folia biologica et geologica 62/1, 5–10, l jubljana 2021 ob S toletnici R oj St Va a Ka De MiKa e Rne Sta M a Ye Rja Mitja Zu Pan ČiČ 1 & branko VRe Š 2 http://dx.doi.org/10.3986/fbg0079 V preteklem letu je minilo sto let od rojstva akademi- ka prof. dr. e rnesta Mayerja (10.11.1920) (slika 1), viso- ko cenjenega botanika, uveljavljenega v tujini in še posebej doma, ki je zapustil poseben pečat v razisko- vanju slovenske, alpske, dinarsko-balkanske in sre- dnjeevropske, s primerjavo celotne evropske flore. njegovo raziskovalno obdobje zaradi obsežnosti in tehtnosti njegovega botaničnega prispevka upravičeno imenujemo Mayerjevo obdobje, ki se nanaša predvsem na drugo polovico prejšnjega stoletja. S svojim razi- skovalnim delom je povezal botanike tedanjih jugo- slovanskih republik k poglobljenemu, modernejšemu in kritičnemu raziskovanju flore, zlasti tistih takso- nov, ki so bili strokovno še taksonomsko nedorečeni ali vprašljivi glede idiosistematske razvrstitve. Rezul- tati njegovih raziskav so bili objavljeni v nekaterih te- meljnih delih, kot je Seznam praprotnic in semenk slovenskega ozemlja (1952), ki je obsegal celotno etnič- no ozemlje Slovenije in vključeval 3300 različnih ta- ksonov. t o delo je bilo po pravici označeno kot temelj- no delo novejše slovenske floristike in je ob času izida predstavljalo prvi sintezni prikaz flore praprotnic in semenk slovenskega (etničnega) ozemlja sploh (Wra - ber 2001). Pripravil je tudi pregled endemičnih rastlin Slovenije in njene bližnje okolice (1960), seznam pra- protnic za območje tedanje države jugoslavije (1964) ter številna nova spoznanja in ugotovitve predstavil v mnogih florističnih in taksonomsko-sistematskih znanstveno kritičnih objavah različnih taksonov, rodov in posameznih vrst v dinarskem in širšem bal- kanskem območju. o b floristično-sistematskih razi- skavah je preučeval in pisal o fitogeografskih proble- 1 SaZu , 1000 l jubljana, n ovi trg 3 2 biološki inštitut jovana Hadžija ZRc SaZu , 1000 l jubljana, n ovi trg 2; e-mail: branko.vres@zrc-sazu.si Slika 1: Akademik Ernest Mayer ob praznovanju svoje sedemdesetletnice v Lazah v Tuhinju. Foto: Vinko Žagar. Mitja ZUP a NČi Č & Bra Nko V r EŠ: o B Sto LEt Ni Ci roj St Va aka DEMika E r NESta M a YErja 6 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Slika 2: Botanične risbe s časa študija na Dunaju. To veščino je obdržal kot predavatelj (foto Branko Vreš). Mitja ZUP a NČi Č & Bra Nko V r EŠ: o B Sto LEt Ni Ci roj St Va aka DEMika E r NESta M a YErja 7 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 mih in nakazal nekatere rešitve le teh na širšem obmo- čju balkana in jugovzhodnih apneniških a lp ter nji- hovo povezavo na Srednjeevropsko florno območje. Posebej moramo omeniti floro, ki jo je označil kot di- narsko, razširjeno po celotnem balkanskem polotoku in je posebnost, ki je ni v srednjeevropskem prostoru. g lede na njegovo veliko razgledanost in poznavanje jugovzhodnoevropske flore in zlasti nekaterih takso- nov poddružine Rhinanthoidea iz družine črnobinovk (Scrophulariaceae) ter različnih rodov, npr. Euphrasia, Pedicularis, Androsace, Aretia, Gentiana idr., je sode- loval v mednarodnih projektih, med katerimi je eden pomembnejših projekt f lora e uropaea, kjer je bil sou- rednik vse do leta 1980. Rezultati njegovih raziskav so opisani v več kot stotih razpravah, med katerimi mo- ramo omeniti še vrsto horoloških prispevkov, ki obravnavajo nova nahajališča taksonov in njihovo raz- širjenost v Sloveniji, tedanji jugoslaviji ali na širšem alpsko-balkanskem območju. Posebej moramo omeniti razprave o 45 novih ta- ksonih, ki jih je odkril pri svojem raziskovanju in jih opisal oz. emendiral sam ali s soavtorji. t i taksoni so: Ranunculus thora l . f. pseudoscutatus e. Mayer, Ch- rysanthemum atratum jacq. subsp. lithopolitanicum e . Mayer, Gentiana × komnensis e . Mayer (= G. lutea l . subsp. symphyandra Murb.