezno bo treba rešiti še ceno lesa, s katero kmetje še niso zadovoljni.
O
Delavski svet je razpravljal o pripravah na referendum za
združitev zdravstvenega zavarovanja kmetov in delavcev.
Fo podatkih o izidu referenduma ugotavljamo, da smo predlog o združitvi zavarovanja z razumevanjem sprejeli in na referendumu to voljo tudi izrazili. Za združitev je glasovalo na volišču GG Bled 92,3 % delavcev, na gozdnem obratu Pokljuka 35,3 % in na gozdnem obratu 3oh. Bistrica S5, G fo delavcev. Delavci iz obrata Radovljica in Jesenice so glasovali na skupnih voliščih za več delovnih organizacij, zato nimamo ločenih podatkov, koliko glasov so dali za uspešen izid referenduma.
GG Bled
O
Na seji delavskega sveta so obravnavali tudi predlog o spremembi terenskega dodatka. Predlog so obravnavali delavci na svojih zborih in prispevali v razpravah več tehtnih predlogov in pripomb. S spremembo kriterijev in višine terenskih dodatkov bi se ti izdatki napram letošnjim povečali od 107 mili-
jonov na 169 milijonov starih dinarjev. Ker smo s tiskom našega glasila vedno za nekaj tednov v zaostajanju za tekočimi dogodki, bo ob izidu glasila verjetno to vprašanje že rešeno. Upajmo, da bodo upoštevane vse upravičene pripombe, izrečene na zborih delavcev!
O
V novembru je delavski svet zaradi poteka štiriletne mandatne dobe izvolil komisijo za razpis delovnega mesta direktorja. Razpisni postopek v tem času Se traja in bo končan 20. decembra, ko bo delavski svet volil direktorja. Delavski svet je
sklenil, da je tudi letos treba obdariti naše upokojence za novo leto s skromnimi darili. Menil je, da kljub splošnemu varčevanju, ki je vključeno v stabilizacijo, ne moremo takoj odpraviti vezi med delavci in upokojenci. 1
Timberjack in Anton Donaval se peljeta na "krstno" vožnjo - foto
20
FISSESI
o
Komisija za uveljavljanje ustavnih dopolnil je obravnavala sklepe, ki jih je v zvezi z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela predložila skupno z obsežno analizo komisija pri poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij. Glede na to, da so pogoji za ustanavljanje TOZD v gozdnih gospodarstvih Se dokaj nejasni in še potrebne podrobnejše analize, sc je komisija odločila, .da usmeri delo v ugotavljanje sedanjega stanja in učinkovitosti samoupravljanja v obratih, na zborih delavcev in v samoupravnih organih podjetja. Po tej poti proučevanja vprašanj bi postala tudi bolj jasna stališča o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela.
OdLlbc» asa
seisojs&a,
:ra,EssEs.e:rja,
Odbor za medsebojna razmerja je 12. decembra izbral na podlagi razpisa vodilnih delo/nih mest (reelekcija) naslednje sodelavce:	za šefa gozdnega ob-
rata Boh. Bistrica Uroša Vidmarja, dipl. ing., ki je bil to že do sedaj; za šefa gozdnega obrata Jesenice Dušana Novaka, dipl. ing., ki je bil do sedaj na delovnem mestu tehnični vodja v proizvodnt=m sektorju; za šefa gozdnega obrata Radovljica Bernarda Tonejoa, ki je že doslej delal na tem delovnem mestu; za šefa gozdno-gradbenega obrata Petra Lakoto, dipl. ing., ki je bil do sedaj na delovnem mestu tehnolog - inženir; za šefa transportnega obrata Jožeta Legata, ki je bil ponovno izbran, in za šefa sektorja za plan in ekonomiko Franca Eeineca, dipl. ing., dosedanjega šefa tega sektorja. V tem letu bo odbor izvedel še izbiro kandidata za delovno mesto šefa gozdnega obrata Pokljuka.
Na izpraznjeno delovno mesto šefa proizvodnega sektorja se je na razpis javil in bil sprejet na odboru za medsebojna razmerja Franc Žerjav, dipl. ing. Do zasedbo tega delovnega mesta 1. novembra letos .;e vodil
delo kot šef na GO Jesenice. Prejšnji šef proizvodnega sektorja Jurij Hočevar, dipl. ing, je odš l na delovno mesto direktorja Lesno industrijskega podjetja Bled.
S črnim taraJkoxn. v g^aedove Jelovice
s- Za razgled iz jedilnice na Rifcčevi planini so delavci imeli takle j. "cvetličnjak" s koprivami.. Zgledno, ali ne? - foto GG Bled
Asfaltno cestišče eo najteže pričakovali gozdarji. Zato je bila pobuda na njihovi strani. Po končanih delih ni manjkalo pohval. Posebej je poslal pismeno zahvalo gozdni obrat Boh. Bistrica direktorju Pavlu Tolarju in vodstvu podjetja, ki so z zavzetostjo pomagali uresničiti predlagano zamisel.
Vse kaže, da je začeto delo sprožilo nove pobude tudi na drugi strani Jelovice, to je na območju škofjeloške in tolminske občine. Njihovi interesi so še širši — povezati svoja območja z Gorenjsko. Z združenimi močmi te sanje ne bodo več daleč od stvarnih možnosti.
Misel o asfaltiranju glavnih prometnic na Jelovico, Pokljuko, Mežakljo, itd. je med gozdarji in ostalimi uporabniki že stara. Vedno se je predlog ustavil pred velikimi finančnimi sredstvi, ki so potrebna za tako delo. posebno kadar je bilo še vprašanje rekonstrukcije trase. Cel splet dejavnikov je končno vplival na realizacijo zamisli, da so oktobra letos stekli kilometri asfaltne ceste od Bohinjske Bistrice do Bitenjske pianine. V finančno pomoč so gozdnemu gospodarstvu Bled pristopili še ustrezni republiški sklad, cesto podjetje Kranj, ter skupščina občine Radovljica.
FREIES!.
21
V spomin, sodelavcem
f
e
IVAN KOREN
V sredo, 6, decembra se je izteklo življenje našega sodelavca in tovariša Janeza Korena, ki je zadnja leta opravljal posle skladiščnika v gradbenem obratu.
Ivan Koren se je rodil 20. novembra 1931 na Rečici pri Bledu. Izučil se je za zidarja in kot kvalificiran zidar delal v gradbenih podjetjih v naši okolici, dokler ni 17, marca 1955 kot zidar nastopil službo v gradbenem obratu našega podjetja. Bil je sposoben zidar in je opravil tudi strokovni izpit za visoko kvalificiranega zidarja. V našem podjetju je sodeloval pri gradnji stanovanjskih stavb in kot dober betoner tudi pri gradnjah zahtevnih cest, kot sta cesti v Belco in cesta v Srednjih vrh. Bolezen ga je prisilila, da je moral opustiti zidarske posle in se zaposliti kot skladiščnik gradbenega obrata. Že takrat je
bolehal in zdravstveno stanje se mu je stalno slabšalo. Huda pljučnica mu je 6. decembra v bolnišnici v Begunjah pretrgala nit življenja v enainštiridesetem letu starosti.
Tovariš Koren je bil dober in pošten sodelavec. Sode-
loval je v družbenopolitičnih organizacij ali na terenu, v podjetju in obratu. Delal je v samoupravnih organih in sindikatu in kot član ZKJ opravičil prevzete naloge, šele bolezen ga je prisilila, da je zadnja leta njegova aktivnost popustila. Kot strokovnjak je bil dober in je bil v letih 1961 in 1962 prvi kandidat za mesto delovodja v obratu, To mu je preprečila bolezen, ki ga je od tedaj neločljivo objemala in ga nazadnje dokončno onemogočila.
Vsi, ki smo tovariša Korena poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu kot dobrega tovariša in sodelavca.
ALOJZ ZAJC
Na začetku meseca decembra letos smo se za vedno poslovili od Alojza Zajca, glavnega blagajnika v pokoju. Petnajstletno prizadevno delo v naši delovni skupnosti ga nam je vtisnilo v spomin kot odkritega in poštenega sodelavca. Razgibana življenjska pot skozi obe vojni in trdo delo v mirnih časih je oblikovalo v njem vesten odnos do dela. Do sorazmerno visoke starosti pred upokojitvijo ni varčeval s svojimi močmi za skupno delo in s smislom za tovariške odnose.
Vsi njegovi sodelavci ga bomo ohranili v trajnem spominu !
TONE
Prenehalo je biti srce Toneta Pogačnika, gozdarja v
gozdnem obratu Pokljuka. Z aktivnostjo v NOV in v povojni obnovi domovine je ostal zvest idealom delavskega razreda. Tudi njegovo aktivno strokovno in politično življenje je bilo, predvsem mlajšim, za zgled. Strokovno je največ deloval kot šef gozdne manipulacije, vodja izkoriščanja gozdov na obratu in kot revirni gozdar. Bolezen ga je vse bolj odmikala od miru, ki se ga je tako želel na jesen življenja.
Z žalostjo v srcu se spominjamo preminulega sodelavca !