× G. pannonica Scop.), Pe- dicularis julica e. Mayer, Carlina × bakariensis e. Mayer (= C. fiumensis Simk. × C. corymbosa l .), Amphoricarpos autariatus blečić & e. Mayer subsp. autariatus, Amphoricarpos autariatus blečić & e. Mayer subsp. bertisceus blečić & e . Mayer, Edraiant- hus wettsteinii Halacsy & baldacci emend. e . Mayer & blečić subsp. lovcenicus e . Mayer, Tulipa scardica bor- nmüller emend. e. Mayer & Micevski f. setulosa e . Mayer & Micevski, Tulipa scardica bornmüller emend. e . Mayer & Micevski f. umbrosa e . Mayer & Micevski, Tulipa scardica bornmüller emend. e. Mayer & Micevski f. integra e. Mayer & Micevski, Gentianella praecox (a . Kern. & jos. Kern.) Dostál ex e . Mayer, Gentianella liburnica e . Mayer & H. Kunz, Saxifraga grisebachii Degen & Dörfler subsp. griseba- chii f. lindtneri Micevski & e . Mayer, Gentianella pe- valekii bjelčić & e . Mayer, Lonicera formanekiana Ha- lacsy emend. V. blečić & e . Mayer subsp. hectoderma V. blečić & e. Mayer, Haplophyllum a . jussieu sect. Haplophyllum ser. Patavinae e. Mayer & t . Wraber, Ulpiana blečić & e . Mayer, sine descr. latina! (= Para- moltkia g reuter), Genista fukarekiana K. Micevski & e. Mayer, Gymnospermium altaicum (Pall.) Spach subsp. odessanum (f ischer ex Dc .) e . Mayer & Pule- vić, Gymnospermium scipetarum Paparisto & Qosja ex e . Mayer & Pulević, Achillea clavennae l . var. interce- dens Heimerl f. velebitica bjelčić & e . Mayer, Achillea clavennae l . var. argentea Visiani f. volujakensis bjel- čić & e . Mayer, Astragalus thracicus g riseb. var. dojra- nense Micevski & e . Mayer, Ferulago macedonica Mi- cevski & e . Mayer, Aristolochia merxmuelleri g reuter & e. Mayer, Hypecoum imberbe Sm. subsp. pseudo- Slika 3: Ernest in Milena Mayer na terenski ekskurziji po Zasavju in Posavju. Lisca, 15.7.1992 (foto Branko Vreš). Mitja ZUP a NČi Č & Bra Nko V r EŠ: o B Sto LEt Ni Ci roj St Va aka DEMika E r NESta M a YErja 8 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 grandiflorum (Petrovič) e . Mayer & n ikolić, Dianthus myrtinervius g riseb. subsp. zupancicii Micevski & e . Mayer idr. Mayerjevo posebno zanimanje je bilo za rod Pedicularis, ki ga je za območje e vrope prikazal v tretjem delu monografije flora europaea (Mayer 1972), pred tem pa o njem poročal že v več razpravah (1956 – 1972). V prej imenovanem Mayerjevem obdobju se je ve- dnost o flori Slovenije močno povečala, k čemur je naj- več prispeval prav ernest Mayer. n jegove publikacije odlikujejo temeljitost in natančnost, nadvse izčrpno poznavanje že objavljenih podatkov in literature ter ja- snost podajanja ugotovitev. S svojimi raziskovanji si je pridobil velik ugled pri jugoslovanskih kolegih, ne samo zaradi tehtnih objav prispevkov k vednosti o flori jugoslavije, ki jih je napisal bodisi sam ali v sode- lovanju z mnogimi od njih, temveč tudi s tem, da je uspešno vplival na razvoj taksonomskih raziskav tudi drugod po tedanji skupni državi. Sodeloval je pri a na- litički flori jugoslavije, f lori bosne i Hercegovine ter napisal pregledni članek o floristični in taksonomski dejavnosti v jugoslaviji v letih 1945–1961. u veljavil pa se je tudi v evropskem merilu, kjer je sodeloval v med- narodnih projektih (npr. f lora europaea, a tlas f lorae europaeae), bil član organizacijskih odborov znan- stvenih srečanj ter urednik ali član uredniških odbo- rov domačih in tujih botaničnih revij (Wraber & Zu- pančič 2001). V domači Sloveniji je 32 let deloval kot akademski učitelj botanike sprva na Pedagoški akademiji, 10 let na Slika 4: Herbarizirani primerki ušivcev s pobočja Vrha Škrli nad dolino Tolminke, ki jih je 11. 7. 2016 nabral Igor Dakskobler in so shranjeni v herbariju LJS. Od leve proti desni so: julijski ušivec (Pedicularis julica Mayer), križanec Mayerjev ušivec (Pedicu- laris x mayeri Daksk. & Vreš) in glavičasti ušivec (Pedicularis rostratocapitata Crantz). (Foto Branko Vreš). Mitja ZUP a NČi Č & Bra Nko V r EŠ: o B Sto LEt Ni Ci roj St Va aka DEMika E r NESta M a YErja 9 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 o ddelku za farmacijo f akultete za naravoslovje in teh- nologijo ter do leta 1978 na biotehniški fakulteti u ni- verze v l jubljani (Wraber 2001). n jegova predavanja so bila jasna, premišljena, razumljiva, z bogatim bese- dnim zakladom in podprta s prostoročnim natančnim risanjem anatomskih, morfoloških, fiziognomskih značilnosti in drugih posebnosti (slika 2). V krogu bo- tanike na biološkem oddelku biotehniške fakultete je na novo organiziral predavanja iz rastlinske fiziologije, briologije, didaktike in drugih vsebin ter poskrbel za ustrezne predavatelje. l eta 1978 se je zaposlil na biolo- škem inštitutu ZRc S a Zu , kjer se je posvetil predvsem znanstveno raziskovalnemu delu do svoje upokojitve 1991, a je s svojimi raziskavami in sodelovanjem z raz- iskovalci biološkega inštituta nadaljeval še naprej kot redni član Sa Zu . Z obsežnim nabiranjem in zamenjalno dejavnostjo herbarijskega materiala, ki jo je uvedel s številnimi bo- taničnimi ustanovami in herbarijskimi zbirkami po evropi, je postavil trden temelj urejeni univerzitetni herbarijski zbirki lju , ki je kot največja slovenska her- barijska zbirka shranjena na o ddelku za biologijo bio- tehniške fakultete v ljubljani (Wraber 2001). V njego- vi herbarijski zbirki je zavedenih več kot 12.000 pri- merkov rastlin, ki jih je velik del shranjen v univerzite- tni herbarijski zbirki lju , dobro tretjino primerkov z oznako etiket Herbarium e rnest Mayer, ki jih je nabral večinoma po letu 1978, pa je zapustil biološkemu inšti- tutu ZRc S a Zu , kjer je shranjena v inštitutski herba- rijski zbirki lj S. Pri njegovem botaničnem delu na te- renu in herbariziranju rastlin mu je izdatno pomagala žena Milena (slika 3), zato sta kot nabiralca veliko her- barijskih pol navedena oba. V njegovi zbirki so shra- njeni tudi številni herbarijski primerki, ki so jih pri- spevali njegovi botanični kolegi (več kot 100 avtorjev iz Slovenije in tujine), ali pa jih je pridobil na podlagi mednarodne herbarijske izmenjave s herbariji beo (beograd), Kl ( c elovec), W in Wu (Dunaj), gjo in g Zu ( g radec), H (Helsinki) in tu R (t urku), M (Mün- chen), t Sb (t rst) idr. n ajstarejši del njegove herbarij- ske zbirke pa je žal zgorel na Dunaju ob koncu druge svetovne vojne (Vreš 2009). bil je predstojnik botaničnega inštituta, pozneje Katedre za botaniko, predstojnik o ddelka za biologi- jo, dekan in prodekan biotehniške fakultete in tajnik 4. razreda Sa Zu ter opravljal še številne druge zadol - žitve (Wraber 2001). Za svoje uspešno znanstveno- raziskovalno in pedagoško delo je prejel več nagrad, priznanj ali imenovanj (23), med katerimi naj omeni- mo najbolj prestižne, to je redno članstvo v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, članstvo v evropski akademiji znanosti in umetnosti (e uropäische