FRANC
ŽERJAV
Na drugem koncu Gorenjske je ugasnilo življenje Franca Žerjava, lovca in gozdarja. Kot sedemnajstletnega mladeniča ga je ujela prva svetovna vojna in kasneje še ujetništvo. Vse to ga je kasneje okrepilo v ljubezni do narave. Delal je kot lovec, manipulant, gozdar in končal kot šef gozdnega obrata Jesenice. Vsi sodelavci so ga poznali kot skromnega, tovariškega in nesebičnega človeka. Ostal je do konca poštenjak in oster opazovalec narave.
Rad se je pridružil delu v raznih društvih v domačem kraju. Kdo se ne spominja pripovedovanj o zanimivih dogodkih, ko nas je vedno znova presenečal z izrednim spominom. Veliko tega je zapisanega ali pa je ostalo v srcih njegovih prijateljev.
Poslovili smo se, a spomini nanj bodo ostali!
22____________runu
KaJco dolgo še mopedi?
V zadnjem Sasu je dosti živahnih razprav o višini terenskih dodatkov in o kilometrini za uporabo osebnih avtomobilov. Višina nadomestila za kilometer je že pod kalkulativnimi stroški. Prevozi so v današnjem Sasu nujnost. Ljudje se neradi oddaljujejo od družin.
■S tem dejstvom računa tudi naše podjetje tako. da postopoma nabavlja kombije, s katerimi se delavci vozijo na delo. Nedavno smo nabavili štiri nove kombije
Objavljamo prosto delovno mesto skladiščnik v skladišču gradbenega obrata na Bledu.
Delovno področje tega delovnega mesta je prevzemanje gradbenega materiala, skladiščenje, oddaja in odprema na gradbišča, oskrbovanje delovišč in bivališč gradbenih delavcev z inventarjem in drobnim materialom, urejanje skladišča, vodenje skladiščne kartoteke ir. dru-
za prevoz s Koprivnika in z Gorjuš. V gradbeni grupi že uspešno prevažajo sodelavce na delovišča. Tudi na Mrzlem Studencu in v Kranjski gori taki prevozi niso novost. Takih prizadevanj s strani podjetja pa se ni konec. Dosti je uporabnost teh vozil odvisna od delavcev oziroma voznikov. Tu mislimo na redno vzdrževanje, čiščenje, garažiranje, itd. Uporabnost vozil se, namreč, bistveno podaljša z vestnim ravnanjem !
ga občasna opravila v zvezi s skladiščno službo.
Pogoji za zasedbo so poklic skladiščnik ali drug poklic in ustrezna enoletna praksa v skladišču materiala.
Kandidati naj vložijo prijavo do 3. januarja 1973 na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO B LE D 64260 Bled, Ljubljanska c. 19.
Pokojni...
Seznam umrlih upokojencev gozdnega gospodarstva Bled v letu 19,72
Na koncu leta je prav, da člane naše delovne skupnosti obvestimo, kateri upokojenci so umrli. Pripominjamo, da so z evidentiranjem vedno težave, ker Sivijo širom po naši domovini. O smrti zvemo včasih čisto po naključju. Prav bi bilo, da bi nas svojci umrlega takoj obvestili, saj se jih radi s hvaležnostjo spominjamo !
GO Bohinjska Bistrica: Peter Rozman, Leopold Zgaga, Jakob Korošec, Štefan Štrosar, Ratko Dobravec -pogrešan.
GO Pokljuka: Alojzija Poljak, Gabrijel. Kenda, Anton Pogačnik, Jakob Mrak
GO Jesenice: Franc Žerjav
GO Radovljica: Polde Brelih
uprava podjetja: Hinko Janša, Rudolf Medven, Alojz Zajc
Tri
nagrade
V uredništvo je prispelo 18 rešitev. Naprosili smo našo uslužbenko Nado Korbar, da je pred komisijo izvlekla tri rešitve za razpisane nagrade. Ker niso bile vse rešitve pravilne, smo morali žrebanje za drugo nagrado trikrat ponoviti, dokler nismo prišli do pravilne rešitve.
Nagrade so dobili: 1. nagrado
50.00	dinarjev Milka Velikonja, GO Jesenice, 2. nagrado 30,00 dinarjev Janez Markovič, Podnart - Ljubno 24 in 3. nagrado
20.00	dinarjev Boris Robič GO Radovljica,
Na delovišču v Bohinjski Bistrici so preuredili lupilni stroj za drobne Sortimente, pretežno late. Prvoten originalen pogon je bil traktor Ferguson, cedsj pa bc stroj poganjal elektromotor. Nova izvedba je cenejša ih za .delavce manj škodljiva. - foto Veber
bi zaposlili