a kade- mie der Wissenschaften und Künste) v Salzburgu (a v- strija), Kidričeva nagrada za življenjsko delo, častno članstvo bavarskega botaničnega društva (bayerische botanische g esellschaft) v Münchnu (n emčija), ime- novanje častnega člana Društva botanikov Slovenije (Wraber 2001) idr. n ajžlahtnejše počastitve je prejel od svojih botaničnih kolegov, ki so ga počastili s poi- menovanjem taksonov z njegovim imenom, ti so: Pa- paver alpinum subsp. ernesti-mayeri Markgraf, Pulsa- tilla grandis Wender. subsp. velezensis (beck) S. Win- kler var. mayeri S. Winkler, Sorbus austriaca (beck) Hedl. subsp. mayeri Kárpati, Thymus longicaulis Presl var. ernesti-mayeri Šuštar, Geranium ernesti-mayeri Šilić, Rhamnus illyrica g riseb. ex Pant. var. ernesti- -mayeri Šilić, Astragalus mayeri Micevski, Stipa maye- ri Martinovský, Myricaria ernesti-mayeri lakušić, Ne - peta ernesti-mayeri Diklić & nikolić, Bupleurum ma - yeri Micevski, Dianthus ernesti-mayeri Micevski & Matevski, Pedicularis ernesti-mayeri Stevanović, ni - ketić & D. l akušić in križanec Pedicularis x mayeri Daksk. & Vreš, ki mu je bil poklonjen nedavno od svo- jih mlajših kolegov in sodelavcev (Dakskobler & Vreš 2016, slika 4). botanika e rnesta Mayerja se spominjamo ne le kot izrednega znanstvenika in univerzitetnega učitelja, temveč tudi po njegovi duhovni strani. bil je razmišlja- joč, toleranten, dosleden, pravičen, human in razume- vajoč človek, vedno pripravljen prisluhniti ter s števil- nimi nasveti, literaturo in herbarijskim materialom pomagati botaničnim kolegom, še posebej mladim, ki jim je bil pogosto ne samo mentor, temveč tudi vzor- nik. Zelo zahteven pa je bil do sebe in je zato to odliko pričakoval tudi od svojih sodelavcev in vrstnikov. S svojo izjemno zakladnico znanja, ki jo je nesebično po- sredoval botaničnim kolegom in prijateljem, z obsežno pisno zapuščino in taksonomsko bogato herbarijsko zbirko, je pustil neizbrisen pečat v zgodovini sloven- ske, jugoslovanske in evropske botanike. lite Ratu Ra Dakskobler, i. & b. Vreš , 2016: Pedicularis julica e . Mayer × Pedicularis rostratocapitata crantz = Pedicularis × mayeri nothosp. nov., a new spontaneous hybrid in the genus Pedicularis L. Wulfenia (Klagenfurt) 23: 241-252. Mayer , e ., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela (o pera) 5, iV. razr. Sa Zu , l jubljana. Mitja ZUP a NČi Č & Bra Nko V r EŠ: o B Sto LEt Ni Ci roj St Va aka DEMika E r NESta M a YErja 10 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Mayer , e ., 1960: Endemične cvetnice območja jugovzhodnih apneniških Alp, njihovega predgorja in ilirskega preho- dnega ozemlja. in: l azar, j. (ur.): Zbornik ob 150-letnici botaničnega vrta v Ljubljani. univerza v l jubljani, l jubljana: 25-48. Mayer , e ., 1964: Pteridophyta. Catalogus Florae Jugoslaviae I/1. Sa Zu , l jubljana. Mayer , e ., 1972: 34. Pedicularis l . in: t . g . t utin & al. (ed.). f lora e uropaea 3. cu P, c ambridge, str. 269-276. Vreš , b., 2009: Akademik prof. dr. Ernest Mayer (1920–2009). Hacquetia (l jubljana) 8 (2): 175-178. Wraber , t ., 1990: Ob sedemdesetletnici botanika Ernesta Mayerja. biol. vest. (l jubljana) 38 (3): 1-4. Wraber , t ., 2001: Ob imenovanju prof. dr. Ernesta Mayerja, rednega člana SAZU, za častnega člana Društva bota- nikov Slovenije. Hladnikia (l jubljana) 11: 51-53. Wraber, t . & M. Zupančič , 2001: Ob osemdesetletnici botanika Ernesta Mayerja. Razprave iV. razr. Sa Zu ( l ju- bljana) 42 (2): 7-38. Zupančič , M., 1990: Akademik Ernest Mayer, človek, znanstvenik, pedagog. Razprave iV. razr. Sa Zu ( l jubljana) 31: 5-9.